Download - Glasilo MP št. 21
junij 2006 št. 21
Plakete in nagrade Občine Mirna Peč
Poplavljeno območje Temenice
Rekordna udeležba motoristov na blagoslovu
Odkritje Brajerjeve jame
Intervju z novo cvičkovo princeso
Program prireditev ob občinskem prazniku
� junij 2006
ŽUPANOVA BESEDA
Poročilo z 29. redne seje Občinskega sveta Občine Mirna Peč
Na majski seji Občinskega sveta, dne 9.5. 2006 so svetniki izdali mnenje k prijavljenima kandidatoma na delovno mesto ravnatelja v OŠ Mirna Peč. Oba kandidata so povabili tudi na predstavitev vizije vodenja šole. Glede na to, da so svetniki menili, da je učiteljski zbor naredil napako, ker ni izvedel predstavitve obeh kandidatov in ker so bili mnenja, da šola potrebuje na vodilnem mestu novo svežino, so se odločili, kljub večinski podpori učiteljskega zbora dosedanjemu ravnatelju Aleksandru Rupeni, izdati pozitivno mnenje prijavljenemu kandidatu Mariu Mohoroviču. Seveda pa ravnatelja imenuje svet šole, soglasje k imenovanju pa izda
29. redna seja Občinskega sveta Občine Mirna Peč, 21. 3. 2006 je potekala v znamenju sprejemanja različnih odlokov. Svetniki so po hitrem postopku sprejeli Odlok o spremembi in dopolnitvi Prostorsko ureditvenih pogojev za podeželski prostor Občine Mirna Peč, s katerim se uskladi prikaz namenske rabe zemljišč in območij naravnih vrednot v grafičnem delu PUP a s Spremembami in dopolnitvami prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Novo mesto za območje Občine Mirna Peč. Sprejeli so še Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode na našem območju in Tehnični pravilnik o javni kanalizaciji ter Pravilnik o obračunavanju stroškov za uporabo javne kanalizacije. Slednji podrobneje ureja osnove in normative ter postopke pri obračunavanju stroškov za uporabnike na območju, kjer je javna kanalizacija zgrajena, je v gradnji, ali pa je gradnja predvidena. Obravnavali in potrdili so tudi Sklep o višini prispevkov občanov, ki se na novo priključujejo na vodovodno ali kanalizacijsko območje. Tako bo moral torej lastnik objekta za priključitev na vodovodno omrežje plačati prispevek v višini 100.000,00 tolarjev, za priklop na kanalizacijsko omrežje pa 200.000,00 tolarjev. Višina prispevka se revalorizira z mesečnimi indeksi rasti cen za ostalo nizko gradnjo. Zaradi degradiranega
Poročilo s 30. redne seje Občinskega sveta Občine Mirna Peč
Spoštovane občanke in občani!Letošnjo pomlad je zaznamovalo kar
nekaj stvari, ki nas obračajo k drugačnemu razmišljanju in povzročajo več ali manj skrbi. Ena takih je občutna podražitev naftnih derivatov, katerih trend rasti se še ne bo ustavil, mnogim pa povzroča bistveno povečanje življenjskih stroškov. Podražitve so posledica razmer na svetovnem trgu in nanje ne moremo vplivati. Tako je naenkrat najcenejša in tudi najenostavnejša za uporabo električna energija, a kaj ko nam v prihodnjem letu obetajo več kot petdeset odstotno povečanje cene, češ da je pri nas daleč najcenejša v Evropi. Verjetno se bo najbolje vrniti k t.i. obnovljivim virom energije, kot so: drva, ki jih pri nas ne manjka, saj gozd pokriva preko polovico površine občine.
Na omenjene stroške gospodinjstev občina ne more vplivati. Večji vpliv ima na komunalnem področju, saj Občinski svet potrjuje cene vode, kanalščine in gospodinjskih odpadkov. Upravljalec JP Komunala Novo mesto je že večkrat predlagala povečanje cen, a smo se temu doslej uspešno upirali, tako da imamo ceno za komunalne storitve med najjižjimi na Dolenjskem.
Na področju vodooskrbe se bomo izognili povečanju cen, zaradi stroškov filtriranja vode na izviru in zamenjave cevovoda, s
tem da se bomo priklopili na lastni vir. Z ustanovitvijo javnega podjetja CEROD, ki bo skrbelo za odpadke iz posavskih, belokranjskih in večino dolenjskih občin, se stroški zbiranja in odlaganja ne bodo bistveno povečali. Rezerve pa obstajajo še na organizaciji zbiranja in odvoza.
Večja neznanka so odpadne vode, ki jih po letu 2015 naj ne bi neočiščenih spuščali v podzemlje. Sedanja zakonodaja dopušča postopno urejanje tega področja, saj je obstoječa tehnologija čistilnih naprav zelo draga, upravljanje lete pa prinaša visoke stroške. Določeni problemi bi se lahko reševali zelo preprosto, pa stroka tega še noče videti. Lahko pa država pod pritiskom EU določi visoko takso za obremenjevanje podtalnice, s katero bo prisilila posameznike k hitrejšemu reševanju čiščenja odpadne vode.
Veliko različnih razlag je slišati v zvezi z izgradnjo avtoceste in priključne ceste do Mirne Peči. Če je, v celoti gledano, rešitev še tako dobra za občino, je razumljivo, da ne more biti dobra za vse. Ali je trasa zgrešila neko parcelo, ki bi jo lastnik dobro vnovčil ali pa bo bodoča državna cesta od Mirne Peči do priključka na avtocesto zmanjšala promet v Mirni Peči. Razumljivo je, da predvidena rešitev zmanjšanja prekomerne obremenitve ceste skozi Mirno Peč ne odgovarja vsem.
Mirna Peč bo dobila skoraj tri kilometre dolgo priključno cesto, samo pod pogojem, da bo to državna cesta in jo bo zgradila država. Povsem logično je, da ne morejo od No
vega mesta do Trebnjega, na vzporednem delu, poleg avtoceste, potekati tri državne ceste. Lokalna cesta skozi središče Mirne Peči prinaša tudi urejanje prometa v pristojnosti občine. Povečani stroški občine za vzdrževanje te ceste se nikakor ne morejo primerjati s pomembnostjo priključne ceste za dolgoročni razvoj občine. Občina bo morala plačati del izgradnje te ceste, in sicer tisti del ceste, ki bo služil le občanom (pločnike, kolesarsko stezo) in za ta del potrebno javno razsvetljavo. Država verjetno res še nima v celoti zagotovljenih sredstev za izgradnjo priključne ceste do Mirne Peči in bo za njeno realizacijo potrebno tudi v prihodnje vložiti veliko truda. Temu v prid pa ne more biti, sicer trenutno koristno a dolgoročno nepotrebno, zaostrovanje odnosov s pristojnimi predstavniki države, ki morajo zagotoviti več kot miljardo in pol tolarjev za izgradnjo priključne ceste.
Občinski svet je na zadnji seji že dal pozitivno mnenje k predlogu lokacijskega načrta z nekaterimi pripombami, v kratkem pa naj bi ga potrdila tudi Vlada. Z dokončno rešitvijo vas bomo podrobno seznanili na zborih krajanov.
Bliža se občinski praznik, ob katerem smo, skupaj s prizadevnimi člani društev in posamezniki pripravili kar nekaj prireditev. Ob spremljanju prireditev vam želim obilo lepih trenutkov.
Zvone Lah, Župan
prostora, oziroma obratovanja kamnoloma Čemše, pa se v celoti priznajo obveznosti krajanom vasi Čemše, ki so v letu 2003 že plačali prispevek za izvedbo priključkov ter polovični znesek od navedenega krajanom vasi Šentjurij na Dolenjskem. Ker bodo letošnje leto lokalne volitve, je bilo potrebno sprejeti tudi Odlok o določitvi volilnih enot v naši občini in imenovati občinsko volilno komisijo. Sprejet je bil še cenik zakupnin za kmetijska zemljišča in predlagani kandidati za sodnike porotnike iz naše občine. Obravnavali in sprejeli so tudi letni program socialnega varstva, športa in kulture v Občini Mirna Peč.
Irena Mežan, občinska uprava
minister za šolstvo. Po skrajšanem postopku so svetniki sprejeli Odlok o zaključnem računu proračuna Občine Mirna Peč za leto 2005. Predhodno so ga obravnavali tudi vsi odbori Občinskega sveta in ga z nekaj priporočili tudi predlagali svetu v sprejem. V drugi obravnavi so bili sprejeti Odlok o komunalnih taksah v Občini Mirna Peč, Odlok o spremembi Odloka o občinskih cestah ter Odlok o ravnanju z zapuščenimi vozili. Slednji določa postopek, pogoje in način odstranjevanja z javnih prometnih ali drugih površin, uničenje ter prodajo zapuščenih vozil. Ob aktualni problematiki vzdrževanja regionalne ceste Trebnje – Mirna Peč – Novo mesto je bila tej temi namenjena posebna točka. Svetniki in župan so predstavili dosedanja prizadevanja za boljše vzdrževanje te ceste. Izoblikovalo se je skupno stališče, da svetniki podpirajo namen, zaradi katerega se je ustanovila civilna družba, cilji družbe in občine so enaki, ob tem pa ostaja vprašanje, ali je zagotavljanje boljšega vzdrževanja regionalne ceste edini vzrok ustanovitve civilne družbe. V nadaljevanju so svetniki obravnavali tudi predlog DLN avtocestnega odseka PonikveHrastje ter izoblikovali nekaj predlogov za dopolnitev besedila, ki so se zdela svetnikom nujna in potrebna, zaradi racionalizacije posegov na območju pod Dolenjo vasjo, z namenom ohranjanja obstoječih kmetijskih zemljišč ter predlagali ponovno preučitev možnosti umestitve dodatnega podhoda za pešce.
Irena Mežan, občinska uprava
junij 2006 �
Plaketo Občine Mirna Peč prejme Alojz Dragan
Alojz Dragan je eden od ustanoviteljev Turističnega društva Mirna Peč. V v s e h 12 i h letih delovanja društva je bil in je med najaktivnejšimi člani in član upravnega odbora društva. Je eden od po
budnikov in organizatorjev tradicionalnega golobinjskega pohoda in obuditve starega običaja obiska polnočnice z baklami, ki se ga udeleži vsako leto več ljudi. Ima pomembno vlogo pri izpeljavi sedaj
že tradicionalnega srečanja Mirnopečanov in Žužemberčanov na Frati, številne ure prostovoljnega dela pa je prispeval pri ostalih akcijah, kot so: izgradnja brunarice oziroma delovne akcije v Zijalu, vodenje skupin itd.
Brunarica, krita s slamo in s kovinskim podvozjem, je bila ena prvih takih na Dolenjskem in kmalu so nas posnemala še druga društva izven naše občine. Že blizu 10 let koristno služi različnim prireditvam društev v občini in tudi izven nje, s čimer prispeva k promociji Občine Mirna Peč.
Alojz Dragan eden od pobudnikov označitve pešpoti Mirna Peč – Frata, je aktivno sodeloval pri prvem urejanju pešpoti od Zijala do Svete Ane in pomaga pri vsakoletnem čiščenju in vzdrževanju te poti.
Nepogrešljiv je tudi pri številnih akcijah na Golobinjku, kot so: sajenje lipe pri
cerkvi Sv. Uršule, postavitev usmerjevalnih kozolčkov, prvomajsko kresovanje in nedavna postavitev golobijskega ključa.
Aktivno deluje tudi v Lovski družini Mirna Peč in pri Društvu vinogradnikov Mirna Peč in pomaga da je sodelovanje med omenjenimi društvi prav po njegovi zaslugi še boljše. Kljub temu, da ni predsednik nobenega od društev, je nesebično pripravljen pomagati vsem in rad prenaša svoje izkušnje na mlajše. Je vedno poln načrtov in idej, pozitivne energije in pripravljen priskočiti na pomoč. Za svoje delo si zasluži javno zahvalo.
Zato mu Občina Mirna Peč, v zahvalo za preteklo delo in za vzpodbudo za naprej, podeljuje plaketo Občine Mirna Peč.
Priznanja Občine Mirna Peč za leto 2006Plaketo Občine Mirna Peč prejme Drago Saje
G. Drago Saje je že štirinajsto leto predsednik Društva upokojencev Mir na Peč, ki šteje 406 članov. Pod njegovim vodstvom upokojenci uspešno uresničujejo svoj delovni program: na socialnem, rekrea
cijskem, kulturnem, humanitarnem in družabnem področju. Pri delu ga oblikuje izreden čut do sočloveka, kar se še posebej kaže v skrbi za osamljene, bolne, socialno šibke člane društva ter za jubilante. Z obiski na domu in v domu starejših
jim s toplo in vzpodbudno besedo vliva upanje v boljši jutri ter jim tako polepša jesen življenja.
Veliko truda in prostega časa je g. Drago Saje vložil v ustanovitev moške pevske skupine ROŽMARIN, ki pod okriljem Društva upokojencev Mirna Peč deluje že od decembra 2002. Člani skupine Rožmarin, med katerimi je tudi g. Drago, prepevajo slovenske ljudske in narodne pesmi ter tako na samostojnih koncertih in na raznih drugih prireditvah razveseljujejo domače občinstvo ter publiko izven meja naše občine. G. Drago se izredno trudi, da bi »ROŽMARIN DOLGO CVETEL«, zato mu ni žal, ne časa ne avtomobila za prevoz na vaje ali domov tistih članov, ki le tega nimajo.
V prostem času se g. Drago preizkuša tudi na področju pesništva. S svojimi pesmimi, ki opevajo lepoto domačega kraja, vinskih goric, cviček, vsako leto sodeluje
na srečanju upokojencev – literatov Dolenjske in Bele krajine in tako pripomore, da glas o naših krajih odmeva prek meja občine. Na družabnih srečanjih upokojencev zbrano družbo zabava z anekdotami in šalami iz resničnega življenja. Da leteh ne bi prekril prah pozabe, jih je kar nekaj »posodil« v zapis znanemu novomeškemu zapisovalcu anekdot in šal g. Slavku Doklu. Prav tako se g. Drago trudi za ohranjanje starih običajev. Njegovo delo je bilo bogato razvejano tudi v preteklosti, saj je bil več kot 10 let član župnijskega sveta v naši fari. Povsod in vedno je deloval in še deluje povezovalno, zato je z njim prijetno delati.
Zato mu Občina Mirna Peč, v zahvalo za preteklo delo in za vzpodbudo za naprej, podeljuje plaketo Občine Mirna Peč
Plaketo Občine Mirna Peč prejme Božidar Žagar
Božidar Žagar vodi moški pevski zbor Rožmarin, ustanovljen pri Društvu upokojencev Mirna Peč, že od ustanovitve v letu 2002.
S pet jem se ukvarja že vse življenje, začel
je pri mladinskem zboru, nadaljeval pri cerkvenem mešanem pevskem zboru v Mirni Peči. Pri pevskih zborih aktivno sodeluje – poje že 35 let. Zdaj pa je že četrto leto zborovodja pevskega zbora Rožmarin. Zbor je imel v tem času že dva samostojna koncerta v domači občini in več nastopov, tako doma kot tudi po drugih krajih dolenjske, sodeloval je tudi na nekaterih revijah pevskih zborov. Pevski zbor Rožmarin izvaja predvsem ljudske, narodne in domače pesmi.
Božidar Žagar sicer ni akademsko izobražen glasbenik, je pa osebnost z velikim posluhom za glasbo, s talentom
za ohranjanje kulturnega izročila, s tem da se z vso iskrenostjo trudi pri vodenju zbora in tako pripomore k ohranjanju pevske kulture na našem območju. Njegovo delo ni samo ljubiteljsko, saj vlaga veliko truda v vaje in v organizacijo nastopov ter skrbi za pester izbor skladb, ki jih zbor izvaja. Zato za svoje delo zasluži javno priznanje.
Zato mu Občina Mirna Peč, v zahvalo za preteklo delo in za vzpodbudo za naprej, podeljuje plaketo Občine Mirna Peč.
� junij 2006
Nagrado Občine Mirna Peč prejmejo mirnopeški člani Jamarskega kluba Novo mesto
Prva junijska sobota je na mirnopeškem sejmu ponudila precej novih zanimivosti, ki so pritegnile izredno veliko število obiskovalcev.
V okviru mirnopeškega sejma je namreč potekala predstavitev kmetijske mehanizacije, ki jo je pripravilo Govedorejsko društvo Mirna Peč v sodelovanju z uvoznikom Zupantrade iz Šempetra v Savinjski dolini in servisnim ter prodajnim podjetjem Grič iz Artmanje vasi pri Dobrniču in kjer so predstavili sodobno seneno linijo znamke Pöttinger. Praktični prikaz delovanja kosilnice, obračalnika, zgrabljalnika in balirke za valjaste bale je pritegnil izredno pozornost in zanimanje. Na ogled je bilo več tipov kosilnic, obračalnikov in zgrabljalnikov ter nakladalna prikolica. Kmetje so od uvoznika dobili tudi vse druge informacije, ki so jih zanimale v zvezi z nabavo in delovanjem teh kmetijskih strojev.
Za posebno zanimivost ob ogledu sodobne kmetijske tehnike, so govedorejci poskrbeli še s prikazom košnje s kosilnico, ki jo je vlekel vprežni par
Senena linija Pöttinger, sadje, zelenjava…Strajnarjevih konj iz Globodola. Tudi obračalnik za seno na konjski pogon ni deloval nič slabše od zdajšnje sodobne mehanizacije. Posebno mlajšim je bila košnja in obračanje s konjsko vprego nekaj, česar še niso videli, mnogi starejši kmetje pa so se tega še prav dobro spomnili in slišati je bilo, kako težko je bilo v letih po drugi svetovni vojni priti do, za tiste čase, zelo iskane in sodobne kmetijske mehanizacije, daj so bile državne meje za uvoz zaprte. So pa “taki stroji” takrat zelo pripomogli k hitreje in lažje opravljeni košnji in sušenju sena, pa še okolja niso onesnaževali.
Sejemsko ponudbo je tokrat dopolnila še kmetija Pleško iz Otočca. Na prodajo, na okrog 5 ha veliki kmetiji, integrirano pridelujejo sezonsko sadje in zelenjavo, za katero je bilo izredno zanimanje, saj so prodali vse jagode in skoraj vso zelenjavo: zgodnji krompir, cvetačo, kumare, solato, zelje, korenje, čebulo in ostalo, tako da bodo na prihodnji sejem pripeljali še več pridelkov.
Ljuba SUKOVIČ
V okviru Jamarskega kluba Novo mesto, ki deluje že od leta 1962, je 12 članov iz Občine Mirna Peč, od teh pa je šest bolj aktivnih in sicer: Matej Ajdič, Filip Avbar, Drago Primc, Jože Avbar in Jože Tomšič, ki so se klubu pridružili leta 2002 ter Andrej Gašperič, ki je v klub vstopil leta 1996. Andrej Gašperič, Filip Avbar, Jože Avbar in Jože Tomšič so tudi člani
upravnega odbora, Jože Tomšič je poleg tega že četrto leto predsednik Jamarskega kluba Novo mesto.
V zadnjih letih se je s pristopom novih članov iz mirnopeškega konca povečala intenzivnost raziskovanja kraškega terena tudi v Občini Mirna Peč. Skupno so za klub opravili okrog 400 akcij, od tega 135 akcij na mirnopeškem področju. Nji
hovo delovanje zajema iskanje dihalnikov in novih jamskih vhodov, raziskovanje že znanih objektov, izobraževanje in izpopolnjevanje jamarjev in novih kandidatov, okoljevarstena dejavnost – preventiva in čiščenje jam, sodelovanje pri vodenju kluba.
Na območju Občine Mirna Peč so raziskali sledeče objekte.
Globodol z okolico:• na novo odkopali, raziskali in registri
rali Džonovo jamo, Slugovo jamo 2, Kačjo jamo, Navinčevo brezno, Grivčevo jamo, Kruzlevo polšno;
• poglobili in raziskali Malo vratnico in Ajdovško jamo,
• raziskali in registrirali Jamo v Petelijeku in Kolenčevo jamo;
• na novo izmerili in zrisali Babjo jamo in Koprivnico;
• ponovno izmerili Slugovo jamo, Veliko vratnico,
• uredili plezalni vrtec v Malikovcu.Zijalo – Sv. Ana:• raziskali in registrirali jamo Trnevc in
Kastelčevo jamo;• odkopali in raziskali brezno pod Sv.
Ano;• opravili poskusno kopanje v Zijalu
– neuspešno.Grč vrh:• očistili Malisnco in uredili plezalni
vrtec;• odkopali in raziskali Pungerčarjevo
jamo;• na novo odkopali in raziskali Brajer
jevo jamo.Prav tako so opravili voden pohod za
učence OŠ Mirna Peč iz Mirne Peči prek Goriške vasi, Grč vrha ter Globodola in nazaj v Mirno Peč s predstavitvijo glavnih kraških značilnosti tega območja in pripravili celodnevni voden pohod za skupino pohodnikov s širšega območja Slovenije od Mirne Peči do Zijala, Sv. Ane, Goriške Vasi, Globodola do Frate s predstavitvijo kraških ter kulturnozgodovinskih znamenitosti mirnopeške doline. V letu 2003 so v Globodolu organizirali večdnevni jamarski tabor, ki se ga je poleg domačih jamarjev, udeležilo kar nekaj domačinov in cca 25 jamarjev iz prijateljskega kluba iz Italije.
Med njihove večje uspehe spada novo odkritje Kačje jame v Globodolu, ki je trenutno med najdaljšimi na tem koncu, Slugove jame 2, čiščenje Malisnice in v letu 2006 odkritje Brajerjeve jame, ene najlepših po njeni vsebini na dolenjskem koncu.
Zato jim Občina Mirna Peč, v zahvalo za preteklo delo in za vzpodbudo za naprej, podeljuje nagrado Občine Mirna Peč.
junij 2006 �
Zaradi izredno uničene državne ceste R3651, ki vodi od Trebnjega preko Mirne Peči v Novo mesto, so v petek, 21. aprila, zvečer, pobudniki Civilne družbe iz Mirne Peči pozvali občane na zbor občanov v dom kulture, da bi izrazili svoja mnenja in predloge, glede prekomerne uporabe te ceste.
Zbora civilne družbe so se udeležili predvsem prebivalci vasi in krajev, ki živijo neposredno ob omenjeni cesti in po kateri vsakodnevno vozijo nepregledne množice osebnih vozil, avtobusov, traktorjev in predvsem težkih tovornjakov s priklopniki, ki vozijo kamen, gramoz in pesek iz kamnoloma sv. Ana, ki je v občini Trebnje, upravlja pa ga Cestno gradbeno podjetje Novo mesto. Po izjavi župana Zvoneta Laha bo občina verjetno zaprosila še za uradno štetje prometa na tej cesti. Zaradi udarnih jam in ugreznjenega cestišča se je v preteklosti zgodila že huda prometna nesreča, v kateri sta umrla dva tuja državljana. Za Občino Mirna Peč in njene prebivalce je ta cesta zdaj edina povezava z Novim mestom in Trebnjim, kamor se jih večina vozi na delo in v šolo. Za asfaltiranje te ceste so v preteklem obdobju občani namenili tudi samoprispevek.
V peticiji, ki jo bodo skupaj s podpisi občanov naslovili na Direkcijo RS za ceste in ministru za promet Božiču, zahtevajo, da nemudoma opravijo posnetek stanja na cesti, omejijo promet in popravijo celotno uničeno cestišče. Ker je s tako povečanim prometom ogrožena varnost vseh udeležencev prometa, posebno pa še otrok, zahtevajo tudi izgradnjo pločnikov iz Mirne Peči do Biške vasi in do Šrange. Mnenja so tudi, da občina te ceste, po izgradnji avtoceste, če jo bo dobila kot občinsko cesto, ne bo zmogla popraviti nastale škode, zato upajo na odziv Direkcije republike Slovenije za ceste. Poudarili so tudi, da s tem, ko se zavzemajo za popravilo ceste R3651, z ničemer na nasprotujejo izgradnji priključka na bodočo avtocesto.
Ljuba Sukovič
Civilna družba o uničeni državni cesti Trebnje - Mirna Peč - Novo mesto
OBVESTILO Na podlagi prvega odstavka 28. člena člena Zakona o urejanju prostora
(Uradni list RS, št. 110/02, 8/03popravek in 58/03ZZK1) javnost obveščamo, da bo
1. PROSTORSKA KONFERENCA ZA OBČINSKI LOKACIJSKI NAČRT INDUSTRIJSKA CONA (IC) DOLENJA VAS
potekala v četrtek, 22. 6. 2006 ob 17.00 uri,v prostorih Osnovne šole Mirna Peč, Trg 8, Mirna Peč.
Na prostorski konferenci bo predstavljen osnutek programa priprave občinskega lokacijskega načrta IC Dolenja vas. Na prostorsko konferenco so vabljeni zlasti zastopniki nosilcev urejanja prostora, gospodarstva, interesnih združenj, društev ter organizirane javnosti.
Namen prostorske konference je pridobiti in uskladiti priporočila, usmeritve in legitimne interese lokalne skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti, glede priprave občinskega lokacijskega načrta. Udeleženci prostorske konference, ki predložijo dokazilo, da zastopajo organ, organizacijo, društvo ali drugo pravno osebo oz. organizirano javnost, lahko na prostorski konferenci dajo svoja priporočila ali usmeritve v zvezi s pripravo občinskega lokacijskega načrta v pisni obliki ali ustno na zapisnik.
Gradivo (osnutek programa priprave in povzetek za javnost) je na vpogled na sedežu Občine Mirna Peč, Trg 2, Mirna Peč, vsak ponedeljek, torek in četrtek od 7.30 do 14.30 ure, v sredo od 7.30 do 16.30 ure ter v petek od 7.30 do 12.30 ure.
Zvone Lah l.r., Župan Občine Mirna Peč
Povečanju prometa in nastanku vse večjih poškodb na državni cesti Trebnje – Mirna Peč – Novo mesto je iskati vzrok tudi v letu 2001, ob začeti ponovni eksploataciji kamnoloma Sv. Ana. Po letu ali dveh so se tako pojavili prvi večji znaki poškodb cestišča (udarne jame, posedanje robov, mrežne razpoke), ki niso le običajna tovrstna posledica zimskih pogojev.
Nastale razmere na tej cesti so bile v letu 2003 tudi predmet obravnave na seji Občinskega sveta Občine Mirna Peč. Občina Mirna Peč je že takrat pristojne državne službe pozvala k takojšnjemu saniranju nastalih posledic in poziv utemeljevala z zahtevo občinskih svetnikov ter z apeli naših krajanov. Ob izvajanju sanacij manjšega obsega v naslednjem letu, nam je Direkcija RS za ceste posredovala odgovor, da so večje poškodbe (op.: v območju, kjer so bili postavljeni novi prometni znaki z omejitvijo hitrosti) posledica plazenja terena in da bo rešitev za te odseke iskala njihova geotehnična služba.
Po zimi 2004/2005 so se predvsem na odseku ceste Mirna Peč – Novo mesto
Vzdrževanje regionalne ceste R3-651, Trebnje – Mirna Peč – Novo mesto, opozorila obrodila prve sadove?
razmere znatno poslabšale. Po slabo izvedenih popravilih ceste v letu 2004 ter po novo nastalih poškodbah so občinski svetniki zahtevali, da se Direkcijo RS za ceste ponovno opozori na nevzdržne razmere. V prvi polovici lanskega leta je bil tako, glede na leto 2004, obseg popravil večji. S strani pristojne službe pa je bilo v odgovoru na naš poziv zapisano, da so sredstva za ta namen omejena, da se dela v sredini leta zaključijo ter da bodo z njim nadaljevali v letu 2006.
Leto 2006 je prineslo ustanovitev civilne družbe, ki se zavzema tudi za to, da bi se reguliral tovorni promet na cesti, samo cesto pa ustrezno obnovil. Sedanje stanje na cesti so obravnavali odbori občinskega sveta za prostor in gospodarstvo, kot tudi sam občinski svet. Neposredne pogovore s samimi izvajalci vzdrževanja je opravil tudi župan. Akcije enih in drugih so privedle do prvih resnejših posegov pri urejanju ceste. Želeli bi, da bi s skupnim prizadevanjem občinskih svetnikov, civilne družbe in občinske uprave dosegli ustrezen odziv države in da se bodo sanacijska dela na cesti nadaljevala.
Andrej Kastelic, občinska uprava
Glasilo Občine Mirna Peč, javno glasilo izdaja Občina Mirna Peč, Trg 2, 8216 Mirna Peč, obcina.mirn[email protected]et, TRR 013700100015628.Tel: (07) 30 78 706, faks: (07) 30 78 707. Medij Glasilo Občine Mirna Peč je vpisan v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS pod številko 169 (odločba 006392/2002). Za vsebino odgovarja: Zvone Lah, župan; uredniški odbor: Polde Pungerčar, Janja Vovko, Polona Lužar in zunanji sodelavci. Lektorirala: Tadeja Resman Špes. Oblikovanje in grafična priprava: Špes, grafični studio, Novo mesto. Tisk: Utrip, d.o.o. Naklada: 800 izvodov.
� junij 2006
Občinski svet je sprejel Odlok o komunalnih taksah v Občini Mirna Peč. Odlok zavezuje pravne in fizične osebe – taksne zavezance, za plačilo komunalne takse za naslednje predmete in storitve:
1. uporabo glasbenih in igralnih avtomatov v javnih lokalih, ki niso predmet Zakona o igrah na srečo (igralni avtomati, biljard, igralne karte ipd.);
2. začasno uporabo javnega pločnika ali druge javne površine (javne ceste, javne zelene površine ipd.) pred poslovnimi in drugimi prostori za opravljanje gostinsko turistične in trgovske dejavnosti ter namene gradbeništva;
3. za začasno uporabo trgov in drugih javnih površin, razen pločnikov za razstavljanje predmetov, prirejanje razstav in drugih zabavnih prireditev za gospodarske namene;
4. uporabo javnih površin za druge začasne namene (za stojnice, točilnice, cirkuse in podobne druge namene);
5. uporabo plakatnih mest, ki jih določi pristojni organ občine ter za druge reklamne napise, objave in oglase, ki so postavljeni, pritrjeni ali kako drugače označeni na javnih mestih, oz. opravljajo dejavnost oglaševanja javnosti in
6. uporabo vitrin, v katerih se razstavlja blago zunaj poslovne stavbe.Takso mora torej plačati pravna in fizična oseba, ki uporablja/daje v promet/ogla
šuje ipd. navedene predmete ali storitve na območju občine. Vsi zavezanci so dolžni prijaviti taksno obveznost občinski upravi najmanj 15 dni pred njenim nastankom. Prijavijo jo na obrazcu, ki ga dobijo na občini.
Taksno obveznost so dolžni prijaviti tudi tisti, ki že uporabljajo/dajejo v promet/oglašujejo ipd. navedene predmete ali storitve na območju občine in še niso plačali komunalne takse.
Nadzor nad prijavljanjem in plačevanjem taksne obveznosti vrši medobčinski inšpektorat.
Za vprašanja smo vam na voljo na tel. št.: 07 38 45 196 ali na emailu:obcina.dtoplice@siol.net
Brigita Kalčič ,medobčinski inšpektorat
Določena obveznost plačevanja komunalnih taks
Odsek avtoceste Ponikve Hrastje je del evropske ceste E70 Fernetiči Ljubljana – Obrežje in del X. evropskega prometnega koridorja, ki Zahodno in Srednjo Evropo povezuje z Južno Evropo. Odsek poleg mednarodnih povezav prevzema tudi medregionalni promet med osrednjo in jugovzhodno Slovenijo ter povezuje dve močni urbani območji s prestolnicama Ljubljano in Zagrebom. Odsek je pomemben za gospodarsko in prostorsko integracijo širše dolenjske regije. Na avtocesto se priključujejo prečne povezave dolin Save in Krke, pomembno vlogo ima tudi v povezovanju turističnih zmogljivosti tega območja, ki bazirajo na termalno zdraviliških, kulturnih in izletniških potencialih. Na zahodu se odsek navezuje na avtocestni odsek Pluska – Ponikve, na vzhodu pa se navezuje na odsek Hrastje Lešnica, ki je že v gradnji.
Trasa avtoceste se na tem odseku začne vzhodno od naselja Gorenje Ponikve in južno od sedanje hitre ceste H1, kjer se preko izven nivojskega priključka Trebnje vzhod priključuje na hitro cesto H1 s krožnim križiščem. V začetnem delu poteka po tipično kraškem, precej razgibanem terenu, v nadaljeva
Državni lokacijski načrt za avtocesto na odseku Ponikve – Hrastjenju pa po izrazito zakraselem terenu, poraslim z gozdom. Sledi cca 2 km dolg del trase, ko se leta vzpenja preko z gozdom poraslih južnih pobočij Požganja. V nadaljevanju se avtocesta spušča proti Dolenji vasi, teren zopet postaja izrazito zakrasel, z globokimi vrtačami in skalnimi grebeni. Na prečenju globoke zajede je predviden viadukt Dole (241,80 m), nato se prične globok vkop. Avtocesta nato prečka ozko dolino ter se po severnih pobočjih Šentjurskega vrha spusti v dolino Igmance. Na zadnjem delu odseka se približa poteku obstoječe hitre ceste H1.
Na začetku odseka je predviden nadvoz, ki je sestavni del priključka Trebnje vzhod in sočasno pomeni
povezavo med obstoječo hitro cesto H1 ter naseljem Grm. Za povezavo med naselji in z gozdnimi ter ostalimi potmi sta v nadaljevanju odseka predvidena dva podvoza. Na zadnjem delu odseka je predviden še en podvoz in sicer za prehod poljske poti za smer proti Hmeljčiču oz. Malemu Kalu.
Na območju med Dolenjo vasjo pri Mirni Peči in Gornjo Mirno Pečjo je predviden priključek z deviacijo Mirna Peč v skupni dolžini cca 3,28 km. Gre za deviacijo ceste, ki se na regionalno cesto R3 651 odsek Trebnje Novo mesto (Bršljin) naveže na koncu naselja Mirna Peč ter devacije manjših delov lokalne ceste Mirna Peč Dolenja vas pri Mirni Peči Poljane in javnih poteh, s katerimi se naveže na obstoječe cestno omrežje v naselju. Deviacija te ceste bo imela status regionalne ceste. S prečkanjem avtoceste v podvozu, se nadaljuje v smeri naselja Šentjurij na Dolenjskem, do sedanje ceste H1. Na deviaciji Mirna Peč je na Marofu predviden pokriti vkop ter podvoz ceste pod železniško progo Ljubljana – Novo mesto.
Dolžina odseka Ponikve Hrastje je 7.165 m in prevzema funkcijo obstoječe H1, ki se po izgradnji AC prekategorizira v regionalno cesto. Območje državnega lokacijskega načrta obsega približno 107 ha, od tega posega na najboljša kmetijska zemljišča na površini približno 26 ha, na druga kmetijska zemljišča približno 3 ha, na gozdna zemljišča približno 67 ha, na zazidljive površine približno 2 ha in na obstoječe ceste približno 4 ha.
Jerneja Dragan,občinska uprava
junij 2006 �
Pred bližnjimi lokalnimi volitvami za župane in člane občinskih svetov je uredniški odbor na sestanku 5. junija 2006 sprejel pravila objavljanja člankov v času volilne kampanje, ki temeljijo na Zakonu o volilni kampanji (Uradni list RS, št.62/94) in Zakonu o medijih (Uradni list RS, št.35/01) ter 6. členu Odloka o ustanovitvi in izdajanju javnega glasila Občine Mirna Peč (Uradni list RS, št. 26/00).
Kandidati za občinskega svetnika bodo lahko v 22. številki Glasila Občine Mirna Peč svoj program predstavili na četrtini strani, strankarska lista pa na eni strani. Kandidat za župana bo imel za svojo oz. predstavitev programa na voljo eno stran.
Cene, ki veljajo v času predvolilne kampanje za objavljanje v Glasilu Občine Mirna Peč, so z vključenim davkom sledeče: celotna stran 50.000 SIT, polovica strani 35.000 SIT in četrtina strani 25.000 SIT.
Pri predstavitvi velja načelo enakopravnosti glede prostora objav. Prednost bodo imeli kandidati za župana, nato kandidati za člane občinskega sveta. Predstavitve bodo objavljene glede na vrstni red prispetja na naslov Občina Mirna Peč, Trg 2, 8216 Mirna Peč.
Kandidati, ki se boste odločili za svoje objave v glasilu, se obrnite na uredništvo glasila pisno ali po telefonu na št: 07/39 36 100 najkasneje do 11. septembra 2006.
Uradniški odbor Glasila Občine Mirna Peč
Način in pogoji za predstavitevkandidatov za župana občine in članov občinskegasveta
Močno deževje je v noči na ponedeljek, 28. 5. 2006 pa do 30. 5. 2006 pustilo posledice tudi v naši občini.
Poplavljena so bila najnižja območja v dolini Temenice, Igmance in v globodolski dolini. V sredo smo opravili ogled posledic deževja, ki so bile najhujše v sredo zjutraj in dopoldne in so nastale zaradi povečanega vodostaja Temenice, ki je prestopila bregove na celem območju Temenice, še posebej pa v Zijalu, Ivanji vasi pri elektrarni in naprej proti Mirni Peči (poplavljena mostova za Gorenji in Dolenji Podboršt). Poplavljena je bila celotna dolina Temenice v Malenski vasi, pod Jablanom, Goriško vasjo in pod Vrhovem. Voda je v zgodnjih jutranjih urah vdrla v stanovanjsko hišo Pavlenčevih na naslovu Trg 19, popravljen je bil most čez Temenico za Vrhovo in Goriško vas, v širokem pasu obeh bregov Temenice pa so bila poplavljena številna zemljišča. Promet čez Temenico je bil onemogočen do večernih ur praktično povsod po občini, razen v Biški vasi in v Ivanji vasi, kjer sta ostala edina še prehodna mostova do večera, ko se je reka Temenica umirila in se začela ponovno vračati bliže svoji strugi. Ocenjujemo, da je reka Temenica tako poplavila zemljišča v skupni površini okoli 100 ha.
Temenica je na nekaterih območjih zalila poti, dvorišča in vrtove (Zijalo, Ivanja vas, Malenska vas), najhuje je bilo na stanovanjski hiši Pavlenčevih, pri čistilni napravi Mirna Peč, kjer je voda zalila kletne prostore do stropa in vdrla v stanovanje, zaradi česar je bilo potrebno izprazniti vse prostore. Posredovali
Poplave zaradi močnih padavinso gasilci PGD Mirna Peč, ki so postavili okoli hiše zaščitne vreče, prečrpavali so vodo iz hiše, prenašali in podložili so pohištvo. Pri reševanju so pomagali tudi vaščani. Škoda še ni znana.
Voda je prišla tudi v kletne prostore Osnovne šole Mirna Peč in v nekatere stanovanjske hiše, kjer so lastniki posredovali sami.
Zaenkrat natančnejšega obsega posledic poplav še ni možno dati, zagotovo pa lahko predvidimo škodo na kmetijskih zemljiščih ob Temenici večjih razsežnosti, saj so na tem območju najbolj rodovitna zemljišča. Poplavljena Temenica je s sabo nosila veliko blata, ki je pri odtekanju vode ostajalo na zemljiščih. Poleg poleganja poljščin in travinja so na nekaterih mestih poljščine uničene ali je pričakovati slabšo kvaliteto, ravno tako je prišlo do onesnaženja krme na travinju. Natančnejše posledice poplav je zaenkrat težko oceniti.
Občina Mirna Peč je v skladu z Zakonom o odpravi posledic naravnih nesreč o obsegu poplav že v petek, 2. junija 2006, obvestila regijski center za upravo in reševanje, ki bo zbirne podatke o predhodni oceni škode posredoval Ministrstvu za okolje in prostor. Občina bo škodo lahko ocenjevala in zbirala natančne podatke o poškodovanosti od upravičencev šele na podlagi ustreznega sklepa s strani vlade RS, ki mora predhodno še ugotoviti, ali je dosežen limit za pomoč skladno z zakonom o odpravi posledic naravnih nesreč. O nadaljnih aktivnostih, v zvezi z odpravo posledic škode zaradi poplav, vas bomo obveščali.
Mira Barbo, občinska uprava
� junij 2006
Območna obrtna zbornica Novo mesto je stanovska organizacija obrtnikov in podjetnikov, ki deluje na področju šestih dolenjskih občin. Poleg osnovnih nalog servisa članom in zastopanja njihovih interesov, organizira tudi razne družabne prireditve. Te imajo namen medsebojnega druženja in tudi spoznavanja novih ljudi in krajev. Zato smo tudi letos pripravili že 27. majski pohod, ki ga organiziramo po občinah, od koder prihajajo naši člani.
Tako se je druščina šestdesetih pohodnikov, članov zbornice, skupaj s svojimi
Majski pohod »obrtnikov« na Golobinjekdružinskimi člani in prijatelji 13. 5. 2006 odpravila na tradicionalni majski pohod. Organizirali smo ga s pomočjo Turističnega društva Mirna Peč in Občine Mirna Peč. Potekal je od Mirne Peči preko Golobinjske gore do lovske koče nad Globodolom. V Mirni Peči je skupino oseb, ki so na zborno mesto prispeli z avtobusom ali prišli sami, najprej pozdravil župan Zvone Lah, ki nam je izrekel dobrodošlico ter nam zaželel prijetno rekreacijo in druženje v njihovi občini. Na pot nas je povedel Alojz Dragan,
ki je z umirjenim korakom in lepo besedo predstavil občino in povedal, veliko vsem nepoznanih, zanimivosti iz lokalnega okolja. Mimo Podboršta in skozi gozd smo se počasi vzpenjali na Golobinjek, kjer nas je vmes čakalo več postojank. Najprej pri brunarici Martina Brlogarja, nato na domačiji Draganovih, večji postanek pa je bil pri Dularjevih, kjer so nas pogostili z domačimi dobrotami, Jože Rozman pa nam je kot sommelier predstavil vrhunska domača vina z degustacijo. Prijetno okrepčani in dobre volje smo odšli naprej po cesti do
cerkve sv. Uršule in sv. Roka, kjer nam je Marjan Primc temeljito razkril dolgoletno zgodovino cerkve in kraja. Po vinski cesti, v sončnem dnevu, smo se nato večkrat ustavili pri odprtih vratih zidanic, zato smo tudi na cilj prispeli z zamudo. Ta je bila seveda opravičljiva, saj se ni lepo zameriti ljudem, ki ti ponudijo okrepčilo. Pri lovskem domu nam je predsednik Lovske družine Mirna Peč Lambert Pate povedal nekaj zanimivosti o zeleni bratovščini, nato pa nas povabil na lovki golaž. Dobro kosilo in rujna domača kapljica sta samo pripomogla, da je obrtniška druščina končala pohod v veselem vzdušju. Vsi udeleženci so bili nad izvedbo celotnega pohoda navdušeni. Na novo smo spoznali čudovit košček Dolenjske, za kar se vsem prizadevnim osebam iz Turističnega društva in Občine močno zahvaljujemo. Vrhunska izvedba pohoda in odlično sodelovanje pri organizaciji nam daje tudi prepričanje, da bo tudi letošnje 11. septembrsko srečanje obrtnikov Območne obrtne zbornice Novo mesto, ki bo dne, 2. 9. 2006 v Mirni Peči, uspelo v vseh pogledih.
Še enkrat prijateljski pozdrav in zahvala. Drago Dobravc,
sekretar OOZ Novo mesto
V skrbi za čisto okolje ter prilagoditev državnih zakonov evropskim predpisom, je bil sprejet Zakon o varstvu okolja, na osnovi katerega je Ministrstvo za okolje in prostor pripravilo Pravilnik o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode (Ur.l. RS št. 105/02). Bil je neposredna operativna podlaga za urejeno kontrolirano in evidentirano praznjenje greznic na območju Občine Mirna Peč.
Izvajalcu javna službe je naloženo, da mora zagotoviti za občane praznjenje ali prevzemati vsebino greznic in blato manjših čistilnih naprav in o tem tudi voditi evidenco o izvoru in količini prevzete vsebine greznic ali blata. Obveznosti lastnikov stavb, kjer nastaja odpadna voda, ki se trenutno odvaja v greznice, so navedene v 29. členu zgoraj navedenega odloka, ki se glasi sledeče:
»(1) Na območjih, kjer javna kanalizacija še ni zgrajena ali se tudi po operativnem programu ne predvideva in se odpadna voda iz stavb odvaja v greznice ali male čistilne naprave, je lastnik stavbe dolžan z izvajalcem skleniti pogodbo o praznjenju greznice, oziroma odvozu blata iz male čistilne naprave in o izvajanju obratovalnega monitoringa.
(2) V primeru, ko izvajalec ugotovi,
Urejeno praznjenje greznicV mesecu aprilu je pričel veljati občinski Odlok o odvajanju padavinske vode na območju Občine Mirne Peč (Ur.l. RS 33/06), ki ureja tudi praznjenje greznic.
da vsebina greznice, ki je bila pripeljana na centralno čistilno napravo ne ustreza pogojem za sprejem, naredi potrebne analize ter uredi obdelavo in odstranitev neustrezne vsebine na stroške uporabnika.
Vsebine greznic, blata iz malih čistilnih naprav in ostankov čiščenja kanalizacijskih priključkov ali internih kanalizacij, ni dovoljeno izpuščati v javno kanalizacijo.
(3) Na območjih, kjer po operativnem programu opremljanja naselij z javno kanalizacijo ni predvidena gradnja javne kanalizacije, ni dovoljena gradnja greznic, temveč se predvidi gradnjo malih čistilnih naprav. Obstoječe greznice so dolžni lastniki odstraniti iz uporabe najkasneje do 31. 12. 2010, če je stavba na vodovarstvenem območju. Na ostalem območju občine pa najkasneje do 31. 12. 2018. Greznice je potrebno nadomestiti z malimi čistilnimi napravami, ki imajo ustrezen cetrifikat.«
Navedeni člen sodi tudi med sankcionirane in sicer z globo za pravno osebo 350.000 SIT, za fizično oseboposameznika pa z 80.000 SIT.
Komunala Novo mesto, d.o.o. kot izvajalec storitve odvajanja in čiščenja odpadnih
voda na območju občine Mirna Peč ima pripravljeno vse potrebno, da se obveznosti iz naslova državnih in občinskih predpisov lahko izvajajo. V prid enakomernejši in bolj tekoči izvedbi pozivamo stranke, da se čim prej oglasijo na sedežu Komunale Novo mesto, d.o.o, Podbevškova 12, 8000 Novo mesto pri g. Ilar Igorju (tel:073932488, email: igor.ilar@komunalanm.si), kjer bodo dobili nadaljnja pojasnila in navodila. Osnovne informacije se dobi tudi na sedežu Občine Mirna Peč pri g. Andreju Kastelicu.
Igor Ilar, Komunala Novo mesto
junij 2006 �
V podjetju Komunala Novo mesto spremljamo zakonodajo in tudi izvajamo ukrepe, ki jih nalagajo pravilniki in uredbe. To pomeni, da gradimo in načrtujemo javno kanalizacijo za vsa naselja, ki morajo biti po operativnem programu sprejetem na ravni države, opremljena z javno kanalizacijo. Ta naselja so vsa naselja in zaselki, ki povzrocajo obremenitve, ki je večja od 50 PE (1 PE = populacijski ekvivalent = je enota za obremenjevanje vode, ustrezna onesnaževanju, ki ga povzroči en prebivalec na dan, kar pomeni 60g BPK5/dan). Opremljenost teh naselij z javno kanalizacijo in čistilnimi napravami, je potrebno zagotoviti do leta 2015. Naselja oz. objekti, kjer nastaja odpadna voda in se nahajajo na vodovarstvenem območju, morajo biti opremljena z javno kanalizacijo oz. morajo odpadne vode odvajati v nepretočno greznico najkasneje do 31. decembra 2010. Na ostalih območjih z redko poselitvijo pa do leta 2018. Na območju Dolenjske kot tudi celotne Slovenije je gostota naselij zelo majhna, veliko je manjših zaselkov z nekaj objekti, zato smo v podjetju Komunala Novo mesto pripravili rešitve za te objekte. Da bi se izognili neurejenosti in poplavi različnih izvedb brez ustrezne poprodajne servisne in svetovalne službe, smo sklenili pogodbo o sodelovanju s tremi dobavitelji.
Hišne čistilne naprave, velikosti od 5 PE dalje, je že možno naročiti v našem podjetju. Poskrbeli bomo za celotno oskrbo: od svetovanja pri izbiri, naročilu, dobavi, montaži, servisu ponudili bomo tudi sklenitev vzdrževalne pogodbe za tekoče vzdrževanje. Da bodo delo, servis in ostale dejavnosti potrebni za nor
malno delovanje hišnih čistilnih naprav kakovostni, sta v naši ponudbi dva tipa čistilnih naprav (klasičnarazpršena biomasa in biodiskpritrjena biomasa), ki sta preverjena tudi
Hišne čistilne napravev Sloveniji. Oba tipa sta v celoti izdelana iz umetnih mas, tako da razen izkopa in priprave temeljne plošče ni nobenih drugih gradbenih del. Montaža in zagon čistilne naprave s predajo celotne dokumentacije (načrti, dnevniki obratovanja, navodila ...) sta tako lahko izvedena že v nekaj dneh. Energetsko sta oba tipa naprav zelo varčna, saj potrebujeta za delovanje v povprečju 11,5 kWh/dan. Potreba po prostoru je 410 m2, kar pomeni, da pri preureditvi sistema odvajanja in čiščenja odpadnih voda zadostuje prostor obstoječe greznice. Učinek čiščenja je na teh čistilnih napravah tudi preko 90 %. V prid manjšim stroškom in varovanju okolja – vode je možno prečiščeno vodo uporabljati tudi za zalivanje vrtov ali za uporabo v sanitarne namene.
Investicijski stroški za dobavo in montažo čistilne naprave za čiščenje odpadnih voda enega stanovanjskega objekta
Hišna čistilna naprava
Občina Mirna Peč je v soboto, 1. aprila letos, v sodelovanju z Osnovno šolo, Lovsko družino, Govedorejskim društvom, Turističnim društvom, Ribiško družino Novo mesto in novomeškimi jamarji izpeljala zelo uspešno akcijo čiščenja okolja.
Namen akcije je bila ureditev širšega bivalnega okolja, obsegala pa je čiščenje naslednjih območij: podzemne jame Malisnice v Grč vrhu pod vodstvom jamarjev, obrežja ponikalnice Temenice pod vodstvom ribičev in okolice cest izven naselij v celotni občini pod vodstvom lovcev. Člani Govedorejskega društva so nabrane smeti in nesnago na zbirna mesta dovažali s traktorji. Občina Mirna Peč je organizirala odvoz kosovnih odpadkov in drugih smeti, nabavila je vreče za smeti in zaščitne rokavice za učence, starše, učitelje. Osnovnošolci
Čistilna akcija
so od 640.000,00 SIT dalje. Odvisno od velikosti hišne čistilne naprave. Ob tem pa je potrebno tudi upoštevati dejstvo, da se po Uredbi o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda (Ur. l. 123/2004; 9. člen) zmanjša dajatev na 15 % obstoječe, kar trenutno pomeni zmanjšanje z 1137,35 SIT/m3 na 30,60 SIT/m3 porabljene pitne vode. To sicer tudi pomeni znižanje mesečnega računa za komunalne storitve pri povprečni porabi 20 m3 za 2.335 SIT. Za vlaganje na področju ekologije, kar izgradnja hišne čistilne naprave vsekakor je, je možno tudi pridobiti ugoden kredit Eko sklada, j.s., Ljubljana.
Za vsa pojasnila glede hišnih čistilnih naprav smo vam na voljo na telefonski številki: 07/3932 488, g. Igor ILAR, ali na email: [email protected]
Komunala Novo mesto,Igor Ilar
so urejali tudi okolico šole in zelenice ter gredice z rožami. Žal se je akcije skupaj z otroki udeležilo le manjše število staršev, ki bi na ta način lahko dali dober zgled svojim potomcem in jih tako tudi praktično vzgajali, kako je treba varovati, paziti in čistiti bivalno okolje. Krajani in lastniki vikendov ter zidanic na območju Grč vrha so urejali tudi cesto. Jamarji so v neposredni bližini jame Malisnice nedavno odkrili še eno izjemno lepo jamo s kristali, katere vhod so zavarovali.
Za vse udeležence čistilne akcije, so lovci v svoji lovski koči za zaključek pripravili skupno malico. Na srečanju po končanem delu, so glede na velike količine odpadkov na zbirnih mestih, znova ugotavljali, da nekateri prebivalci še vedno niso dovolj osveščeni, saj se ne zavedajo, da če nesnago odpeljejo izpred svojega praga v naravo, rav
no tako onesnažujejo svoje bivalno okolje, zato bodo take akcije še potrebne.
Ljuba SUKOVIČ
Primer postavitve hišne čistilne naprave
Brajerjeva jama – jama kot jama, nič posebnega, blatna luknja z nekaj kapniki, ki se kmalu konča. Pač jama kot večina drugih, pa vendar ni tako. Za svojim vsakdanjim imenom skriva neprecenljive lepote in neobičajne posebnosti kraškega podzemlja.
Zgodba o jami se je začela pisati že pred nekaj leti in sicer leta 2002, z vstopom nekaj zagretih mladcev v Jamarski klub Novo mesto, kjer je s tega konca večino časa sameval le en član in se zaradi tega ni posvečalo večje pozornosti domačemu terenu. Fantje so bili na začetku precej zagrizeni in intenzivneje smo začeli raziskovati Globodol z okolico, dolino reke Temenice od izvira v Zijalu do ponorov pri Goriški vasi in Vrhovem ter seveda področje Grč vrha.
Prve akcije v Grč vrhu so bile bolj spoznavanje terena in takoj nam je dalo misliti, da tu bi pa nekaj moralo biti, nekaj kar že dolgo iščemo. Najprej nam je g. Pungerčar pokazal špranjo v njihovi hosti, katero smo razširili in raziskali, a se je hitro ustavilo. Pozimi smo speljali nekaj iskalnih akcij in tako leta 2003 našli nekaj dihalnikov, še najbolje je kazal “moj” dihalnik v neposredni bližini Malisnce, katerega smo kmalu začeli kopati. Do danes smo skopali cca 10 m3 materiala in prišli do globine 15
Brajerjeva jamam. Jama nam ni prizanašala, saj smo jo večino skopali, »prišparanih« nam je bilo le nekaj metrov. Od jame dihalnika si veliko obetamo, a se bo za to potrebno še precej potruditi. Po tem je sledilo še kar nekaj iskalnih akcij. Pri tem smo ugotovili, da je na severni strani Malisnega hriba še nekaj jam, v katere bi prišli brez večjega truda, če ne bi bile do vrha zasute s smetmi. Očitno domačini še niso okoljsko osveščeni, saj se v njih najdejo vse vrste odpadkov, od nevarnih, pa malo manj nevarnih, starih pa tudi svežih se ne manjka. Ljudje ne vedo, da to kar vržejo v jame dobijo preko pipe nazaj v kozarec.
Andrej:Tako je prišla zima 2006. S Tomom
sva ponovno, ob dokaj debeli snežni oddeji, opravila iskanje dihalnikov. Našla sva dva, vsak »svojega«. Prvi dihalnik sta dve polšni v razmaku nekaj metrov, drugi pa ob robu skalne gmote, kjer smo že ničkolikokrat šli mimo, pa se nam ni javil. Dobil je ime Naš dihalnik. Ker so bila tla kar na široko kopna, kljub nizki temperaturi, sva ga za vsak slučaj zametala s snegom, da čez kak dan ponovno preveriva, ali diha ali ne. Čez tri dni nas je bilo malo več in ponovno smo šli preverit teren in ugotovili, da bi obe zadevi znali biti obetavni.
Tom:In tako pride sobota, 4. 3. 2006, klic
s strani Andreja in naslednje vprašanje: “Tom, k’ maš .... in bi ti men to posodil bi nekaj za hišo delal”? in odgovor: “Mam, prid puj, samu ne me motit se učim,” tako sva se čez kakih 30 minut videla in začela se je debata o ženskah, pijači, cigarah, NE to ni res, stekla je debata o jamah, debata o Grč vrhu, DEBATA, KI MI BO ZA VEDNO OSTALA V SPOMINU IN DATUM ( 4. 3. 2006). Kmalu sva imela določeno uro 16:00 in pa objekt Naš dihalnik,ter NE ZA DOLGO. Ob predvideni uri sva bila že skoraj pri objektu, nobenega snega, samo rahlo je pihalo. Kmalu sva pričela s kopanjem, širjenjem, odmikanjem skal in vsem tistim, kar spada zraven. Po cca dveh urah je bil vhod odprt. Že vmes je pri širjenju padlo manjše kamenje in nama nakazovalo, da se ne bo končalo samo pri 5ih metrih, ko pa sva vhod odprla, je bilo to tudi potrjeno oz malo pozneje. Ker sva šla oba samo na kratek sprehod v Grč vrh in nihče izmed naju ni imel s seboj jamarskega pasu, sva malo improvizirala in tako se je Andrej, varovan z vrvjo, spusti v brezno. Že prvi njegovi opisi sestopa so dali vedeti, da sva odkrila nekaj velikega, nekaj prečudovitega. Po cca 8 metrih je prispel do manjše dvorane 1 x 3 metre, iz katere je bil viden prehod v
10 junij 2006
Brajerjeva jama – jama kot jama, nič posebnega, blatna luknja z nekaj kapniki, ki se kmalu konča. Pač jama kot večina drugih, pa vendar ni tako. Za svojim vsakdanjim imenom skriva neprecenljive lepote in neobičajne posebnosti kraškega podzemlja.
Zgodba o jami se je začela pisati že pred nekaj leti in sicer leta 2002, z vstopom nekaj zagretih mladcev v Jamarski klub Novo mesto, kjer je s tega konca večino časa sameval le en član in se zaradi tega ni posvečalo večje pozornosti domačemu terenu. Fantje so bili na začetku precej zagrizeni in intenzivneje smo začeli raziskovati Globodol z okolico, dolino reke Temenice od izvira v Zijalu do ponorov pri Goriški vasi in Vrhovem ter seveda področje Grč vrha.
Prve akcije v Grč vrhu so bile bolj spoznavanje terena in takoj nam je dalo misliti, da tu bi pa nekaj moralo biti, nekaj kar že dolgo iščemo. Najprej nam je g. Pungerčar pokazal špranjo v njihovi hosti, katero smo razširili in raziskali, a se je hitro ustavilo. Pozimi smo speljali nekaj iskalnih akcij in tako leta 2003 našli nekaj dihalnikov, še najbolje je kazal “moj” dihalnik v neposredni bližini Malisnce, katerega smo kmalu začeli kopati. Do danes smo skopali cca 10 m3 materiala in prišli do globine 15
m. Jama nam ni prizanašala, saj smo jo večino skopali, »prišparanih« nam je bilo le nekaj metrov. Od jame dihalnika si veliko obetamo, a se bo za to potrebno še precej potruditi. Po tem je sledilo še kar nekaj iskalnih akcij. Pri tem smo ugotovili, da je na severni strani Malisnega hriba še nekaj jam, v katere bi prišli brez večjega truda, če ne bi bile do vrha zasute s smetmi. Očitno domačini še niso okoljsko osveščeni, saj se v njih najdejo vse vrste odpadkov, od nevarnih, pa malo manj nevarnih, starih pa tudi svežih se ne manjka. Ljudje ne vedo, da to kar vržejo v jame dobijo preko pipe nazaj v kozarec.
Andrej:Tako je prišla zima 2006. S Tomom
sva ponovno, ob dokaj debeli snežni oddeji, opravila iskanje dihalnikov. Našla sva dva, vsak »svojega«. Prvi dihalnik sta dve polšni v razmaku nekaj metrov, drugi pa ob robu skalne gmote, kjer smo že ničkolikokrat šli mimo, pa se nam ni javil. Dobil je ime Naš dihalnik. Ker so bila tla kar na široko kopna, kljub nizki temperaturi, sva ga za vsak slučaj zametala s snegom, da čez kak dan ponovno preveriva, ali diha ali ne. Čez tri dni nas je bilo malo več in ponovno smo šli preverit teren in ugotovili, da bi obe zadevi znali biti obetavni.
Tom:In tako pride sobota, 4. 3. 2006, klic
s strani Andreja in naslednje vprašanje: “Tom, k’ maš .... in bi ti men to posodil bi nekaj za hišo delal”? in odgovor: “Mam, prid puj, samu ne me motit se učim,” tako sva se čez kakih 30 minut videla in začela se je debata o ženskah, pijači, cigarah, NE to ni res, stekla je debata o jamah, debata o Grč vrhu, DEBATA, KI MI BO ZA VEDNO OSTALA V SPOMINU IN DATUM ( 4. 3. 2006). Kmalu sva imela določeno uro 16:00 in pa objekt Naš dihalnik,ter NE ZA DOLGO. Ob predvideni uri sva bila že skoraj pri objektu, nobenega snega, samo rahlo je pihalo. Kmalu sva pričela s kopanjem, širjenjem, odmikanjem skal in vsem tistim, kar spada zraven. Po cca dveh urah je bil vhod odprt. Že vmes je pri širjenju padlo manjše kamenje in nama nakazovalo, da se ne bo končalo samo pri 5ih metrih, ko pa sva vhod odprla, je bilo to tudi potrjeno oz malo pozneje. Ker sva šla oba samo na kratek sprehod v Grč vrh in nihče izmed naju ni imel s seboj jamarskega pasu, sva malo improvizirala in tako se je Andrej, varovan z vrvjo, spusti v brezno. Že prvi njegovi opisi sestopa so dali vedeti, da sva odkrila nekaj velikega, nekaj prečudovitega. Po cca 8 metrih je prispel do manjše dvorane 1 x 3 metre, iz katere je bil viden prehod v
novo brezno, ki se je kasneje izkazalo kot ogromna dvorana. Videli so se že prvi kapniki. Ker zmanjkalo vrvi sva se odločila, da greva domov po pasove, vrvi. In to tudi storiva. Okrog 19:30 ure sva bila ponovno pred jamo. Andrej prične z opremljanjem, vmes pa sva se vseskozi pogovarjala, ti kaj misliš, počak, bova vidla, pa si videl veliko kapnikov, za vsazga najmanj dva, ... in
Andrej:Opremljal sem jamo, hitel sem ko
likor sem mogel, seveda ne prehitro, varnost je vedno prva. Grizlo me je kaj je v temi spodaj, nekaj mora biti. Po mojem je tudi Toma razjedalo in me je v mislih priganjal, pa dej že spacej tista pritrdišča, da še jest vidim kakšna je ta stvar. Končno mi je uspelo narediti dve pritrdišči. Z vsakim metrom spusta je bilo lepše. Spustil sem se »na dno«, ki pa to ni bilo, le vrh »ledene gore«. »Ej, prit brž, to moraš vidt.« Sem vpil. Kmalu je prišel še Tom in »Ej, stari …, JEEEEEE, JUHU, HA HA HA«. Besede, ki ne povedo veliko, toda tokrat so povedale vse in še več. Bilo je za ponoret in res sva norela, pijana od veselja in žlahtne opojnosti jame. Rokovanje, stiskanje, objemanje, še kušnu bi ga, če nebi bil dec, pa še neobrit za povrh.
Tom:In tako stojiva na robu dvorane z
pogledom na spodnjo etažo, srečna, vesela. Greva naprej? Ja, greva! Samo,
kaj nebi koga obvestila o odkritju, da z nama deli prečudovito odkritje. In tako Andrej opremlja za spust v spodnji del dvorane, sam pa ven iz jame, poklicati domov, poklicati Mihata, Čokita, Borivoja,....., o ko bi mi saj mobitel zdržal. Po nekaj minutah sem zunaj, pokličem domov, povem, da sva odkrila jamo 100letja na dolenjskem, ženi naročim, naj pokliče Renato in poda informacijo naprej. Pokličem Mihata, ponovim vso zgodbo o jami 100letja, pa kamero vzem, pa aparat, pa pas, pa poklič Čokita, pa Borivoja, pa, pa, pa in telefon crkne. Je pala ena kletvica. Nekaj časa premišljam, kaj zdaj, grejem telefon, ta se je pa čisto proti meni obrnil. Nč, grem v jamo, grem doživljat srečo in tako se že spuščam. Kmalu sem v delih kjer sva se z Andrejem razšla.
Andrej:Jaz sem med tem pregledoval in
občudoval gornji del dvorane in se počasi spuščal niže po jami in z Balkona opremil vertikalo proti dnu jame. Vsepovsod en sam kapnik, en lepši od drugega, najrazličnejših oblik. Prišel sem dol in spodaj našel manjši rov iz katerega je vleklo, sicer se kmalu zoža a se bo dalo z nekaj truda naprej. Nad njim pa straži Sfinga kopa v obliki glave. Po pobočju sem se spustil še niže in prišel na dno. Tu pa spet »Opa, kaj pa je to?«. Posebne kapniške oblike v obliki helektitov, kristalov, ježkov, …., pa hrošči drob
novratniki in druga »golazen«. Čakal sem Toma, ki je kmalu prišel nazaj. Sledil je ponoven ogled spodnjega dela: »Ej si vidu tole, lej pa tole, lej kaj je tam, stari to moraš videt, …«, sva en druzga opozarjala na zanimive kapniške tvorbe. Na koncu sva šla nazaj na balkon in čakala na kolege. Čez čas sta se nama pridružila Miha Rukše in Jože Avbar in ponovno sva z njima podoživela lepote in veselje, ki ga jama ponuja. Iz jame smo prišli okrog pol druge ure zjutraj.
Jamo smo v naslednjih akcijah fotodokumentirali, izmerili in zaprli, da je nepridipravi nebi poškodovali. Opravili smo tudi predstavitev za medije in zaposlene Adrie Mobil. Za občinski praznik pa jo bomo predstavili tudi širši javnosti mirnopeške občine.
Da povzamemo, z vztrajnostjo pa tudi kančkom sreče je uspeh zagotovljen, le tako gremo novim odkritjem in uspehom naproti, pa naj bo to kjerkoli.
Na prvi akciji sodelovali:• prvopristopnika: Andrej Gašperič
in Jože Tomšič• sodelovali: Mihael Rukše, Jože
Avbar in Vida Tomšič logistika.
Spisala: člana JKNM Jože Tomšič in Andrej Gašperič
junij 2006 11
novo brezno, ki se je kasneje izkazalo kot ogromna dvorana. Videli so se že prvi kapniki. Ker zmanjkalo vrvi sva se odločila, da greva domov po pasove, vrvi. In to tudi storiva. Okrog 19:30 ure sva bila ponovno pred jamo. Andrej prične z opremljanjem, vmes pa sva se vseskozi pogovarjala, ti kaj misliš, počak, bova vidla, pa si videl veliko kapnikov, za vsazga najmanj dva, ... in
Andrej:Opremljal sem jamo, hitel sem ko
likor sem mogel, seveda ne prehitro, varnost je vedno prva. Grizlo me je kaj je v temi spodaj, nekaj mora biti. Po mojem je tudi Toma razjedalo in me je v mislih priganjal, pa dej že spacej tista pritrdišča, da še jest vidim kakšna je ta stvar. Končno mi je uspelo narediti dve pritrdišči. Z vsakim metrom spusta je bilo lepše. Spustil sem se »na dno«, ki pa to ni bilo, le vrh »ledene gore«. »Ej, prit brž, to moraš vidt.« Sem vpil. Kmalu je prišel še Tom in »Ej, stari …, JEEEEEE, JUHU, HA HA HA«. Besede, ki ne povedo veliko, toda tokrat so povedale vse in še več. Bilo je za ponoret in res sva norela, pijana od veselja in žlahtne opojnosti jame. Rokovanje, stiskanje, objemanje, še kušnu bi ga, če nebi bil dec, pa še neobrit za povrh.
Tom:In tako stojiva na robu dvorane z
pogledom na spodnjo etažo, srečna, vesela. Greva naprej? Ja, greva! Samo,
kaj nebi koga obvestila o odkritju, da z nama deli prečudovito odkritje. In tako Andrej opremlja za spust v spodnji del dvorane, sam pa ven iz jame, poklicati domov, poklicati Mihata, Čokita, Borivoja,....., o ko bi mi saj mobitel zdržal. Po nekaj minutah sem zunaj, pokličem domov, povem, da sva odkrila jamo 100letja na dolenjskem, ženi naročim, naj pokliče Renato in poda informacijo naprej. Pokličem Mihata, ponovim vso zgodbo o jami 100letja, pa kamero vzem, pa aparat, pa pas, pa poklič Čokita, pa Borivoja, pa, pa, pa in telefon crkne. Je pala ena kletvica. Nekaj časa premišljam, kaj zdaj, grejem telefon, ta se je pa čisto proti meni obrnil. Nč, grem v jamo, grem doživljat srečo in tako se že spuščam. Kmalu sem v delih kjer sva se z Andrejem razšla.
Andrej:Jaz sem med tem pregledoval in
občudoval gornji del dvorane in se počasi spuščal niže po jami in z Balkona opremil vertikalo proti dnu jame. Vsepovsod en sam kapnik, en lepši od drugega, najrazličnejših oblik. Prišel sem dol in spodaj našel manjši rov iz katerega je vleklo, sicer se kmalu zoža a se bo dalo z nekaj truda naprej. Nad njim pa straži Sfinga kopa v obliki glave. Po pobočju sem se spustil še niže in prišel na dno. Tu pa spet »Opa, kaj pa je to?«. Posebne kapniške oblike v obliki helektitov, kristalov, ježkov, …., pa hrošči drob
novratniki in druga »golazen«. Čakal sem Toma, ki je kmalu prišel nazaj. Sledil je ponoven ogled spodnjega dela: »Ej si vidu tole, lej pa tole, lej kaj je tam, stari to moraš videt, …«, sva en druzga opozarjala na zanimive kapniške tvorbe. Na koncu sva šla nazaj na balkon in čakala na kolege. Čez čas sta se nama pridružila Miha Rukše in Jože Avbar in ponovno sva z njima podoživela lepote in veselje, ki ga jama ponuja. Iz jame smo prišli okrog pol druge ure zjutraj.
Jamo smo v naslednjih akcijah fotodokumentirali, izmerili in zaprli, da je nepridipravi nebi poškodovali. Opravili smo tudi predstavitev za medije in zaposlene Adrie Mobil. Za občinski praznik pa jo bomo predstavili tudi širši javnosti mirnopeške občine.
Da povzamemo, z vztrajnostjo pa tudi kančkom sreče je uspeh zagotovljen, le tako gremo novim odkritjem in uspehom naproti, pa naj bo to kjerkoli.
Na prvi akciji sodelovali:• prvopristopnika: Andrej Gašperič
in Jože Tomšič• sodelovali: Mihael Rukše, Jože
Avbar in Vida Tomšič logistika.
Spisala: člana JKNM Jože Tomšič in Andrej Gašperič
1� junij 2006
A) Kaj lahko počnem na svoji kmetiji, poleg opravljanja osnovne kmetijske dejavnosti?1. Lahko se registriram za
DOPOLNILNE DEJAVNOSTI NA KMETIJI Na kmetiji so dovoljene naslednje vrste dopolnilnih dejav
nosti:1. predelava kmetijskih pridelkov, medu in čebeljih izdelkov,
zelišč, gozdnih sadežev, gob in gozdnih sortimentov;2. prodaja:• kmetijskih pridelkov z drugih kmetij in izdelkov, ki jih
druga kmetija proizvaja v skladu s predpisi o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji,
• drugje proizvedenih izdelkov iz lastnih surovin;3. turizem na kmetiji: • gostinska dejavnost: kmetija z nastanitvijo, kmetija s pros
torom za kampiranje, izletniška kmetija, vinotoč osmica,• negostinska dejavnost: ogled kmetije in njenih značilnosti in
ogled okolice kmetije, prikaz vseh del iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti, prikaz vseh del iz ostalih vrst dopolnilne dejavnosti na kmetiji, turistični prevoz potnikov z vprežnimi vozili, ježa živali, oddajanje športnih rekvizitov, oddajanje površin za piknike;
4. dejavnost, povezana s tradicionalnimi znanji na kmetiji, storitve oziroma izdelki (npr: oglarstvo, tradicionalno krovstvo s slamo, skodlami in skriljem, peka v kmečki peči, izdelava drobnih galanterijskih izdelkov iz lesa, zbirke, izdelava podkev, podkovno kovaštvo, tradicionalni izdelki iz zelišč in dišavnic);
5. pridobivanje in prodaja energije iz obnovljivih virov;6. storitve s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo, opremo,
orodji in živalmi ter oddaja leteh v najem;7. izobraževanje na kmetijah, povezano s kmetijsko, gozdarsko
in dopolnilno dejavnostjo na kmetiji;8. zbiranje in kompostiranje organskih snovi;9. ribogojstvo in predelava sladkovodnih rib;10. aranžiranje ter izdelava vencev, šopkov ipd. iz lastnega cvetja
in drugih okrasnih rastlin.Na kmetiji se dopolnilne dejavnosti izvajajo v celoti ali delno
na zemljiščih ali v objektih, ki jih ima nosilec dopolnilne dejavnosti ali družinski član v lasti, najemu ali v zakupu, ali v skupnih objektih; razen tiste vrste dopolnilnih dejavnosti, pri katerih se določena opravila teh dejavnosti, zaradi njihove narave, izvajajo izven kmetije.
2. Lahko se registriram za SOBODAJALSTVOSobodajalec je fizična oseba, samostojni podjetnik posameznik,
društvo ali pravna oseba, ki nudi gostom nastanitev z zajtrkom ali brez, v lastnem ali v najetem stanovanju ali počitniški hiši. Fizična oseba je lahko sobodajalec, če opravlja svojo dejavnost le občasno (nepretrgoma ne več kot tri mesece in skupno ne več kot pet mesecev v koledarskem letu) in gostom nudi do 15 ležišč ter je vpisana v register sobodajalcev pri za gostinstvo pristojni enoti upravne enote in v Poslovni register Slovenije. Vabimo vse,
Dopolnilne dejavnosti na kmetiji in sobodajalstvo
ki resno razmišljate o opravljanju te dejavnosti, da se zglasite na sedežu občine ali v poslovalnici KOMPAS Novo mesto, Novi trg 10, tel.: 07/393 15 30, ker bi radi evidentirali število zainteresiranih. Če bo interes dovolj velik, bomo poskušali ustanoviti strokovno komisijo za pomoč in svetovanje na terenu. Poleg sobodajalstva pa v zidanicah lahko, kot dopolnilno dejavnost na kmetiji, registrirate tudi vinotoč, če imate prostor za točenje pijač, prostor za pripravo prigrizkov, tekočo hladno in toplo vodo ter WC za goste. V vinotoču lahko nudite lastno vino in druge alkoholne in brezalkoholne pijače ter hladne prigrizke, domač kruh in domače pecivo. V vinotoču lahko prodajate in strežete čez vse leto, dokler imate lastno pijačo.
B) Stanje v Občini Mirna PečZa podeželski prostor, v katerega sodi tudi naša občina, je
značilen razvoj individualnega, mehkega turizma, s katerim se ne preobremeni krajine. Občina Mirna Peč razpolaga z lepimi, še neokrnjenimi danostmi, ki so prijetne za oko vsakega mimoidočega turista, pohodnika … V prihajajočem obdobju bo vedno večja potreba za oplemenitev kmečkega dela in ohranjanje kulturne krajine ter naseljenosti podeželja. Na našem območju je veliko možnosti v povezavi kmetijstvoturizem, zato želimo vzpodbuditi in informirati posameznike, da bi začeli razmišljati o začetku postopka registracije dopolnilnih dejavnosti na kmetiji (kmetija z nastanitvijo, izletniška kmetija, vinotoč, osmica), ali sobodajalstva.
Na vinogradniškem območju v naši občini stoji veliko zidanic, ki ne opravljajo svoje funkcije skozi vse leto, ali so delno izkoriščene, ali pa večinoma samujejo. Te zidanice lahko zainteresirani posameznik vključi v dopolnilne dejavnosti na svoji kmetiji, kjer ima registriran turizem na kmetiji, odpre vinotoč, osmico, ali pa se registrira kot sobodajalec.
Ker postopki niso enostavni, vas vabimo, da se zglasite v prostorih občine, kjer vam bomo podali še veliko potrebnih informacij, vas usmerili do strokovnih služb in vam pomagali pridobiti ustrezna dovoljenja.
Tudi spremembe Zakona o dohodnini so prinesle za področje dopolnilnih dejavnosti in sobodajalstva v primeru oddajanja največ 15 ležišč in za obdobje ne več kot 5 mesecev letno spremembe, ki so podlaga za sprejemljivejše davčne obveznosti davkoplačevalca.
Tako se pri opravljanju kmetijske in dopolnilne dejavnosti na kmetiji, za izdelavo ali prodajo izdelkov domače in umetnostne obrti, in za sobodajalstvo, upoštevajo normirani odhodki v višini 70 % ustvarjenih prihodkov.«
PRIMER IZRAČUNA: Prihodek : 100.000 (70 % normiranih odhodkov), od 30
% (30.000 SIT) plača 25 % dohodnine, kar znese 7.500 SIT, ostane 92.500 SIT.
Želimo si sodelovanja z vami, tako bo vaše in naše delo dobilo pravo težo in dober končni rezultat.
Sonja Klemenc, občinska uprava
Občina Mirna Peč stremi k ohranjanju in razvoju podeželja. Za lažjo odločitev in usmeritev posameznika v dodatne dejavnosti, vam želimo v naslednjem članku posredovati koristne informacije o trenutni zakonodaji na področju opravljanja dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, spremembah Zakona o gostinstvu in o spremembah Zakona o dohodnini, predvsem s področja navedenih dejavnosti.
junij 2006 1�
Sejem počitnic in Salon plovil 2006 je obiskalo skoraj 26.000 obiskovalcev. 141 razstavljavcev iz 20ih držav je prikazalo ponudbo počitnic, plovil ter počitniških prikolic in avtodomov, najti pa je bilo še marsikaj uporabnega za aktivno preživljanje dopusta.
Na prostoru, kjer smo obiskovalce seznanjali s turistično ponudbo, so se v glavnem predstavljale lokalne turistične organizacije, ki so pripravile tudi bogat obsejemski program. Potencialne obiskovalce so na sejmu seznanjali s
Sejem počitnic 2006ponudbo svojih pokrajin, s turističnimi znamenitostmi posameznih področij ter s kulturnimi znamenitostmi. Dejstvo je, da je tovrstnih ponudnikov iz leta v leto manj, so se pa zato več ustavljali tudi na našem prostoru. Predvsem to velja za posameznike.
Letos smo Dolenjci in Belokranjci že drugič imeli nekoliko manjši prostor (12m2, kar je minimalna površina), ki je sicer včasih deloval dokaj utesnjeno. Sledili smo prepoznavnosti našega razstavnega prostora iz preteklih let. Vseskozi smo zagotavljali najmanj dva informatorja.
Sicer pa je naša statistika taka:• V petih dneh smo razdelili približ
no 1000 katalogov Po poteh dediščine Dolenjske in Bele krajine in prav toliko belokranjskih prospektov ter 700 brošur Turistične informacije in koledar prireditev za leto 2006. Razdelili smo praktično vse gradivo, ki so ga prispevale posamezne občine.
• Naši informatorji so opravili vrsto razgovorov in dnevno dajali različne informacije o turistični ponudbi našega prostora. Tako smo registrirali 16 različnih agencij, društev, šol ..., ki jih je zanimala naša
Sejma počitnic 2006 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani smo se konec marca že tretjič za istim informacijskim pultom udeležile vse sodelujoče občine v projektu »Po poteh dediščine Dolenjske in Bele krajine«.
ponudba. Navezali smo stike tudi z vsemi ponudniki, ki so se predstavljali na sejmu, vključno s partnerji iz področja bivše Jugoslavije.
Osrednji dogodek je bil letos praznovanje 50letnice delovanja Turistične zveze Dolenjske in Bele krajine, ki smo jo obeležili v Forumu v petek, 24. 3. 2006. Predstavitev so popestrili nastopi različnih dolenjskobelokranjskih turističnih društev. Dogodka se je udeležila večina županov in predsednik Turistične zveze Slovenije, g. Marjan Rožič. Osrednji govornik je bil predsednik TZ Dolenjske in Bele krajine, g. Jože Barbo.
Matjaž Pavlin,Kompas Novo mesto
V soboto, 1. 4. 2006 smo člani Jamarskega kluba Novo mesto v sodelovanji z Lovsko družino Mirna Peč in pod pokroviteljstvom Občine Mirna Peč očistili vdornico “Malisnica” in njeno okolico. Iz vdornice globine cca 15 metrov, smo poteg
Čiščenje vdornice »MALISNICA«nili približno 15 m3 raznih nevarnih in manj nevarnih odpadkov kot so: štedilniki, zamrzovalna skrinja, pralni stroji, TV sprejemniki, odpadne embalaže olj, barv, škropiv, napolnjene vreče z odpadki in podobno. Našel se je celo “fičko” in del njegove standard
ne opreme.S pripravami
na čistilno akcijo smo, zaradi zahtevnosti objekta, pričeli že v petek popoldne. Za izvlek smo pripravili vrvno žičnico, na kateri je bil p re m i č n i s i stem protiteže, za sam izvlek odpadkov, pa smo na vlečni
vrvi uporabili sistem dvojnega škripčevja.
Glede na možnost ponovnega onesnaževanja objekta priporočamo, da se v njegovi bližini postavijo najmanj tri opozorilne table, ki bi opozarjale na z zakonom prepovedano odlaganje smeti oz. odpadkov.
Čistilna akcija je bila medijsko podprta na Vašem kanalu in v častniku Dolenjski list.
V čistilni akciji smo sodelovali:•iz Lovske družine: Jože Pate, Orehek Slavc, Remic;
•"vikendaš": Gašper Šeremet in •iz JKNM: Avbar Jože & Filip, Andrej Gašperič, Tone Tramte, Marko Tramte, Matej Ajdič, Drago Primc, Gregor & Anže & Jože Tomšič .
Jamarsko srečno!Jože Tomšič,
Jamarski klub Novo mestoFoto: Jože Avbar
1� junij 2006
Strokovnjaki ugotavljajo, da je vožnja z motorjem 25krat bolj nevarna od vožnje z avtomobilom, saj so motoristi manj vidni, poleg tega
pa jih še slovenski avtomobilisti in ostali udeleženci ne upoštevajo kot enakopravne udeležence v prometu in so nepazljivi do njih, upoštevati pa je treba tudi slabše prometne razmere na naših cestah, kot so: pesek na cesti, udarne jame na cestiščih in nevarne kovinske zaščitne ograje. Lani je na naših cestah umrlo 34 motoristov. Veliko nesreč se zgodi zato, ker avtomobilisti pri zavijanju
Več kot 1500 motoristov na 8. vses lovenskem blagoslovu v Mirni Peči
v levo ali z neprednostne ceste zaprejo pot motorju, saj ga enostavno ne pričakujejo ali ga celo ne vidijo. Temu bi lahko rekli tudi pomanjkanje prometne kulture udeležencev v prometu. Posebno na to opozarjajo tuji motoristi, ki ugotavljajo, da je manjka predvsem našim avtomobilistom, saj vse prepogosto kažejo svojo premoč do drugih udeležencev v prometu in so premalo strpni do njih.
Velikost, oblika in narava motornega kolesa imajo za posledico, da so ta vozila manj opazna kot avtomobili, avtobusi, dostavna vozila itd. Motorna kolesa, kolesa, trikolesa, kolesa z
motorjem nimajo varnostnih pasov, naslonjal za glavo, zračnih blazin; imajo le zaščitno opremo, ki jo imajo udeleženci na sebi, zato so posledice prometnih nesreč s temi vozili hude in vse prevečkrat tudi smrtne. Glavna tema statističnih podatkov za vzroke nesreč motoristov je tudi neprilagojena hitrost, posebno pri mladih in neizkušenih voznikih, saj si pred pridobitvijo izpita ne morejo nabrati dovolj praktičnih znanj na poligonih in šolah varne vožnje z motorji. Še posebno jim primanjkuje praktičnih znanj obvladovanja motorja v kritičnih situacijah, ker teh znanj v avto šolah ne nudijo dovolj. Za odpravo teh pomanjkljivosti se
vse bolj trudijo številna motoristična društva, klubi, Zveza moto klubov Slovenije in policija, ki pripravljajo delavnice varne vožnje z motorji, skuterji, kolesi z motorji in kolesi, kjer jim na poučen način in z minimalnimi stroški posredujejo manjkajoča znanja in organizirajo vadbo na poligonih.
Na velikonočni ponedeljek, 17. aprila letos, je po podatkih neutrudnih članov Moto kluba Trebnje, v Mirno Peč prihrumelo rekordno število, to je več kot 1.500 motorjev, ki so jih na 8. vseslovenski blagoslov pripeljali motoristi in motoristke iz vse Slove
Spomladi se ponavadi poveča število prometnih nesreč, v katerih so udeleženi motoristi, ki so iz svojih garaž že pripeljali svoje jeklene lepotce. Po statističnih podatkih je v Sloveniji v času sezone registriranih že več kot 20.000 motornih koles in okrog 30.000 koles z motorjem (mopedi in skuterji). Napreden razvoj tehnike in sodobna zaščitna oprema omogočajo bolj varno vožnjo z enoslednimi vozili skozi vse leto, saj predstavljajo hitrejši in ekološko sprejemljivejši način prevoza, pripomorejo pa tudi k zmanjšanju zastojev v prometnih konicah. Čeprav se je letošnja pomlad začela pozno, pa je svojo vožnjo z motorjem nesrečno končalo že devet motoristov in en sopotnik. Med najpogostejšimi vzroki za nesreče motoristov s smrtnim izidom sta neprilagojena hitrost in posebno poleti vožnja brez čelade
junij 2006 1�
Več kot 1500 motoristov na 8. vses lovenskem blagoslovu v Mirni Peči
nije in tudi iz sosednjih držav, saj je ta dan postal že tradicionalen za prvi blagoslov motorjev in motoristov pred začetkom motoristične sezone. Sončen dan pa je v Mirno Peč na prireditveni prostor privabil tudi približno toliko drugih obiskovalcev.
Mnogi so na pot krenili že zgodaj zjutraj, saj so se prvi začeli zbirati že ob 8. uri. Sledila je maša, ki sta jo za srečno vožnjo v letošnji sezoni opravila župnika Janez Rihtaršič in Janez Šimenc, ki zdaj opravlja službo župnika v Domžalah in je pred osmimi leti uvedel ta blagoslov v mirnopeški župniji. Zbrana množica motoristov, sovoznikov, krajanov, gostov in ostalih obiskovalcev je tokrat imela res kaj videti, saj so bili vse naokrog parkirani dvo, tri in štirikolesniki najrazličnejših znamk, oblik, moči in velikosti, od najmanjše različice do največje, in vseh starosti, saj je bilo med njimi opaziti vozila od starodobnikov do najnovejših izvedb
sodobnih modelov. Najprej jih je pozdravil predsednik
Zveze moto klubov Slovenije Polde Pungerčar, nato jim je dobrodošlico zaželel še župan Zvone Lah, nekaj nasvetov za varno vožnjo pa jim je dal nekdanji župnik Janez Šimenc, ki se je blagoslova udeležil tudi kot motorist. Domači župnik Janez Rihtaršič je številno množico nato povabil k obredu blagoslova motorjev, motoristov, motoristk in njihovih sovoznikov, kjer je poudaril, da naj jim bo blagoslov znamenje, da jih Bog spremlja na vsakem koraku oz. prevoženem kilometru in naj obudi
jo zaupanje vanj, saj je on tisti, ki jim želi resnično srečo in naj ne pozabijo Kristusovih besed: »Jaz sem pot, resnica in življenje.« Božji blagoslov naj jih varuje vseh nezgod in nesreč na vseh poteh in naj preudarno, razsodno in razumno uporabljajo svoja vozila, da se bodo vedno zdra
vi in srečni vračali v svoje družine. V priložnostnem kulturno zabavnem programu, ki ga je povezovala Tanja Sluga, so sodelovali člani Društva mirnopeških harmonikarjev in ansambli: Dolenjski muzikantje, Novi spomini, Veseli auspuhi iz Laškega in Tilia iz Trebnjega. Svojo spretnost na harmoniki je pokazal še 8letni Anže Cesar. Poglede in zanimanje številnih gledalcev je pritegnil balon na bližnjem travniku, poskrbljeno pa je bilo tudi za okrepčilo in žejo.
Mirnopeški velikonočni blagoslov motorjev, s tako številčno udeležbo, je prvo tovrstno srečanje teh novodobnih popotnikov pred motoristično sezono v Slovenji, zato tudi privabi vsako leto več udeležencev in na ta način širi ime kraja in gostoljubnost domačinov. Če se bo število udeležencev še povečevalo, bodo organizatorji člani Moto kluba iz Trebnjega, Zveza moto klubov Slovenije, mirnopeška društva in občina morali poskrbeti za večji prireditveni prostor in dodatno turistično in gostinsko ponudbo, ki bosta obiskovalce in turiste še kdaj pripeljala na obisk in ogled tudi drugih naravnih, kulturnih in etnoloških znamenitosti občine Mirna Peč.
Ljuba SUKOVIČ
1� junij 2006
Najbolje ocenjena vina članov DV Mirna Peč:
Petrič Alojz cviček 16,00 ZMPust Dušan cviček 15,93 ZMLužar Aleš cviček 15,80 SMMakše Anton cviček 15,80 SMSvetlin Franc cviček 15,80 SMŽagar Aleš cviček 15,80 SMKrevs Jože cviček 15,70 SMRavnikar Rudi cviček 15,70 SMKraševec Boris cviček 15,67 SMPapež Marjan beli pinot 17,83 ZM prvak sorteGorenc Anton beli pinot 17,67 ZM Saje Drago beli pinot 17,30 ZMGranda Brane beli pinot 17,20 ZMPrimc Alojz beli pinot 16,70 SMAjdič Jože chardonnay 16,63 SM Fabjan Jože dolenjsko belo 16,37 SM prvak zvrstiFabjan Vinko dolenjsko belo 16,20 SMFabjan Ladislav dolenjsko belo 16,13 SMGolobičan Urška dolenjsko belo 16,07 SMFabjan Ladislav kerner 17,17 ZMRavnikar Rudi laški rizling 16,77 SMLužar Aleš laški rizling 16,40 SMGorenc Anton renski rizling 17,73 ZMPapež Franc renski rizling 16,57 SMDragan Alojz renski rizling 16,23 SMCvetan Darko sauvignon 18,00 ZMFabjan Ladislav sauvignon 17,27 ZMPust Dušan sauvignon 16,86 SMFabjan Jože dolenjsko rdeče 16,40 SMPust Dušan dolenjsko rdeče 16,40 SMKrevs Stanko dolenjsko rdeče 16,03 SMŽagar Aleš modra frankinja 17,53 ZMGranda Brane modra frankinja 17,47 ZMDular Janez modri pinot 16,67 SM prvak sorte
34. teden cvička v Novem mestu - uspešno Društvo vinogradnikov Mirna Peč
Teden cvička, vsakoletna osrednja prireditev dolenjskih vinogradnikov, se je po šestih letih vrnila v Novo mesto. V okviru prireditve in v organizaciji Zveze društev vinogradnikov Dolenjske (ZDVD) je konec aprila potekalo tradicionalno ocenjevanje vin, ki je po številu vzorcev že nekaj let največje v Sloveniji. Vinogradniki iz vseh 27ih dolenjskih društev so v oceno poslali kar 922 vzorcev, od tega 508 cvičkov. V prostorih Kmetijske šole Grm so vzorce tri dni ocenjevale strokovne komisije, ki so jim predsedovali enologi prof. dr. Slavica Šikovec, dr. Julij Nemanič, dr. Mitja Kocjančič in Jože Simončič.
Tudi vinogradniki mirnopeškega društva smo s svojimi vzorci sodelovali na ocenjevanju, prav tako na sklepni prireditvi od 26. do 28. maja v Novem mestu, kjer smo obiskovalcem ponudili naša nagrajena vina. Skupaj so naši člani prejeli 12 zlatih (ZM) in 22 srebrnih (SM) medalj ter segli še po treh prvakih sort oziroma zvrsti.
Vsem vinogradnikom, ki so sodelovali na 34. tednu cvička, čestitamo za nagraje-na vina, ki so ponos pridelovalcev, kakor tudi kraja. Člani društva iz leta v leto do-kazujemo, da pridelujemo vedno boljše cvičke, pa tudi druge rdeče in bele zvrsti kot tudi odlična sortna vina.
Aleš Žagar,vodja sekcije degustatorjev VABILO
Krajevna organizacija Rdečega križa Mirna Peč vabi občane Občine Mirna Peč na krvodajalsko akcijo, ki bo
v torek, 20. 6. 2006 in v četrtek, 22. 6. 2006na transfuzijskem oddelku novomeške bolnišnice.
Udeleženci krvodajalske akcije imajo sledeče popuste:• 5 % pri enkratnem nakupu v Minimarketu Peč na Vihrah,• 5 % pri enkratnem nakupu strešnikov in ostalih proizvodov Marjana
Goloba iz Malenske vasi ter majico ali kapo,• 1 pizza v gostilni Ogulin v Mirni Peči.
Vabljeni! KORK Mirna Peč
junij 2006 1�
Kateri so bili tisti ključni vzgibi, ki so te napeljali k potegovanju za naslov cvičkove princese?
Odločila sem se zgolj zato, ker sem želela iz prve roke spoznati, kaj ta naziv pomeni. Mislim, da mi bo to odprlo nekatera vrata, spoznala bom nove ljudi, kar ima lahko vrednost tudi kasneje v življenju. Zaradi svoje trme sem enostavno hotela zmagat, pa sem si rekla – poskusimo.
Pri nameri so te podprli tako člani Društva mirnopeških vinogradnikov kot tudi tvoja predhodnica, lanskoletna cvičkova princesa Anita Hrastar. Je bila ta podpora ključnega pomena?
Res jih moram pohvaliti, predvsem predsednika Dušana Pusta, blagajnika Francija Papeža in župana Zvoneta Laha ter seveda njihove žene, ki so mi bile res v podporo. Vse tri dni so bili z mano, mi ves čas stali ob strani, me predstavili ogromno novih obrazov, me hvalili, češ to je pa naša kandidatka, navijajte zanjo (smeh) … Ko sem dejansko zmagala, so bili tega res veseli. Takšne podpore nisem pričakovala, saj smo se povezali tik pred zdajci. Da sem se prijavila, sem jim povedala šele v petek (prvi dan Tedna cvička, op.a.), predtem niso vedeli, da katera od Mirnopečank sploh razmišlja o kandidaturi. Sicer mene osebno niso poznali, so pa zato poznali moje starše.
Pri cvičkovi princesi gre za tisto nekaj več – dekle mora biti kar dobro podkovano o celotnem postopku pridelave vina. Ti je bilo to znanje toliko bližje zaradi smeri študija?
Ja, ravno letos sem imela predavanje iz tehnologije vina pri profesorju Wondri. To so bila obsežna, dvosemestrska predavanja, tako da sem res spoznala teorijo – od kletarjenja, do vinskih sort … Nekaj znanja sem prinesla tudi od doma (njeni starši imajo v Hmeljčiču vinograd s 600 trtami, op.a.), tako da mi to znanje ni delalo večjih preglavic. Izpopolnila sem se na področju poznavanja društev v Zvezi vinogradnikov in to je bilo to.
To pomeni, da te vinarjenje zanima kot postopek od temeljev naprej ali si to zanimanje prebudila ravno iz naslova kandidiranja za naziv?
Ja, malo se moraš potrudit. Priznati moram, da v domačem vinogradu še nikoli nisem delala sama. Vedno sem bila bolj kot ne pomoč staršem. Področje kot takšno je zanimivo, le s prave strani se ga moraš loti
Piten mora biti …
ti. Malo sem se le mogla potrudit, ampak upam, da mi bo vse skupaj všeč.
Katera je bila prva misel, ki te je spreletela, ko si zaslišala svoje ime?
Občutkov se ne da opisati, moja prva misel je bila oj, zmagala sem, kaj pa sedaj? Potem so sledile čestitke, tu nekje sem uspela zadihat in si rekla, ja prav, sedaj bo pa treba opraviti nalogo, nositi krono, biti prisoten na prireditvah … Ampak je pa lepo. Čeprav sva bili le dve kandidatki, je zmaga prinesla dober občutek. Tiste, ki niso stale na odru, pač niso imele dovolj poguma. Trema me je sicer pestila ves čas, ampak imela sem dovolj podpore s strani občinstva, svojih sokrajanov, staršev in ostalih.
Kakšno je poslanstvo cvičkove princese na način kot ga vidiš in razumeš ti?
V prvi vrsti mora princesa cvičku in njegovi poslanici izkazati zvestobo. Princesa mora biti dosegljiva vinogradnikom in ostalim ljubiteljem cvička, biti mora komunikativna. Pa dobra volja je obvezna prtljaga (smeh).
Iz prve rok – kakšen je dober cviček?Piten, predvsem piten (smeh). Tekom
prireditve sem poskusila kar nekaj te avtohtone pijače, pa moram priznati, da mi marsikateri vzorec ni bil všeč. Cviček mora biti rahlo kiselkast, res piten, lepe rdeče, rubinaste barve, netaninastega okusa … Če je lepe rdeče barve na pogled, te že sam vabi. Šele ko ga povonjaš in okusiš, lahko z gotovostjo poveš ali je to pravo.
Meniš, da ima cviček kot dolenjska avtohtona pijača ustrezno mesto v vseslovenskem, morda tudi širšem prostoru?
Kar zadeva Slovenijo ima zagotovo primeren sloves na Dolenjskem in sploh na področju stare Kranjske. Primorci častijo in hvalijo svoja vina, prav tako Štajerci. Kar zadeva tujino – Avstrijci imajo podobno vino, imenuje se schiller. Ravno tako gre za nekoliko bolj kislo vino in po moje bi se na tem trgu cviček lahko uveljavil. Pa verjetno še kje drugje. Zdi se mi, da je bilo doslej premalo promocije v tujini. V Sloveniji je pa tako ali tako tradicija preveč močna, da bi cviček kar opustili. Primorca že ne bo mogoče prepričati naj teran zamenja za cviček (smeh).
Ko je govora o vinu, seveda ne gre brez vprašanja o meji med kulturnim pitjem in pijančevanjem. Na kateri točki se po tvojem mnenju prvo prevesi v drugo?
Na tisti, ko se začne zapletati … (smeh). Takrat ga imaš dovolj. Čeprav načeloma velja pravilo – dva kozarca za žensko, tri za moškega. Ampak govorim za cviček, ki ima manjši odstotek alkohola od ostalih – od 8,5 promila naprej. Če se pivec drži te formule, vmes še kaj poje, mu vino zagotovo ne bo škodilo. Sama sem ga zdaj spila kar precej, pa ni bilo hudega. Spiti ga velja toliko, da pride dobra volja, ne gre pa pretiravati.
Sicer pa te kot cvičkovo princeso čaka veliko tovrstnih obveznosti. Te bremenijo ali se jih boš z veseljem lotila?
Na začetku sem šla z velikim strahom na Veliki Trn, na moj prvi nastop. Ampak ko sem dejansko prišla v to družbo, so bili ljudje tako prijazni, sprejeli so me z veseljem. Če bo povsod tako, potem sploh ne bo več treme. Kolikor se poznam, bom na vse predstavitve hodila z veseljem.
Kako pa gledaš na delo svojih predhodnic, jih poznaš, veš kaj so v svojem mandatu postorile?
Spoznala sem jih šest, tudi na Glavnem trgu (prizorišču 34. Tedna cvička, op.a.) so bile navzoče skoraj vse. Vse so mi prišle čestitat. No, z Anito se pa tako ali tako poznava od prej, prav ona mi je veliko pomagala pri pripravah. Zdi se mi, da sta Anita in Erika, ki ju tudi sicer poznam nekoliko bolje, veliko naredili, seveda poleg prve princese, ki je postavila temelje temu poslanstvu. Anita in Erika sta poslanstvo le še dvignili na višjo raven, tako da se bom morala res potruditi.
Barbara se bo morala potruditi tudi na fakulteti, saj se začenja izpitno obdobje, a kot zatrjuje se tega prav veseli. Verjame, da ji bo ob podpori domačih, predvsem fanta uspelo. Inzanimivona vprašanje ali bo kdaj imela lasten vinograd, hudomušno odgovarja, da sama že ne. Morda se do konca mandata še premisli …
Besedilo in fotografija:Tanja Sluga
Nobena skrivnost ni, da je Mirna Peč poznana kot vinorodno območje, kjer je vinograd z vsaj nekaj sto trtami malodane pravilo. Je pa zaenkrat edina občina, ki se lahko pohvali s kar dvema zaporednima mandatoma cvičkove princese. Potem, ko je lani laskavi naslov pripadel Aniti Hrastar z Viher, bo letos njeno poslanstvo nadaljevala 22letna Barbara Kramar iz Velikega Kala. Zlato krono in škrlatno ogrinjalo si je študentka tretjega letnika ljubljanske Biotehniške fakultete, smer živilska tehnologija, nadela na 34. Tednu cvička, ki je konec maja potekal v Novem mestu.
1� junij 2006
V okviru letošnjega lokalnega ocenjevanja vin Društva vinogradnikov Mirna Peč, ki se je prav tako odvijalo v prijetnem okolju te gostilne, 28. marca letos, sta komisiji, ki sta jima predsedovala priznana strokovnjaka: dr. Mojmir Vondra komisiji za bela vina in dr. Tatjana Košmrl za rdeča vina, ocenili izredno veliko število poslanih vzorcev belih in rdečih vin ter cvičkov.
Po mnenju »rdeče« komisije so cvički iz leta v leto boljši, izrazitejši, bolj tipični, manj kisli, zaokroženi in pitki, saj se pri njih vidi napredek v kleti, imajo pa pridelovalci še nekaj rezerve v vinogradu. Komisija je pohvalila tudi predstavnike dolenjskih rdečih zvrsti: žametno črnino, modri pinot ter modro frankinjo, ki je in bo vodilna sorta med rdečimi vini na Dolenjskem, zato potrebuje še več promocije, saj povečini predstavlja kakovostni razred. Za vrhunskost pa potrebuje zorenje v leseni posodi in biološki razkis.
Komisija za bela vina je strnila vtise z zaključkom, da je kakovost dolenjskih belih vin lanskega letnika zadovoljiva, kar je odraz predvsem dobrega in ustrezne
Podelitev priznanj za vina letnik 2005
ga kletarjenja, v ne preveč kakovostnem letniku, značilnem po manjši sladkorni stopnji, večji kislinski stopnji in slabšem zdravstvenem stanju grozdja ob trgatvi. Za večino belih vzorcev je bilo značilno, da so bila gladka pitna vina, s prijetno svežino in nekatera z nekoliko preveč kisline, zato sta jim manjkali polnost in harmonija Glede na ocenjevanja drugod po Dolenjskem, je komisija senzorično zaznala nekoliko manj napak in bolezni vina.
Priznanja in diplome za najboljše ocenjena vina so v navzočnosti izredno velike udeležbe članov društva podeljevali: cvičkova princesa Anita Hrastar, predsednik društva Dušan Pust in tajnik Marjan Primc. Najboljše dolenjsko belo vino z oceno 16,34 je pridelal Lado Fabjan, ki je dobil tudi diplomo za najboljši kerner z oceno 16,88. Diplomo za najboljši renski rizling z oceno 16,38 si je zaslužil Alojz Dragan, za chardonnay z oceno 16,86 pa Jože Ajdič. Najboljši laški rizling z oceno 16,36 je pridelal Damjan Barbo, najvišjo oceno 16,52 za sivi pinot je dobil Jože Avbar, za beli pinot – 16,72 točk
V prostorih gostilne Špolar v Mirni Peči je v petek, 21. aprila, zvečer potekala podelitev priznanj in diplom najboljšim pridelovalcem vin lanskega letnika, s področja, ki ga pokriva Društvo vinogradnikov Mirna Peč.
Prizadevni in marljivi prebivalci naselja Golobinjek pri Mirni Peči in tamkajšnji po izredno dobrih vinih vse bolj prepoznavni vinogradniki, so znani, da si vsako leto z novimi idejami in zamislimi prizadevajo do večje prepoznavnosti te vinske gorice. Zato so v četrtek, 1. junija, popoldne v križišču cest, ki povezujejo celotno vinorodno gorico, postavili posebno znamenje v obliki velikega lesenega ključa z napisom Golobinjek. Po lastni zamisli ga je izdelal tamkajšnji vinogradnik Košir.
Ključ naj bi simboliziral vhod v vinorodno gorico in njene kleti, kjer dozorevajo vse kakovostnejša in cenjena vina. Golobinjek, v nemščini Taubenberg, je v pisnih virih omenjen že leta 1304 in 1458 v zvezi z desetino, ki so jo dajali lastniki vinogradov najprej stiškemu samostanu, pozneje pa hmeljniškim grofom. Ime je dobil po golobih, ki so nekoč v velikih jatah živeli v gozdovih na severni strani 461 m visoke gorice. Prav zato novi golobinjski simbol krasita tudi dva glinasta goloba. Golobinjek ima zelo zanimivo in bogato zgodovino. Nekateri najstarejši prebivalci so se v bližnji preteklosti še spomnili, da so na Golobinjeku imeli tudi gorsko pravo, o katerem v svojih virih poroča zgodovinar Gruden. Po opravljeni maši v cerkvi sv. Uršule, ki nad stranskim vhodom
Golobinjski ključ
pa Drago Saje. Najvišjo oceno za souvignon, ki je v vsem izstopal si je tokrat prislužil Darko Cvetan, saj je dobilo njegovo vino 17,20 točk. Med priznanji za bela vina sta jih prejela še rumeni muškat z oceno 16,86 Milana Berlogarja in kraljevina z oceno 15,64 Jerneja Fortune.
Diplomi z najvišjo oceno za cviček 16,76 točk sta prejela Alojz Petrič in Dušan Pust, le dve stotinki točke sta zaostajala cvička pridelovalcev Matije Dularja in Marjana Primca, tretje uvrščen pa je bil cviček Franca Grabljevica z oceno 15,70. Najboljše dolenjsko rdeče vino z oceno 16,22 in modro frankinjo z oceno 16,86 je pridelal Aleš Žagar, najboljša žametna črnina Alojza Petriča je prejela oceno 15,92, kar 16,56 točk in diplomo za modri pinot pa je prejel Janez Dular.
Veliko število podeljenih priznanj in diplom na osnovi ocenjenih vin so realen pokazatelj dejanskega stanja vinogradništva in vinarstva v Mirni Peči, zato jim bodo služila kot vodilo pri nadaljnjem delu, s ciljem doseči še boljšo kakovost.
Ljuba SUKOVIČ
nosi letnico 1644, so na skednju mežnarije poravnavali spore in urejali gorske in vinogradniške zadeve. Z Golobinjeka se v lepem vremenu odpira presenetljivo širok pogled, saj se na jugozahodu vidi hrbet Gorjancev, na severovzhodu vrhovi KamniškoSavinjskih Alp, na severu se v daljavi dviga Kum, proti vzhodu pa se neovirano odpira razgled na nepregledne verige nizkega dolenjskega gričevja s Hmeljnikom, le pogled proti jugu, kjer kraljujejo nepregledni gozdovi, sredi katerih se vzpenjajo vrhovi Suhe krajine in Kočevskega roga, je bolj skrivnosten in malo temačen. Baročna cerkev sv Uršule na Golobinjeku je najmlajša podružnice mirnopeške župnije, a kljub temu ena najbolj obiskanih, saj je bila tu včasih zelo znana božja pot, posebno ob godovih sv. Roka in sv. Uršule.
Postavitve novega golobinjskega simbola, ki ga je na njegovo zdajšnje mesto z vozom pripeljal Strajnarjev par konj iz Globodola, se je udeležilo kakih trideset domačinov. Ti so poprijeli za delo in na pripravljeni podstavek v obliki okrog obrnjene lesene kadi, pritrdili ključ in oba goloba. Priložnost po opravljeni postavitvi so izkoristili še za skupno malico in druženje ob zvokih harmonike ter še za zadnje priprave na sobotni dogodek – blagoslov ključa in pohod. Tako se je na golobinjskem križišču oglasni deski pridružil nov simbol, v neposredni bližini pa so postavili še leseni klopci in mizo za utrujene popotnike, ki jih bo pot vodila tu mimo. In če sklepamo po nedeljskem obisku, teh ne bo tako malo, saj si je novo znamenje prišlo pogledat kar precej popotnikov in obiskovalcev zidanic na Golobinjeku.
Avtorica tega prispevka pa jim daje še namig oz. idejo (v primeru, da jim jih je zmanjkalo) za naslednje leto: kaj, ko bi razmislili še o postavitvi ličnih smerokazov, kam popotnika vodijo poti v tem križišču in pa o morebitni razgledni tabli na vrhu Golobinjeka pri cerkvi sv. Uršule, da bodo pohodniki vedeli, katere kraje, griče, vrhove in hribe lahko vidijo, če pogled ob jasnem vremenu usmerijo na vse štiri strani neba.
Ljuba SUKOVIČ
junij 2006 1�
Nevidna srajcaje vsakomur na kožo pisana
od rojstva pa do konca dni.Čipke vsak po svoji meri
na robove šivadneve in noči.
(Ifigenija Simonović)
… nekako tako, v prenesenem pomenu, kot kamenček v mozaiku življenja, si je tudi večji ali manjši šopek naših članic, tam od decembra lani pa do letošnjega marca, »krancljalo« dolge petkove večere. Prav božajoča za dušo in delovna za pridne roke so bila ta naša srečanja, ki smo jih poimenovale Zimske urice ročnih del. Z izdelovanjem voščilnic, pletenjem, kvačkanjem, izdelovanjem rešiljeja in vezenjem, pa s kuhanim vinom in sproščenim klepetom smo bile stalne gostje v gasilskem domu v Mirni Peči tja do poznih večernih ur. Res velikodušno in s posebno skrbjo, da nam bi bilo toplo, so nas sprejeli gasilci v svoje prostore. Zato smo jim še POSEBNO in ISKRENO hvaležne.
Na občnem zboru v marcu smo poleg volitev po tradiciji obeležile tudi svoj praznik dan žena. S pesmijo naših Čebelic, darilci in prijetnim kramljanjem.
V počastitev materinskega dne pa so se Čebelice z veseljem odzvale vabilu Društva upokojencev za sodelovaje na koncertu pevskega zbora Rožmarin. Spet nekaj novega za
Čipkenaša ušesa. Združeno petje Rožmarina in Čebelic je v najboljšem pomenu besede ježilo kožo marsikateremu poslušalcu.
Prvi pomladni mesec smo zaključile z delavnico za sprostitev in spoznavanje samega sebe na drugačen način. Navznoter. Prav vsakega od 34ih navzočih se je gong, instrument neskončnih vibracij, v šestdesetih minutah odzvanjanja dotaknil na res svoj, poseben način. Po večini blagodejno. Nekatere je opomnil ali spomnil na že znano bolečino, telesno, pa tudi psihično težavo. Nekaj povsem novega, enkratno doživetega, v občutkih neponovljivega.
Uspeh delavnice je bil želja po ponovitvi. Zgodila se je po mesecu dni in privabila enako število duš, željnih sprostitve.
Dvorana gasilskega doma je pokala po šivih, ko smo se članice zbrale na velikonočni delavnici v začetku aprila. Pod vodstvom izkušenih mentoric smo z vsem navdušenjem izdelovale velikonočne aranžmaje, barvale pirhe, se spopadale z novimi tehnikami in odkrivale še pritajene ročne spretnosti. Vse smo odšle z delavnice dobesedno s polnimi rokami izdelkov in z zadovoljstvom, da bo praznik tudi z zunanjimi izrazi globlje doživet.
Pred prvim majem in pred začetkom velikih kmečkih opravil smo od blizu, izčrpno in z veliko vnemo kljub dežju prečesale Belo krajino. Nadvse prijazen izlet. Ko te doživetje pristne prijaznosti in okus “ajdene povetice“ spremlja še dneve in tedne … čudovit dan. S
soncem, ki smo ga nesle s seboj, v sebi. In ki je bilo še močnejše, ko smo se vračale v domačo Mirno Peč.
Naše neumorne Čebelice so se ponovno in pohvalno dobro odrezale na Območnem srečanju ljudskih pevcev in godcev ljudskih viž v Soteski. Z vso vnemo prepevajo naprej ter se pripravljajo za domači občinski praznik in jesenski nastop v Prečni. Ob večni dobri volji, ob petju za druge in zase, izpolnjujejo svoje poslanstvo. In z užitkom dajejo tudi drugim dar, ki jim je bil položen v zibelko.
Veliko dela nas kliče v rožniku, ob praznovanju občine.
Članice Društva podeželskih žena bomo tam. Z razstavo dobrot in ročnih del, s slastnim pecivom ob slavnostni seji, z zajtrkom za utrujene kosce …
Se vidimo.Marija Žagar,
Društvo podeželskih žena Mirna Peč
Skoraj petdeset teh plemenitih živali je na svojih hrbtih ali v vpregi prineslo in pripeljalo svoje konjenike in gospodarje, med njimi tudi člane Šole jahanja Viktorija, v nedeljo, 23. aprila, dopoldne k maši, ki je bila namenjena soseski zavetnika tamkajšnje podružnične cerkvice sv. Jurija.
Mirnopeško konjerejsko društvo se je letos marca preimenovalo v Konjeniško društvo treh dolin, pod svojim okriljem pa ima tudi konjenico, saj so njihove dejavnosti usmerjene predvsem v konjeništvo. Po maši je župnik Janez Rihtaršič najprej blagoslovil kruh in sol, ki so ju ob obredu blagoslova konj izročili jezdecem
Blagoslov konj v Šentjuriju
in vodnikom vpreg, da bosta simbolno varovala živali pred boleznimi in drugimi nesrečami. Vse konjenike, konjerejce in ostale obiskovalce pa priporočil Bogu, da bi dobro in lepo ravnali z živalmi in za njih dobro skrbeli. Predsednik Konjeniškega društva Mirna Peč Srečo Kastelic je povedal, da njihova konjenica šteje od 30 do 35 članov in ima zdaj 20 aktivnih konj, s katerimi so jezdeci dolžni sodelovati na akcijah društva, predvsem so to pohodi enkrat mesečno ter sodelovanje na ostalih prireditvah v občini. V načrtu imajo enodnevni pohod v staro Ljubljano in
Kot blagoslov jeklenih konjičkov na velikonočni ponedeljek, je tudi blagoslov konj v Šentjuriju pri Mirni Peči postal tradicionalen vse od ustanovitve Konjerejskega društva treh dolin Mirna Peč pred šestimi leti.
tridnevno jahanje po Pohorju v začetku junija. Vse konjenike in obiskovalce so domačini, ki spadajo pod sosesko Šentjurje, kot ji rečejo po domače, povabili, da se zadržijo na prostoru pri cerkvici, kjer so jim pripravili pogostitev in se jim na ta način želeli zahvaliti za denarni prispevek, ki so ga za obnovo zvonika namenili pri darovanju med mašo.
Cerkev sv. Jurija v Šentjuriju se omenja že leta 1575 in je zidana v gotskem slogu. Pred 20 leti so pod vodstvom Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto odkrili in obnovili freske iz 16. stoletja, v minulih dveh letih so obnovili streho, fasado in notranjost cerkve, zdaj pa jih čaka še zvonik. Načrtovano delo jim bo nedvomno uspelo, saj so vaščani že mnogokrat dokazali, da znajo združiti moči in poprijeti za delo. Odraz njihovega sožitja je tudi lepo urejena vas okrog obnovljene cerkvice.
Ljuba SUKOVIČ
�0 junij 2006
Vse občine so po zakonu o uresničevanju javnega interesa za
kulturo dolžne sofinancirati programe območne izpostave sklada, saj mora biti njihov interes, da se ljubiteljska kultura razvija na tako organiziran in pregleden način. Sklad in območne izpostave se na podlagi potrjenega letnega programa dela sofinancirajo delno iz državnega in občinskih proračunov, donacij, sponzorskih sredstev, kotizacij in vstopnin.
Na območju izpostave Novo mesto deluje Zveza kulturnih društev Novo mesto, Zveza pihalnih orkestrov in godb Dolenjske in Bele krajine ter več kot 60 registriranih kulturnih društev v vseh občinah. Aktivnih je več kot dve tretjini. Prevladujejo društva, ki se ukvarjajo z glasbo, vokalno ali instrumentalno (teh je 35), sledijo pa jim društva z gledališko, folklorno in plesno dejavnostjo ter druga. Naša naloga je, da skušamo spodbujati razvoj manj razvitih kulturnih vsebin tudi v drugih občinah, pa tudi nadgraditi tiste kulturne vsebine in dejavnosti, ki so že dodobra razvite. Zato naše različne prireditve, če so za to tehnične možnosti, organiziramo v različnih krajih in občinah (Škocjan, Žu
žemberk, Dolenjske Toplice). Žal vedno ni interesa po sodelovanju. Tako se je letos zgodilo z brezplačno ponujenimi gledališkimi predstavami otroških gledališč Slovenije v OŠ Mirna Peč. Območna izpostava dosledno in sistematično na podlagi razpisov vsakoletno pripravlja razna srečanja in pregledne revije v spodbudo skupinam in posameznikom. Tovrstno predstavljanje je hkrati izziv in nagrada za njihovo delo. Večina prireditev je doživela lep odziv, tako med nastopajočimi, kot obiskovalci in mediji. Po udeležbi na seminarjih, likovnih delavnicah in sodelovanju na revijah sodimo, da je kakovostni napredek očiten in da nam poslanstvo, tako med najmlajšimi in starejšimi, uspeva. Med pomembnejše štejemo v letošnjem letu Srečanje izbranih malih pevskih skupin Slovenije in Srečanje otroških gledaliških skupin Slovenije. Preteklo leto smo organizirali tudi državno tekmovanje tamburašev in nekaj izobraževalnih oblik. Iz Občine Mirna Peč se naših projektov redno udeležujejo: Pevska skupina Čebelice Društva podeželjskih žena, Gledališka skupina, mladi likovniki in literati OŠ. Prepričani smo, da je možnosti za sodelovanje z društvi in posamezniki še mnogo več.
Poslanstvo Javnega sklada RS za kulturne dejavnostiKot pomoč ljubiteljskim kulturnim društvom je bil ustanovljen Javni sklad RS za kulturne dejavnosti. Območna izpostava Novo mesto (ena izmed 58ih izpostav v Sloveniji) strokovno, organizacijsko in finančno podpira prizadevanja ljubiteljskih ustvarjalcev, skrbi za kulturno posredništvo in organizira različne pregledne prireditve. Podpira razvoj tovrstnega delovanja na območju sedanjih občin: MO Novo mesto, Šentjernej, Žužemberk, Dolenjske Toplice, Škocjan in Mirna Peč. Izpostava Novo mesto je sedež strokovne koordinacije za območne izpostave v Brežicah, Črnomlju, Krškem, Metliki, Sevnici in Trebnjem. Z navedenimi območnimi izpostavami koordiniramo in usklajujemo prireditve in različne oblike izobraževanja na medobmočni ravni Dolenjske, Bele krajine in Posavja.
Upokoj enci na pohodih in izletih
Seveda smo pripravljeni nuditi pomoč tudi pri pripravi lokalnega programa kulture za naslednje srednjeročno obdobje.
Strokovna služba območne izpostave Novo mesto bo tudi v prihodnje nosilka in povezovalka neinstuticionalnih kulturnih projektov. Sklad bo s strokovno službo v sodelovanju z Zvezo kulturnih društev Novo mesto ter drugimi kulturnimi producenti še naprej predstavljal organizirano prireditveno, kulturno izobraževalno in posredniško mrežo, ki bo tudi v prihodnje segala v vse dolenjske občine.
Za vse informacije smo vam na voljo na naslovu: Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, območna izpostava Novo mesto, Novi trg 5, Novo mesto, tel.: 07 393 03 80/82 ali elektronskem naslovu: oi.novo.mesto@jskd.si
Bojan Bencik, vodja izpostave
Društvo podeželske mladine Mirna Peč je v sodelovanju s kmetijsko svetovalno službo Novo mesto, 11. marca 2006 organiziralo lokalni kviz Mladi in kmetijstvo. Kviz je potekal v prostorih Osnovne šole Mirna Peč.
Na kvizu so sodelovale ekipe, ki so bile sestavljene iz treh mladih, ki so se pomerili v znanju iz vedenja o Evropski uniji, kmetijski mehanizaciji in vinogradništvu. Sodelovale so tri ekipe, in sicer: ekipa Jablana, Jordankala in Malega Vrha. Največ znanja je pokazala ekipa Jordankala, ki se je udeležila regijskega kviza v Dobravi. Da pa ni bi bilo vse tako monotono, so nam kviz popestrili naši glasbeniki, ki so pomagali spro
Lokalni kviz Mladi in kmetijstvostiti tekmovalce.
Sedaj pa se v društvu pripravljamo na organizacijo kmečkih iger, ki se bodo odvijale v nedeljo 25. junija 2006. Že sedaj pa vas vljudno vabimo na prireditev.
DPM Mirna Peč
»Že mnoga leta so za nami,počasi že korak nam gre,a na jesen le nismo sami,saj poje rado nam srce.«
Člani Društva upokojencev Mirna Peč se veselimo življenja, saj nam prinaša nove radosti. Radi se družimo na skupnih pohodih in izletih.
Že marca 2006 se je skupina kakih 30 pobudnikov, kljub snegu in dokaj hladnemu vremenu, odpravila na pohod na Frato. Druženje smo pozno popoldne zaključili v Rajšljevi zidanici na Golobinjeku. Za dobro razpoloženje je poskrbel Jože s svojo harmoniko in z dobro vinsko kapljico.
Aprila smo spoznali Ptuj z okolico. Očarala nas je znamenita cerkev na Ptujski gori, do katere smo se povzpeli po dokaj strmih stopnicah. Ptujski grad nam je nudil čudovit razgled na Ptuj in reko Dravo. Tudi Stara gora je zanimiva. Našo pozornost je pritegnil veterni mlin, ki je spomenik preproste vaške kulturne dediščine v tem koncu
junij 2006 �1
ŠRD Mirna Peč, si je v plan dela, za letošnje leto med drugim zadalo obnoviti talne označbe na asfaltnem igrišču pri OŠ Mirna Peč. Označbe oz. črte so bile že tako dotrajane, da so bili vidni zgolj še sledovi le teh in igrišče ni bilo več primerno ne za rekreativno udejstvovanje občanov niti za namene športne vzgoje osnovnošolskih otrok. V maju nam je v sodelovanju s sponzorjem projekta uspelo na novo zarisati talne označbe igrišč za rokomet in košarko. Ob izvedbi merjenja za izris črt je bilo tudi ugotovljeno, kar je sicer vidno že navzven, da je asfaltna
prevleka igrišča v zelo slabem stanju. Na igrišču je nastalo več razpok, ki se iz leta v leto širijo, sedaj so široke tudi že preko 2,5 cm. Tudi ravnost terena se slabša, določeni deli igrišča so kar precej posedeni, asfaltna plast pa je postala zelo groba in na udrtih delih umazana in zaprašena ter s tem tudi nevarnejša za potencialne zdrse in poškodbe. Igrišče kliče po temeljiti prenovi!
ŠRD Mirna Peč se v imenu uporabnikov te športne (in prireditvene) površine zahvaljuje g. Andreju Čanžlju, direktorju podjetja TAL.SI d.o.o. za znaten sponzorski prispevek, ki ga ocenjujemo na 1.000,00 EUR.
ŠRD Mirna PečDamjan Zupančič
Nove talneoznačbe naasfaltnem igriščuOŠ Mirna Peč
Uvod v teden RK se je letos začel v Mirni Peči, kjer so že drugič zapored predstavnici KORK Slavka in Anita organizirali stojnico RK. Tako kot lani, se je tudi letos zbralo veliko občanov, ki so se razveselili možnosti merjenja holesterola, krvnega sladkorja in krvnega tlaka. V tokratni ekipi je bila tudi zdravnica Nežka Dular, ki ja prikazala oživljanje ponesrečenca in osnove prve pomoči. Dr. Dularjeva je povedala, da so bili mnogi presenečeni nad previsokimi vrednostmi, ki so jih pokazale meritve in dejala: »Povišane vrednosti so posledica preobilne in neprimerne prehrane. Višja telesna teža prinaša s seboj tudi mnoge tegobe, ki sprva še ne povzročajo občutnejših težav, čez čas pa se te izrazijo
Teden RK v Mirni Pečiskozi različne bolezni. Zato bi morali pravilni prehrani in gibanju nameniti več pozornosti.«
Ljudje smo pač taki, da nas šele težave spomnijo, da ne živimo zdravo, ali pa opozorilni rezultati pri meritvah nekaterih parametrov zdravja. Meritve, ki jih organizira Rdeči križ v času tedna RK in mesečno na svojih postajah po KORK, so zato zelo koristne.
Lidija Jež
Upokoj enci na pohodih in izletihSlovenije. Popoldne pa smo se ustavili v Juršencih.
Letos smo se prvič odločili za dvodnevni izlet, in sicer v Rim z Vatikanom. Škoda, da se ga nekateri iz strahu pred dolgo vožnjo niso udeležili. Bilo je res enkratno. Ob prihodu na Trg sv. Petra smo obstali in z občudovanjem zrli v mogočno baziliko sv. Petra z veličastno kupolo. Zanimiv je bil tudi obisk vatikanskih grobnic, ki se raztezajo pod baziliko in bližnjih prostorih. Tiho in vsak s svojimi mislimi smo se pomikali tudi mimo grobnice papeža Janeza Pavla II. Naslednji dan smo si ogledali zanimivosti in lepote Rima, kot n.pr.: kolosej, forum, španske stopnice, cerkev sv. Pavla in druge. Naš vodnik Tone Fink nas je z zanimivimi pripovedmi zapeljal v davno preteklost.
V juniju smo spet spoznavali domače
lepote – Šentjursko in Hmeljčarsko goro. Prijazni lastniki zidanic so nas vabili na pijačo, ki pa se je – resnici na ljubo nismo branili. Za prijeten zaključek pohoda pa sta poskrbela Zalka in Mirko v svoji zidanici.
Veselimo se že naslednjega izleta, ki bo še ta mesec. Odšli bomo na Višavje, v Rezijo in Kanalsko dolino. Verjemite, lepo nam bo.
Milka Obrekar
�� junij 2006
CEPETAVČKOVE NOVIČKE CEPETAVČKOVE NOVIČKE CEPETAVČKOVE NOVIČKE
V soboto, 13. maja se je pri vojašnici v Novem mestu odvijalo občinsko gasilsko tekmovanje. Kot vsakega tekmovanja do sedaj, so se tudi tega udeležili dve mladinski desetini PGD Jablan. Mladinci so dosegli odlično 4. mesto. Mladinke pa so zopet pokazale, da so v zelo dobri formi. Kar so pokazali tudi rezultati, ki so jih pripeljali do 1. mesta.
Mladinke PGD Jablan znova osvajajo odlična mesta
Ta dosežek je bila še ena odlična spodbuda za mladinsko državno tekmovanje, ki je sledilo teden dni zatem. V tem času so dekleta pridno vadila.
V soboto, 20. 5. 2006, smo se kot zvesti sovaščani, polni optimizma in pričakovanj, odpravili na Štajersko, bolje rečeno v Starše, kjer so mladinke doživele velik izziv. Na tekmovanju je sodelovalo 43 mladinskih ženskih ekip. Čeprav je bila trema velika, so mladinke ob odličnem spodbujanju dosegle 13. mesto.
To tekomvanje je bilo za vse velik izziv, prav tako pa tudi manjši izlet v sosednjo pokrajino. Na Štajerskem smo si ogledali eno izmed vinskih kleti, v katerih pridelujejo odlično suho belo vino, z zanimivim imenom Ritoznojčan. Brez trojanskih krofov seveda ne gre. Z njimi smo se posladkali ob poti nazaj.
Blažka Gorenc
NAJ BIBA CEPETAVKA
Cepetavčki so izdelali različne bibe. Zanje so izbrali tudi imena: biba Copatarica, biba Tačka, biba Nagajivka in biba Otipalka. Vsi skupaj pa so naredili še eno bibo, bibo Cepetavko. To so jim pomagali obuti starši, saj je potrebovala kar 26 parov obuval. Vseh pet so poslali v Novo mesto na razstavo NAJ BIBA, ob praznovanju 50. letnice Zavoda Republike Slovenije za šolstvo. Vse skupine so za sodelovanje prejele priznanje.
Marija Mikec
Pravijo, da čim več človek šteje let, težje čaka na pomladni cvet. Pa bo to verjetno kar držalo. Pomlad je končno prišla in na široko odprla vrata tudi mirnopeškega vrtca Cepetavček, kamor so konec aprila v svojo družbo povabili dedke in babice ter stare očete in stare mame tamkajšnji cepetavčki.
Srečanja z vnuki se je udeležilo veliko število starih staršev. Tokrat je potekalo že desetič in so postali že pravi prijatelji. Tudi kadar otroci kakšno ušpičijo, so stari starši popustljivejši od staršev. Žalost in solze najhitreje minejo v njihovem naročju. Tudi najboljši sogovorniki in soigralci pri igri so jim dedki in babice, saj so njihovi spomini za njihovo radovednost nepozabljivi. Učijo jih življenja, zato so jim pripravili urico veselja z mlado prihodnostjo v svojih igralnicah. V njihovi družbi so se dedki in babice spet počutili mlajše. Nato so z roko v roki odšli v kulturni dom, kjer jim je dobrodošlico in prijetno počutje najprej zaželel ravnatelj mirnopeške osnovne šole Aleksander Rupena, nato pa jim je animator in igralec Sren Vilar skozi čarobni svet igre, petja in veselja pripravil predstavo Pikin rojstni dan.
Po zabavni predstavi je velike pozdravil in malim čestital župan Zvone Lah. 83 cepetavčkov si je diplome zaslužilo z obiskovanjem šolske in vrtčeve knjižnice ter s pripovedovanjem pravljic in zgodb. Podeljene diplome so priznanje tudi vzgojiteljicam, pomočnicam, staršem in starim staršem, ki so skupaj z otroki skozi vse leto prebirali knjige. Cepetavčki so po končanem programu dedke in babice odpeljali nazaj v vrtec na veliko sladko knjigo torto.
Marija Mikec
NOČ V VRTCUOtroci skupine Srnice so prvo
junijsko noč prespali v vrtcu. Ob 19. uri so se zbrali v vrtcu, si za večerjo pripravili slastne palačinke, se naplesali in naigrali, nato pa ob poslušanju pravljice zaspali.
Anica Krese
Dedki in babice med Cepetavčki bralčki
MIŠKOLINV torek, 16. 5. 2006 je v Mirni Peči
gostovala lutkovna skupina Mini teater iz Ljubljane z znamenitim Miškolinom. Glavno vlogo v predstavi je odigral igralec Jurij Souček, dobitnik Borštnikovega prstana. Tudi mirnopeški otroci so bili tako deležni te slavne predstave.
Anica Krese
junij 2006 ��
KOŠARKARSKI TURNIR TROJKmirnopeških ekip STREETBALL
2006,ki bo v petek, 16. 06. 2005
s pričetkom ob 17.00 uri, na igriščuob gasilskem domu PGD Jablan
v Jablanu.Za družabni del prireditve bo poskrbel
PGD Jablan.Vabljeni!
Športno rekreativno društvo Mirna peč
Vabi na prireditve v okviru praznovanja občinskega
praznika 2006
Rekreativno kolesarjenje ob občinskem prazniku in dnevu državnosti
MIRNOPEŠKA PENTLJA 2006,ki bo v nedeljo, 25. 06. 2006 s pričetkom
ob 13.30 uri, start bo pred Kulturnim domom
v Mirni Peči.Kolesarjenje po mirnopeški občini v dolžini cca 40 km je primerno za vse rekreativce. Kolesari se v zaprti koloni,
udeležba pa je na lastno odgovornostVabljeni!
Na športnem področju so učenci OŠ Mirna Peč v letošnjem šolskem letu dosegli največje uspehe doslej.
Najuspešnejši so bili košarkarji, saj so mlajši dečki osvojili 2. mesto v državi. Do tega izjemnega rezultata smo se morali prebiti prek regijskega tekmovanja, bili smo drugi, ter po zmagah na četrtfinalnem turnirju v Postojni in polfinalnem turnirju, ki je bil v Idriji. Na finalnem turnirju četverice, ki je bil
2. 6. v Litiji, smo v polfinalni tekmi s 46:45 premagali 3. OŠ Murska Sobota v finalu pa je bila z 69:50 boljša OŠ Lucija. Naš uspeh je toliko večji, ker v naši ekipi trenira košarko le naš kapetan Martin Mežan, medtem, ko smo eno za drugim izločali šole, ki so nastopile s popolnimi klubskimi ekipami. Naš moto je bil, obramba, obramba, obramba
in številne ekipe so si močno polomile zobe na naših fantih. Naš najboljši igralec Martin Mežan je bil izbran tudi v najboljšo peterko tekmovanja. Za našo šolo so igrali še: Blaž Zupančič, Tadej Krivec, Tadej Rozman, Matic Krevs, Žiga PungerčarMarn, Aljaž Saje, Mitja Avguštinčič, Matic Režek, Aleš Gašperič, Jan Kopač, Žak Zupan in Erik Žagar.
Športni dosežki učencev OŠ Mirna Peč v šolskem letu 2005/2006
Navdušenje po vrhunskem dosežku se še ni poleglo, ko so naši učenci znova izjemno nastopili, tokrat na posamičnem državnem prvenstvu v atletiki. V kategoriji mlajših dečkov do 12 let je Matic Režek osvojil srebrno medaljo v metu žogice. Orodje je vrgel 54,65 m. Matic Krevs pa je osvojil bron v skoku v višino. Skočil je 141cm. Tudi naš tretji tekmovalec Jan Kopač je bil zelo uspešen, saj je v skoku v daljino osvojil 6. mesto s 458 cm.
Učenci naše šole so uspešno nastopili tudi na državnem prvenstvu v krosu. Tekmovanje je bili 13. maja 2006 v Ivančni Gorici. Osvojili smo ekipno 8. mesto, posamično pa so bili najuspešnejši: Nejc Kastelic, dečki 5. razred, osvojil je 6. mesto. Tadej Ambrožič je v kategoriji osmošolcev osvojil 8. mesto, Tadej Rozman pa je v kategoriji sedmošolcev osvojil 10. mesto. Naše najuspešnejše dekle je bila Maša Gabrijel, ki je v kategoriji petošolk osvojila 15. mesto.
Robert Dragan
�� junij 2006