Ocena enoletnega delovanja: uspešno

Pravilnik o pogojih, merilih in postopku za sofinanciranje izvajalcev letnegaprograma športa v Mestni občini Ljubljana

Ljubljana, 4. december 2008Letnik XXIV, št. 3-4/2008Brezplačno

Slovenci smo se v zgodovini najbolje odrezali takrat, ko smo se zanašali nase. To smo počeli praviloma v najbolj usodnih časih zgodovine in zato smo se pravzaprav izoblikovali in obdržali kot narod. Te – strnjeno povzete – besede so se mi najbolj vtisnile v spomin, ko sem pred dnevi prebiral v Delu prispevek gostujočega zgodovinarja dr. Janka Prunka.Zdele so se mi preprosto zelo prikladno spoznanje tudi za razmišljanje o usodi športa v zdajšnjem obdobju globalne finančne krize in grozeče gospodarske recesije. Organiziran šport civilne družbe – Akademska športna zveza Olimpija z vsemi v njej povezanimi društvi je zagotovo njen ugleden del – je pravzaprav zmeraj ravnal tako, da se je zanašal predvsem na lastne potenciale, na prostovoljne organizatorje športa in športne delavce, številne starše otrok in mladih v svojih vrstah ter seveda športu predane strokovnjake, ki so v svojem delu vedno videli predvsem nenadomestljivo in nezamenljivo po-slanstvo športa v moderni družbi.Če je takšna klena usmeritev društveno organiziranega športa civilne družbe v obdobju tranzicije po osamosvojitvi Slovenije morda navidez izgubila pomen ključnega razvojnega dejav-nika, bodo krizne razmere zagotovo tudi športne organizacije zelo brutalno vrnile k spoznanju, da alternative za takšen slog delovanja preprosto ni.Pravočasno spoznanje, da se moramo s temi dejstvi soočiti in da se jim ni mogoče izogniti, je obenem tudi priložnost, da si v organiziranem športu neusmiljeno nastavimo zrcalo. Ozreti se k nekaterim omenjenim izvornim vrednotam seveda ne po-meni vračanje k preseženim metodam delovanja v preteklosti, temveč priložnost za konceptualen in konstruktiven pogled v prihodnost.Ta bo najbrž pokazal, da je društveni šport, vštevši njegovo profesionalno različico, katero je nujno treba čimprej podjetni-ško utemeljiti, zmožen premagovati še tako velike probleme, če le zmore strniti svoje moči in poiskati prave odgovore na izzive časa. Zato pa mora prevzeti pobudo in ponuditi svojim lastnimi vrstam – pa tudi oblasti – rešitve, ki presegajo vsako-kratne zvarke športne birokracije pod patronažo kratkovidne, pogosto populistične politike.

Pogled k izvornim vrednotam

Oto Giacomelli

Akademska športna zveza Olimpija je v skladu s skle-pom 4. seje Upravnega odbora AŠZ Olimpija z dne 27. 08. 2008 sklicala drugo redno zasedanja Občnega zbo-ra, ki je bilo 23.09.2008. Na tej skupščini je tekla beseda predvsem o oceni nekaj več kot enoletnega delovanja (2007-2008) in s sprejetjem programa za prihodnje eno-letno obdobje (2008-2009) tesno povezano z Strategijo razvoja v Mestni občini Ljubljana od leta 2008-2012, predvsem v povezavi z uporabo sredstev MOL za tekoče leto 2008.

Z namenom, da članstvo AŠZ Olimpija seznanimo z naj-bolj aktualnimi vprašanji, smo se odločili, da v nekoliko skrajšani obliki predstavimo:

Poročilo o delovanju (2007-2008)

Program dela za naslednje obdobje (2008-2009)

Predlogom uporabe sredstev MOL za leto 2008.

Mestni svet je letos februarja sprejel »Strategijo razvoja športa v MOL od 2008 do 2012«. V sprejeti strategiji je opredeljenih mnogo ukrepov, ki jih trenutno veljavni pravilnik ne podpira.Cilj novega pravilnika je ustvariti pogoje za izvajanje ukrepov zapisanih v Strategiji razvoja športa v MOL od 2008 do 2012.

Marko Kolenc

Dragi športni prijatelji!Želimo vam

veliko športnih uspehov in osebne sreče

v letu 2009AŠZ Olimpija

Aleš Mižigoj je prejel najvišje priznanje na področju športa Mestne občine Ljubljana

Stran 2

USPEŠNA IZVEDBA MEDNARODNEGA KARATE TURNIRJAŠportno rekreativno društvo Karate klub Olimpija je 29. novembra 2008 organiziralo peti Ljubljana open mednarodni karate turnir z udeležbo 57. klubov iz Avstrije, Češke, Hrvaške, Italije, Madžarske in Slovenije. Le nekaj manj kot 590 tekmovalk in tekmovalcev in sodnikov je bilo navdušenih nad vzorno organizacijo, ki jo je vodil Djulaga Huskič, sekretar kluba.

Udeleženci so sodili, da bi tako kakovosten turnir v prihodnje lahko povezal številna mesta, in bi ga lahko v prihodnje poimenovali Mednarodni turnir mest v karateju.

 Nadaljevanje na 6. in 7. strani

 Nadaljevanje na 2. strani

Alenka Bikar ponosno zapušča atletsko stezoAlenka Bikar, nadvse uspešna atletinja Atletskega kluba Olimpija je 05. novembra 2008 organizi-rala sprejem, na katerem je naznanila, da končuje svojo atletsko športno aktivnost.

V tekmovalnem obdobju je domala izpolnila vse svoje načrte na atletski stezi, naj si gre za nasto-panje v klubskem dresu Olimpije ali slovenske reprezentance, tako na domačih kot tujih prizori-ščih, na evropskih in svetovnih prvenstvih ter Olimpijskih igrah.

Izjemna športnica v Akademski športni zvezi Olimpija je bila športnica leta Slovenije, kar trikrat zapored najboljša športnica Olimpije in tako tudi upravičeno članica Senata Akademske športne zveze Olimpija.

Alenka Bikar je leta 2000 na evropskem atletskem dvoranskem prvenstvu prejela srebro za tek na 200 metrov.

V AŠZ Olimpija pričakujemo, da bo tudi v prihodnje ostala v naši družbi kot uspešna športna delavka.

Stran 2 Glasilo Akademske športne zveze Olimpije, 4. december 2008

Predlog Pravilnika o pogojih, merilih in postopku za sofinanciranje izvajal-cev letnega programa športa v Mestni občini Ljubljana je pripravila strokov-na komisija, ki jo je imenoval Župan, v sestavi: dr. Marta Bon, Roman Jakič, dr. Jakob Bednarik, Blaž Perko, Aleš Remih, Andrej Jeras, Marko Kolenc. Pri delu komisije je sodeloval tudi Drago Banović. Predlog Pravilnika je od začetka oktobra objavljen na sple-tni strani www.ljubljana.si. V Mestni hiši pa je bila 9. oktobra organizirana tudi javna razprava, na kateri je so-delovalo več kot 50 predstavnikov ljubljanskih športnih društev in zvez.

Mestni svet Ljubljana ga je sprejel 24. novembra 2008 kar bo pospešilo njegovo uveljavitev v primerjavi s preteklim letom.

OCENA STANJALjubljana je po vseh podatkih najbolj razvita občina v Sloveniji, z največjim človeškim in finančnim potencialom. Razvito športno življenje je sestav-ni del vsakega sodobnega mesta. Kljub temu pa Ljubljana svoj položaj v športu izgublja celo v primerjavi s številnimi drugimi slovenskimi me-sti, kaj šele v mednarodnem okolju.

Podatki kažejo, da je navkljub posa-meznim športnim uspehom šport v MOL v krizi predvsem zaradi slabega poslovnega okolja, zelo razpršene organiziranosti, slabe razvitosti po-slovodnih in strokovnih kadrov, za-starelih poslovnih modelov in nepo-sodobljene športne infrastrukture.

Ugotovitve raziskav, ki jih stalno iz-vaja Fakulteta za šport kažejo, da so gibalne sposobnosti otrok in mladine od 8. do 19. leta starosti s področja Ljubljane v obdobju 1990-2000 naza-dovale. In ni dvoma, da imajo gibalne sposobnosti pomembno vlogo pri pogostosti in raznovrstnosti ukvar-janja s športom, odločilno vlogo imajo prav gotovo tudi v vrhunskem športu.

Vrhunskega in kakovostnega športa v MOL je vedno manj. V MOL so športni navdušenci brez svojih klubov, mladi pa brez svojih vrhunskih športnih vzornikov. Športna društva bi lahko

z večjim številom aktivnih članov, iz-boljšala delovanje oziroma poslova-nje. Nekatere vrhunske nogometne, rokometne in druge ekipe, ki so bile nosilke športa v mestu, so se razpu-stile. Kakšno je stanje na področju tekmovalnega in vrhunskega špor-ta, nazorno kaže tudi zmanjševanje deleža kategoriziranih in vrhunskih športnikov MOL v celotni strukturi kategoriziranih športnikov v Sloveni-ji. V zadnjih petih letih se je delež lju-bljanskih kategoriziranih športnikov v razmerju do vseh v Sloveniji z 32 % zmanjšal na 22 %. Zmanjšal se je tudi delež ljubljanskih športnikov med udeleženci slovenske reprezentance na olimpijskih igrah.

POGLAVITNE REŠITVE PRAVILNIKAZa večjo reprodukcijo vrhunskih špor-tnih dosežkov do leta 2012 pravilnik uvaja nov »PROGRAM MESTNIH PANOŽNIH ŠPORTNIH ŠOL«, s ka-terim bo MOL športnim društvom, ki sodelujejo v uradnih tekmovalnih sistemih sofinanciral stroške dela trenerjem, ki delajo z mladimi, za obdobje štirih let. V letu 2009 bo MOL vsaj 50 profesionalnim trener-jev, ki bodo delali z otroci in mladimi usmerjenimi v kakovostni in vrhunski šport, sofinanciral stroške dela v viši-ni povprečne bruto plače v RS (1.346 eurov v prvem polletju 2008). Cilj do leta 2012 je zaposliti vsaj 100 trener-jev, ki bodo delali z mladimi.

Novost v pravilniku je tudi RAZVR-ŠČANJE IN VREDNOTENJE ŠPOR-TNIH PANOG, na podlagi objektiv-nih kazalnikov razširjenosti (število športnikov in društev) in uspešnosti (dosežene medalje, število katego-riziranih športnikov Olimpijskega komiteja Slovenije). Bolj uspešne in razširjene športne panoge bodo pre-jele več sredstev iz proračuna MOL. Iz proračuna MOL se bo opredelil obseg sredstev, posebej za individualne in posebej za kolektivne športne pano-ge. Pretežno bodo sredstva namenje-na za programe otrok in mladine, ki so usmerjeni v kakovostni in vrhunski šport. Večja razširjenost in uspešnost bo odvisna tudi od partnerstva špor-tnih društev posamezne športne panoge.

V vrtcih in osnovnih šolah bodo s pravilnikom vzpostavljeni pogoji, da se VSAKEMU OTROKU TEDENSKO ZAGOTOVI MOŽNOST DVEH UR BREZPLAČNE INTERESNE ŠPOR-TNE DEJAVNOSTI. Programi športa se bodo lahko izvajali po pouku in v pouka prostih dnevih (odprtje telo-vadnic med vikendi in v počitnicah).

Šole bodo v času po pouku brezplač-no odprle športne objekte, športna društva pa bodo s strokovno uspo-sobljenimi kadri ponudile brezplačne programe športa. MOL bo programe izvajalcev izbrala na razpisu in sofi-nancirala stroške dela strokovnih ka-drov. Šole bodo za izvedbo tovrstnih programov športne objekte odprle tudi med vikendi in počitnicami. Do sedaj v MOL te prakse v večjem ob-segu ni bilo.

Pravilnik na novo opredeljuje tudi pogoje, način in obseg dodeljevanja DOMICILA IN UPORABE PROSTO-RA V MREŽI JAVNIH ŠPORTNIH OBJEKTOV, ki bo športnim društvom s tradicijo delovanja na športnem objektu omogočilo vzpostavitev se-deža društva z brezplačno uporabo prostora za eno delovno mesto (do 10m2). Društva z domicilom, bodo imela prednost tudi pri uporabi pro-stora za izvedbo programov. S pra-vilnikom se v mrežo javnih športnih objektov poleg športnih objektov ŠRC Tivoli, vključujejo tudi športni objekti osnovnih šol in vrtcev. Z objavo raz-pisa se bo opredelil obseg prostora, ki se bo na podlagi meril razporedil med izvajalce programov po športnih panogah. V športnih objektih osnov-nih šol bodo imeli prednost interesni programi športne vzgoje otrok in mladine ter športne rekreacije, v športnih objektih ŠRC Tivoli pa pro-grami kakovostnega in vrhunskega športa. Za izbrane izvajalce letnega programa športa bo uporaba prosto-ra v mreži javnih športnih objektov brezplačna, potrebno bo le plače-vanje stroškov obratovanja. S pra-vilnikom bo MOL v bistveno večjem obsegu posegla v pogoje dodelje-vanja uporabe prostora, predvsem v osnovnih šolah. Z ureditvijo dodelje-vanja uporabe mreže javnih športnih objektov, kot to ponuja nov Pravilnik, bo MOL bistveno vplivala na ceno za uporabnika in s tem prispevala k večji dostopnosti programov za otroke in mladino.

Pravilnik o pogojih, merilih in postopku za sofinanciranje izvajalcev letnega programa športa v Mestni občini Ljubljana

 Nadaljevanje s 1. strani

Akademska športna zveza Olimpija je na podlagi poziva Mestne občine Ljubljana, Oddelek za šport, z dne 6. 10. 2008, vložila pobudo za podelitev nagrad Marjana Rožanca za področje športa v Mestni občini Ljubljana za leto 2008, da nagrado podeli gospodu Alešu Mižigoju, dolgoletnemu športnemu delavcu v družini Akademske športne zveze Olimpija, Ljubljana.

Aleš Mižigoj je v letošnjem letu prazno-val visok življenjski jubilej, osemdese-tletnico (rojen 8. 7. 1928 v Medani), ki je hkrati tudi pomemben jubilej njegove-ga dela v športnih organizacijah.

Pred dobrimi tridesetimi leti se je pri-družil delovanju enega najbolj uspešnih klubov v naši sestavi, Hokejskemu klubu Olimpija. Le kratek čas za tem, leta 1980 je prevzel mesto podpredsednika, ki ga opravlja še danes, v veliko zadovoljstvo članstva, ki je v njem spoznalo predane-ga športnega delavca. Uspešno je sode-loval z vsemi dosedanjimi predsedniki: Jankom Popovičem, Borisom Perkom, Janezom Dolencem, Janezom Mihljem in sedaj z Mitjo Mejačem, člani uprav-nega odbora in športniki, so v njem videli zaupanja vrednega športnega delavca, ki je znal razrešiti domala vsa vprašanja, ki so bila zastavljena njemu in njegovemu razreševanju. To je hkrati pomenilo, da je s svojim neposrednim delovanjem soprispeval in omogočal številne uspehe Hokejskega kluba Olimpija, številnih generacij, bodisi v domačih ali mednarodnih okoljih.

Če je njegovo delo do osamosvojitve Slovenije bilo pretežno usmerjeno v oblikovanje mednarodnega športne-ga programa, predvsem v obmejnem prostoru Avstrije, Italije (kar je bilo povezano tudi z njegovim poslovnim delom) se je to vidno obrestovalo tudi po osamosvojitvi, s tem da je bilo mo-goče uspešno nadaljevati tekmovalne povezave z moštvi Avstrije in Italije, še posebej pri ustanavljanju Elitne Alpske Lige, saj so bili športni kolektivi iz teh dveh držav že prej tesni športni prijatelji Hokejskega kluba Olimpija.

Ni odveč poudariti tudi njegov izjemen prispevek pri reševanju materialne podlage za delovanje kluba, še posebej v času do osamosvojitve Slovenije, ko je bilo sila težko zagotavljati zadostna materialna sredstva za razvoj, pred-vsem pa za tekmovalno opremo, ki je takrat na trgu ni bilo.

Aleš Mižigoj je v preteklem obdobju trideset letnega delovanja v Hokejskem klubu Olimpija doživel velike trenutke

pri uspehih, ki jih je moštvo, predvsem člansko, pa tudi druge selekcije, dose-galo še posebej v času po osamosvojitvi Slovenije. Gre pravzaprav za nevidno delo, delo v ozadju, kot ga opravljajo mnogi športni delavci, ki pa se tudi za-radi njihove vneme, delavnosti in pripa-dnosti slednjič prikažejo v odličnih raz-vrstitvah posameznih moštev. Trideset let nenehnega zavzetega dela na enem od vodilnih položajev v športu kaže tudi na veliko zaupanje in pripadnost kolek-tivu, kar velja še posebej upoštevati in ceniti. Malo je namreč športnih delav-cev, ki tako dolgo vztrajajo na enem od vodilnih položajev, ki je zahtevno in stresno v vsakdanjem iskanju številnih rešitev za zagotavljanje ne le obstanka nekega športnega kolektiva, ampak tudi njegovega razvoja.

Aleš Mižigoj je v tem pogledu markan-tna osebnost velike družine Akademske športne zveze Olimpija, njenega član-stva in predvsem vodstvenih kadrov. Za svoje izredne zasluge pri delu in razvoju kluba, ki sodi med najpomembnejše dejavnike Zveze, je bil v letu 2007 spre-jet v Častni svet Akademske športne zveze Olimpija, v katerega je bilo v več kot 50 letnem obdobju delovanja sprejetih le 48 športnikov, vzgojiteljev in športnih delavcev. Kmalu za tem je postal predsednik Častnega sveta.

Aleš Mižigoj je tudi sicer bil aktiven v drugih športih in družbenih sredinah. Naj navedemo le nekaj podatkov: od leta 1974 do 1978 je bil predsednik Nogometnega kluba Svoboda, od leta 1975 naprej je predsednik Veslaškega kluba Savica, med leti 1978 do 2005 je bil predsednik Avto moto touring kluba Ljubljana in je sedaj njegov častni član.

Aleš Mižigoj je tudi ugleden gospodar-stvenik, eden tistih, ki je med prvimi prejel najvišjo nagrado slovenskega gospodarstva. Nagrado Gospodarske zbornice Slovenije (leta 1980), kot četrti v vrsti najbolj uglednih gospodarstve-nikov pri nas.

Marko Kolenc, načelnik oddelka za šport MOL.

Aleš Mižigoj je prejel najvišje priznanje na področju športa Mestne občine Ljubljana

Nagrajenci v družbi župana Zorana Jankoviča in Lojzeta Mavriča, predsednika komisije za nagrade Marjana Rožanca.

Glasilo Akademske športne zveze Olimpije, 4. december 2008 Stran 3

Po nekaj mesecih prenovljene Olimpije v tekmovalni sezoni 2008/09

Pozitiven izkupiček v obilici 'lahkih' tekem

Več možnosti za razvoj ženskega rokometa

Če se ozremo na prvih 100 dni prenovljene ekipe rokometašic Olimpije, strokovnega vodstva in vsega kar sodi zraven, potem že pavšalno preverjanje, predvsem na igrišču 40 x 20 m, pokaže veliko pozitivnih premikov. Po-gosti treningi na parketu Tivolija so brez dvoma temeljiti, redni in vzorni in je prišlo do pravega odgovora tudi pri neposrednih 'proizvajalkah'. Tudi s strani igralk, ki so se prav tako zaobljubile, da bodo sledile novemu načr-tu dela, ki bi v nekaj letih spet popeljal 'zelene' na višjo kakovostno, tudi evropsko raven. Kar zadeva dosedanje rezultate v domačem tekmovanju in prvo pokušino v mednarodnem pokalu Challenge, je izkupiček pozitiven in doslej ni bilo nobene črne pike.

Športni dnevnik Ekipa je 18. oktobra 2008 objavila razgovor s Franjom Bobincem, predsednikom uprave Gorenja, slovenskega industrijskega velikana, ki je prevzel mesto predsednika Rokometnega kluba Gorenja in mesto podpredsednika ženskega rokometnega kluba Olimpija. Na-zadnje je 21. oktobra 2008 bil izvoljen tudi za predsednika Rokometne zveze Slovenija.

Gorana Cvijiča je v uvodnem delu tega razgovora zanimalo kako bo usklajeval obveznosti v obeh rokometnih klubih.

»Ne bo težav. Kar zadeva Olimpijo, ne gre za nič drugega kot za to, da sem v zadnjem času spremljal ženski rokomet bolj od blizu. Všeč mi je bila pobuda, ki se je pojavila znotraj kroga določenih ljudi, da bi mla-de reprezentantke, ki so dragulji, a ne docela izbrušeni, čim več igrale skupaj. Tak koncept se mi zdi izjemen. Smo pred tem, da ustvarimo še en močan ženski klub v tem prostoru, kar je po moji oceni zelo dobro za slovenski ženski rokomet. Pred dnevi sem ravno v vašem časopisu prebral pogovor z novim selektorjem ženske reprezentance Primožem Porijem, v katerem je bilo poudarjeno, da mlade igralke ne igrajo samo v Krimu Mercatorju, temveč, da imajo več možnosti za napredovanje kot v preteklem obdobju. Tudi Krim Mercator ima zdaj veliko mladih igralk, drugi del mladih igralk, ki so večinoma reprezentantke, pa zdaj igra pri Olimpiji. Skozi to se bo dvignila kvaliteta ženskega rokometa in menim, da bo finale zelo zanimiv.«

Piše: Zdenko Fajdiga

Seveda pa je potrebno devet zmag v državnem prvenstvu, v katerih so naša dekleta zmagovala z visoko razliko ter prvi mednarodni korak z isladskim Framom, obakrat v dvo-rani Tivoli, 'zvagati' na umerjeni tehtnici in v realnem okviru. Najprej podrobneje o izkupičku. Ljubljan-čanke so v domačem tekmovanju dosegale v povprečju nekaj več kot 40 golov na tekmo, največ sedem-najstletna desna zunanja napadalka Ana Gros, ki je z 69 zadetki (v pov-prečju 7,6 na tekmo) ta čas druga strelka DP. V ljubljanski mreži se jih je znašla skupaj polovica manj. Tudi če se poglobimo v druge sposobno-sti ekipe v luči statistike, potem je Olimpija na vodilnem mestu, v pri-merjavi z nekaterimi drugimi klubi zaostaja le v realizaciji najstrožjih kazni (54/38 – 70,37%). Kot smo že omenili, so se Beguševe varovanke 'sprehodile' v uvodnem krogu po-kala Challenge, tudi z izkušeno Olgo Čečkovo, saj v Islandkah niso imele resnejših tekmic.

Torej, vse skupaj so dosegle brez ene takoimenovane težke tekme in je ta čas težko reči, kaj zmore sedanja Olimpija. Preprosto se ne da upora-biti kritičnega očesa. Dejstvo je, da gre za zelo pomlajeno zasedbo, ki ji manjkajo potrebe izkušnje. Nekaj so jih povečini mlade igralke prido-bile na mednarodnih turnirjih pred

začetkom tekmovalne sezone, to pa je seveda premalo. Strokovni tan-dem Robert Beguš – Boštjan Brulec, ki ima na voljo tudi dolgo klop, na kateri sedijo ustrezne zamenjave, se tega zaveda. Zato vsi skupaj že komaj čakajo na tiste prave tekme, ki naj bi odgovorile na zastavljeno vprašanje, ki zanima še marsikoga. Do tedaj pa bo potrebno še nekaj časa počakati. Z drugimi besedami – na naslednji mednarodni preizkus in sklepni del slovenskega pokalne-ga tekmovanja (še ne četvrtfinale in tekmo Olimpija : Kočevje), kar pa ne bo pred februarjem prihodnje leto.

Tivolska ekipa je brez dvoma obe-tavna, ki bi morala imeti še letos ustrezno število resnejših mednaro-dnih dvobojev. A je prostih terminov premalo, 'polovico' ekipe je že vzela naslednja reprezentančna akcija in so igralke na pripravah na prvi del kvalifikacij za svetovno prven-stvo. Turnir bo konec tega meseca v Plevljah (Črna gora). Sicer pa bi se morala Olimpijina sedmerica reprezentank, vratarki Miša Marin-ček in Branka Zec ter Nina Jeriček, Nuša Skutnik, Vesna Puš, Ana Gros in Katja Čerenjak, zavedati, da so črnogorski dvoboji z domačo repre-zentanco, Italijankami, Bolgarkami, z rokometašicami s Finske in iz Azer-bajdžana ravno toliko, če ne še bolj pomembni. Vsak pozitiven premik

in reprezentančni uspeh posredno koristi tudi Olimpiji in slovenskemu ženskem rokometu.

Kaj pa naslednje klubske evropske obveznosti? Žreb osmine finala je bil za naše udeleženke v pokalu Challenge spet zelo ugoden. Na-slednje tekmice Ljubljančank bodo predstavnice Bosne in Hercegovine, natančneje Jedinstvo iz Tuzle. Prva tekma bo 7. ali 8.februarja v Tivoliju,

povratna teden dni kasneje v dvora-ni 'Mejdan', ki sprejme 5000 obisko-valcev. Mešana zasedba s tujkami, petimi Hrvaticami, Črnogorko in Srbkinjo je pred tem izločila praško Sparto, vendar le za gol. Prva strelka ekipe je 24 – letna Ana Djurić, ki je v

Ana Gros – državna reprezentantka– v akciji.Foto: A. Fevžer

Olga Čečkova – najbolj izkušena.Foto: A. Fevžer

Pozdrav in vzpodbuda pred nastopom. Foto: A. Fevžer

dveh tekmah dosegla 21 golov, zelo ,močna' je igra na črti (Vukadinović, Čelebić). Jedinstvo niti ni ekipa brez mednarodnega pedigreja. V sezoni 1996/97 je v osmini finala lige pr-vakinj izpadla z ugledno špansko MAR Valencio, sezono kasneje pa v osmini pokala EHF prav tako proti enemu najboljših španskih ekip Elda Prestihio. Napredovanje Ljubljan-čank med osmerico je kljub vsemu realnost in je priložnost potrebno izkoristiti.

Stran 4 Glasilo Akademske športne zveze Olimpije, 4. december 2008

Mladinska ekipa MARK Olimpija postaja standardni član 1. slovenske mladinske

državne lige

V družbi najboljših

Mladinska ekipa MARK Olimpija letos nastopa drugo leto zapored v družbi najboljših dvanajstih mladinskih ekip v državi. Tekmovanje v prvi ligi seveda ne pride samo od sebe. Moštvo je od ustanovitve društva dalje igralo v drugi državni mladinski, preboj v prvo ligo pa jim je pod vodstvom takratnega trenerja Mira Mauharja uspel v sezoni 2006/2007.

Piše: Mitja Mahne

V pretekli sezoni 2007/2008 je eki-po prevzel trener Gregor Kranjec, fantje pa so se zagreto pripravljali za prvenec v družbi najboljših ekip iz Celja, Velenja, Kopra, Škofja Loke, Slovenj Gradca, Slovana itd. Sistem tekmovanja v mladinski ligi je pre-prost, dvanajst ekip med seboj igra dvokrožno vsak z vsakim doma in v gosteh, ob koncu sezone pa je prvak tisti, ki zbere največ točk.

Konkurenca v ligi je huda. Imena klubov povedo vse. Veliko igralcev, ki svoje klube zastopajo v mladinski ligi, ki je ena redkih, v kateri lahko fantje nastopajo do dopolnjenega 21. leta starosti, ima izkušnje iz prve članske državne lige prav tako pa tudi iz evropskih tekem ter tekem

državnih reprezentanc. Rokomet je na visokem nivoju in zelo atrakti-ven. Velikokrat se strinjamo, da je marsikatera mladinska tekma bolj zanimiva od članske.

V premierni sezoni med mladinsko elito so fantje pokazali nekaj izje-mnih predstav in premagali so prav vse po imenih boljše konkurente iz Celja, Kopra, Škofja Loke, Velenja, ki že leta držijo primat v tem tek-movanju in so absolutni vladarji mladinske konkurence. Prav tako pa so izgubili nekaj tekem, ki jih vsak takole na papirju ne bi smeli, kajti nasprotniki so bili objektivno slabši.

Ob koncu sezone so zasedli 9. me-sto, ob tem pa sedemkrat zmagali, petkrat remizirali ter desetkrat iz-

gubili. Najboljši igralec ekipe je bil zagotovo vratar Blaž Kacijan, ki si je z odličnimi nastopi priboril tudi mesto v državni kadetski reprezen-tanci, žal pa vratarjem uradna stati-stika ni ravno naklonjena. Najboljši igralec v polju je bil Miha Tomšič, ki se je z 160 doseženimi zadetki uvr-stil na četrto mesto lestvice strelcev. Bolj so v oči bodli podatki kot so za-dnje mesto pri uspešnosti izvajanja najstrožnjkih kazni (53%) ter slaba disciplina v igri. Vsi smo bili enotni, da je bila to sezona šolanja pa tudi sezona izgubljenih priložnosti.

Pred sezono 2008/2009 je mesto trenerja ekipe zasedel Franci Komo-čar. “Nova metla” je kmalu prinesla spodbudne rezultate. Fantje so se

že s poletnih počitnih vrnili izredno dobro pripravljeni, kar je bilo za vse prijetno presenečenje. Dober timski duh ter entuziazem, prav tako pa želja po dokazovanju so zaznamo-vali priprave na novo sezono. Tudi v vodstvu kluba smo se odločili, da želimo napraviti korak naprej, zato smo se odločili, da bomo tekme mladinske lige igrali v simpatični dvorani Športnega centra Triglav, ter tekme tako v organizacijskem kot vsebinskem delu obogatili. Vse skupaj pa se odraža na obisku te-kem, vzdušju ter rezultatih.

Po zaenkrat odigranih devetih kro-gih (imamo sicer tekmo manj, ker se v Celju obotavljajo s tekmo 7. kroga) ekipa Olimpije zaseda sedmo me-sto, če pa upoštevamo slabo formo ekipe Celja ter realne možnosti za zmago ne tej tekmi, bi praktično morali v žep pospraviti že 10 točk in zasedati peto mesto na prvenstveni

tabeli. Ekipa igra mnogo bolj sta-bilno, čeprav se še vedno pojavljajo nihanja (na katera pa niso imuni niti profesionalci), izvajanja najstro-žnih kazni je prav tako še vedno rak rana, so fantje obrnili ploščo pri fair playu in tukaj zasedajo visoko treje mesto.

Še vedno je najboljši mož ekipe vratar Blaž Kacijan, ki kaže zelo staibilno formo, v polju pa najbolj opazimo Robija Sankoviča, Roka Pogača, Hermana Leskovarja, Novija Maleševiča, Urbana Pahorja, Atreja Kranjca ter seveda Miho Tomšiča.

Miha je posebna zgodba, on je vod-ja moštva, najboljši igralec v polju, najboljši strlec, kadetski reprezen-tant ter velik talent. In zato nas je ravno v teh dneh zapustil ter se pridružil prvoligašu iz Škofje Loke. S tem bodo delnice ekipe nekoliko padle, je pa to sijajna priložnost za ostale fante, da pokažejo še več in poizkusijo držati nivo rezultatov na dosedanji ravni. In si morda nekoč tudi sami izborijo mesto v katerem od slovenskih prvoligašev.

Vsi navijači Olimpije in ljubitelji rokometa pa se seveda vabljeni na naše tekme v dvorani Športnega centra Triglav, več informacij pa vam je na voljo na www.mark-olim-pija.com.

Mladinsko moštvo Marc Olimpija.

Glasilo Akademske športne zveze Olimpije, 4. december 2008 Stran 5

Rokomet je kul. Olimpija je zakon.

Vzorno sodelovanje obeh Olimpijinih rokometnih klubov ob pripravi minirokometnega predstavitvenega dogodka

V soboto, 15. novembra 2008 je v Hali Tivoli potekal prvi predstavitveni minirokometni dogodek pod geslom »Rokomet je kul - Olimpija je zakon«, v organizaciji Moškega akademskega rokometnega kluba Olimpija ter ženskega Rokometnega kluba Olimpija.

Piše: Mitja Mahne

»Rokomet je kul – Olimpija je zakon« je novi slogan akcije, ki smo si ga v rokometni družini Olimpija zamislili z željo, da rokomet osnovnošolski populaciji v Ljubljani predstavimo in približamo na zabaven in vesel način – način, ki ga imajo otroci radi. Skoraj sedemdeset učenk in učencev v starosti med 8 in 10. le-tom iz 18 ljubljanskih osnovnih šol se je zbralo, da bi pridobili osnovne informacije o rokometni igri, se v njej na zabaven način preizkusili ter ob dodatnih športno animacijskih vsebinah ter zabavnemu programu preživeli nekaj prijetnih uric v druž-bi Olimpijine rokometne družine.

Ob prihodu v dvorano je udeležen-ce pozdravila zelena druščina, vsak udeleženec pa je prejel tudi sim-bolično darilo ter majico, ki je bila poleg spomina namenjena tudi kot uniforma za tekanje po igrišču. Po zboru in uvodnem nagovoru sim-patične moderatorke Bojane Knez je sledila demontracija minirokometa, nato pa so se učenke in učenci - ude-leženci razdelili na ekipe, za katere je skrbelo devet strokovno podkova-nih vaditeljev.

V mali dvorani Hale Tivoli smo pri-pravili tri igrišča, fantje so se merili med seboj na enem, dekleta na dru-gem, na tretjem v sredini dvorane pa so ekipe, ki niso igrale rokometa,

sodelovale v animacijskih igrah - metih na poseben animacijski gol ter štafetnih igrah, kjer so tudi zares tekmovale, saj so se zadetki na pri golu po posamezni ekipi seštevali, prav tako pa se je pri štafetnih igral meril čas.

V prvi pavzi je udeležence ter obi-skovalce zabaval mladi raper Naske, ki ga poznamo tudi kot zmagovalca resničnostnega šova Big Brother. Po glasbenem predahu je sledil še en cikel rokometa ter animacijskih iger, tako da se so vse ekipe do konca po-merile med seboj oz. opravile z ani-macijskim programom. Po uro in pol dolgem in napornem programu so zmagovalne ekipe animacijskih iger prejele posebna darila, zbrane pa je nagovoril predsednik ženskega ro-kometnega kluba Olimpija g. Dušan Kecman, ki je tudi podelil nagrade najboljšim oz. najbolj spretnim.

Za dodatnih nekaj minut sprosti-tve je z drugim nastopom poskrbel Naske, nato pa so se žejni in lačni otroci zapodili proti prostoru, kjer jih je čakalo okrepčilo. Za zaključek druženja pa so si lahko tako udele-ženci, kot njihovi staršim, ki so svoje sinove in hčere tekom dogodka vne-to spremljali s tribun, še brezplačno ogledali derbi 1. ženske rokometne lige med Olimpijo in Celjem.

Prevladujoče mnenje udeležencev ter obiskovalcev je bilo: imamo se

odlično, to je tisto pravo in seveda - da, še bomo prišli. Celotna priredi-tev je bila primerno dokumentirana, vse šole udeleženke pa bodo dobile tako video kot slikovni material. Tudi organizatorji smo bili z prire-ditvijo zadovoljni in zagotovo bomo v letu 2009 prireditev ponovili, tako spomladi kot tudi v jeseni. Kajti po-novno smo dobili dokaz, da je roko-met res kul, Olimpija pa je tako ali tako zakon.

Rokomet smo osnovnošolcem v Ljubljani predstavili in približali na zabaven in vesel način – način, ki ga imajo otroci radi.

Stran 6 Glasilo Akademske športne zveze Olimpije, 4. december 2008

Nogometni klub Olimpija Ljubljana

Jesenski del se je končal po napovedih

Mladi so pogoj za prihodnji razvoj in uspehe

Jesenski del druge slovenske nogometne lige se je končal po napovedi, ki jo je pred začetkom letošnjega tekmo-vanja dal Miran Pavlin, športni direktor in član izvršnega odbora Nogometnega kluba Olimpija.

Pot do prvega mesta po štirinajstih kolih, kolikor jih je moštvo odigra-lo v jesenskem delu prvenstva, pa vendarle ni bila tako lahka, kot se morda v zadnjem času dozdeva. Moštvo si je izmenjevalo mesta na prvenstveni lestvici po posameznih kolih od šestega, četrtega, tretjega in drugega mesta, da bi sam vrh doseglo le v tretjem in štirinajstem krogu.

Presenetljivo je, da je bilo moštvo uspešnejše na tekmah v gosteh kot

doma. V gosteh je moštvo zbralo 11, doma pa 17 točk, skupno 28 točk in le za eno točko prehitelo moštvo Aluminija, ki ga je premagalo doma v zadnjem kolu, kar Olimpiji Ljublja-na zagotavlja boljše izhodišče v za-dnjem krogu tekmovanja.

V tej izrazito kolektivni igri je težko in nehvaležno izpostavljati posa-mezne igralce ali linije po njihovi uspešnosti in prispevku k rezultatu, vendar pa zanemsljivo lahko reče-mo, da je Miran Pavlin opravil velik

del naloge. Po ocenah posameznih poročevalcev s tekem po različnih slovenskih glasilih je bil zagotovo najbolje ocenjeni igralec, poleg tega pa tudi najboljši strelec.

Olimpija je prvo mesto dosegla z osmimi zmagami, štirimi neodlo-čenimi rezultati in dvema porazoma ter gol razliko 25 : 12. Iz pregleda v razpredelnici lahko ugotovimo, da je imela nedvomno najboljšo obram-bo, kar zadeva učinek v napadu pa je moštvo na četrtem mestu.

Posebej nas veseli, da je moštvo s svojimi nastopi pridobilo ugled med občinstvom. Povsod, kjer je nastopalo v gosteh, je bil izjemen odziv gledalcev, ki so polnili klubske blagajne, še pomembneje pa je, da so domala povsod predstavili izre-

2. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA 2008/2009Po zadnjem odigranem 14. krogu, 9. 11. 2008

Mesto Klub Tekem Z N P Goli Točke

1. Olimpija Ljubljana 14 8 4 2 25 : 12 282. Aluminij 14 8 3 3 36 : 21 273. Triglav Gorenjska 14 6 5 3 24 : 19 234. Mura 05 14 5 4 5 28 : 27 195. Krško 14 5 3 6 22 : 27 186. MU Šentjur 14 5 3 6 19 : 29 187. Bela Krajina 14 4 5 5 14 : 16 178. Bonifika 14 4 3 7 27 : 22 159. Livar Ivančna Gorica 14 2 6 6 13 : 19 12

10. Zagorje 14 2 6 6 9 : 25 12

Nogometni klub Ljubljana je v svoji strategiji razvoja med drugim zapisal, da sta v ospredju dva cilja:

uvrstitev članskega moštva v prvo •slovensko nogometno ligo in se na ta način vrniti v družbo najboljših slovenskih moštev, kjer je v vsej svoji zgodovini imelo odločilno in prevla-dujoče mesto ter

zagotoviti ustrezno delovanje selek-•cij, mladih igralcev vseh starostnih skupin, ki bodo podlaga nadaljnjega razvoja.

Ko danes ljubitelji nogometa v Ljubljani spremljajo nastope članskega moštva, mimogrede v mnogo večjem številu, kot jih imajo druga moštva, ki igrajo v 1. SNL, se marsikdo sprašuje, kako bodo v prihodnjem letu ob uvrstitvi v 1. SNL lahko uspešno nastopali, ko je moštvo domala v preveč »zrelih letih«. Toda temu ni tako in marsikdo ne ve, da Olimpija vzgaja mlade igralce v dvanaj-stih selekcijah od šestega leta (cicibani) do mladincev (pod osemnajstim letom).

Med temi mladimi je 242 mladih nogo-metašev, ki imajo skupen cilj: napredo-vati in se uvrstiti v čim višji tekmovalni razred. Za njihov razvoj skrbi trinajst trenerjev, ki s svojim delom dokazujejo uspešnost.

Po končanem jesenskem delu tekmo-vanja sta kar dve moštvi mladincev na samem vrhu razpredelnice II. Slovenske mladinske lige. To velja za mladince U-18, letnika 1990-1999, ki jih vodi tre-ner Darko Škerlj.

Drugo moštvo, ki je prav tako uvrščeno na prvem mestu II. Slovenske kadetske lige, so kadeti U-16, letnika 1992-1993, ki jih trenira Dušan Gorenc.

Olimpija Ljubljana zaseda tudi prvo mesto na skupni lestvici II. Slovenske mladinske lige in II. Slovenske kadetske lige, pri tem pa le prvo mesto na skupni razpredelnici zagotavlja drugo leto na-stopanje v I. slovenski mladinski in ka-detski ligi, če bodo ta položaj na lestvici obdržali.

2. SML – zahod – U-18 in 2. SKL – zahod – U16 – 13. krog, 15. 11. 08Olimpija Ljubljana 26 24 1 1 131:19 73Rudar Trbovlje 26 18 1 7 81:29 55Svoboda Interblock 26 17 3 6 75:29 54Jadran Dekani 26 17 3 6 59:35 54Britof 26 16 3 7 78:37 51MNK Izola 26 14 2 10 59:53 44Roltek - Termit 26 11 5 10 70:41 38MNK Ljubljana 26 11 4 11 32:52 37Mimovrste Jesenice 26 10 2 14 54:73 32ETI Zagorje 26 8 3 15 52:61 27Šenčur Hrastje 26 6 6 14 46:55 24Kamnik 26 5 2 19 40:94 17Kranj 26 5 1 20 29:64 16Sava Kranj 26 2 0 24 18:182 6Prvi na lestvici ob zaključku sezone se uvrsti v 1. SML, oziroma 1. SKL ligo

2. SML – U-18 – zahod 2008/2009 – 13. krog, 15. 11. 08

Olimpija Ljubljana 13 11 1 1 60:14 34Svoboda Interblock 13 9 2 2 45:8 29Jadran Dekani 13 9 2 2 33:16 29Roltek - Termit 13 8 2 3 50:19 26Britof 13 8 1 4 44:22 25Rudar Trbovlje 13 8 0 5 46:14 24MNK Ljubljana 13 7 1 5 20:24 22Mimovrste Jesenice 13 6 0 7 34:35 18Šenčur Hrastje 13 3 4 6 26:27 13ETI Zagorje 13 4 1 8 35:37 13MNK Izola 13 4 1 8 26:41 13Kamnik 13 4 0 9 26:49 12Kranj 13 2 1 10 15:33 7Sava Kranj 13 0 0 13 4:125 0

2. SKL – U-16 – zahod 2008/2009 – 13. krog, 15. 11. 08

Olimpija Ljubljana 13 13 0 0 71:5 39MNK Izola 13 10 1 2 33:12 31Rudar Trbovlje 13 10 1 2 35:15 31Britof 13 8 2 3 34:15 26Svoboda Interblock 13 8 1 4 30:21 25Jadran Dekani 13 8 1 4 26:19 25MNK Ljubljana 13 4 3 6 12:28 15ETI Zagorje 13 4 2 7 17:24 14Mimovrste Jesenice 13 4 2 7 20:38 14Roltek - Termit 13 3 3 7 20:22 12Šenčur Hrastje 13 3 2 8 20:28 11Kranj 13 3 0 10 14:31 9Sava Kranj 13 2 0 11 14:57 6Kamnik 13 1 2 10 14:45 5

MLADINCI U-18letnik 1990-91AJDINOVIČ ARMINVUJIČIČ MATEJLUKŠA ŽIGAPETERKA MITJARADULOVIČ DEJANLAKIČ MLADENSTANIČ ŽIVANRADIČ JANJOVIČ MARTINHALILOVIČ ARMINJAPELJ GREGARASTOKA ALEKSAN-DARMERDANOVIČ ERVINŽERJAV VINKOIDRIZI SAITAL SALEH KARIMZULIČ HARISKOVAČEVIČ MITJASMILJANIČ STEFANFETIČ ALENPOPLATNIK MATEJGERZIČ JASMINHADŽIČ HARISCRNČEC ROKKURIČ ANELtrener: DARKO ŠKERL

KADETI U-16 letnik 1992-93BERDAJS KLEMENGOJKOVIČ IGORHADŽIPAŠIČ ALENHRISTOV MARJANHRISTOV MIROJAKŠIČ GREGORJAMNIŠEK MARKJUNKAR ANŽEKRALJIČ UROŠMEJAČ LUKAMENCIN MAKSNUHANOVIČ ALENNUNIČ MARKOOBLAK JANPERIČ MARKORIHTER BLAŽROBIČ MIHASTROJAN BLAŽŠISTEK ADNANVOJE LUKAtrener: DUŠAN GORENC

STAREJŠI DEČKI U-14 Aletnik 1994BOJIČ MOMČILOBOJIČ STEFANBEŠIREVIČ DENIS

ČEH TIMDJENIČ ALEKSANDERGRMEK TADEJHORVAT SIMONJAMNIŠEK CHRISTIANJEŽ DAVIDLUČIČ KRISTIANMISIMOVIČ PEĐAPLESTENJAK ŽANPONJEVIČ TIMOTEJSMOLE ALEŠŠULIGOJ KLEMENZAJC ALEŠZORC ANŽESTRAJNAR ANŽEtrener: ALEŠ ČEH

STAREJŠI DEČKI U-14Bletnik 1995 AHMETOVIĆ HARISAZDEJKOVIĆ STEFANBEGANOVIĆ DINOBIZJAK NIKCORN JAKADOMINC JUREDOMNIK ANDRAŽFRMIĆ ADMIRHARI VAJDA MAXHORVAT PETERIBRANOVIĆ DINO

INTIHAR MATICJAVOR ARMINKAČAR MIHAKRISTAN DAVIDLAPIĆ FILIPLEBEN KLEMENMERHAR JANPAVLOVIĆ MARKOPETROVIĆ DEJANPODGAJSKI NIKPOTOČNIK ŽANRESNIK TILENSAVIĆ VLADOVASILIĆ SRĐANVONČINA NIKVRTOVEC TIMVUKMAN ALEKSAN-DERZAHIĆ HIDOZORIĆ HARISŽNIDARŠIČ MATICtrener: MILAN PETROVIČ trener: NENAD PODGAJSKI

MLAJŠI DEČKI U-12Aletnik 1996 BABNIK TIMBERGANT TIM

BOJOVIČ TIMOTEJBRLEČIČ PASCALBUDIMLIČ ERVINCVELFER JANDEBELJAK SIMONGERDINA GAŠPERGRACAR ANŽEGRGURIČ JURIJHALILOVIČ BENJAMINIBRAHIMKADIČ EDIJUDEŽ KLEMENJUGOVAR DOMENJUSUFI ELZANKAPIČ EDINKREGAR OSKARMAJCEN TOMAŽMILADINOVIČ LUKAMILIČEVIČ MARIONOVAK JURESOTOŠEK ROKVIDMAR ŽIGAtrener: PRIMOŽ ZVER

MLAJŠI DEČKI U-12Bletnik 1997 ABDIČ ADNANABUNAR MIHABYTYQI FISNIKELEZI AMIRGANTAR LUKA

Glasilo Akademske športne zveze Olimpije, 4. december 2008 Stran 7

ČLANI:ALAGIČ ADNANBAJREKTAREVIČ EDIBUBANJA DAVORBUČAR BRANKOCIMIROTIČ SEBASTJANCIRAR ROKCUTRA XHYNEJTČEH ALEŠ DAMJANOVIČ IGORFILIPOVIČ ŽELJKOFINK GREGOR

dno dobro igro. Obisk tekem pa je bil pogosto večji, kot so ga dosegli nekateri prvoligaši na medsebojnih srečanjih.

Tekmovanje v tem (jesenskem) delu prvenstva je bilo nedvomno zahtev-no, saj v drugi slovenski ligi nastopa

GAVRILOVIČ DEJANHALILOVIČ ARMINHVALEC ANŽEIBRAIMI AGIMKARIČ AMIRKAŠNIK DAVIDKERN DEJANKITIČ ILIJALESKOVAR JERNEJMITRAKOVIČ ŽELJKOPAVLIN LUKAPAVLIN MIRANPOLJŠAK ANDREJ POPLATNIK ALEŠRUDONJA MLADENSIMIČ GALŠČULAC ALEN ŠPORAR MIHAVUGDALIČ MUAMERVOLK ROBERTZEČEVIČ ALEKSANDERtrener: DANILO POPIVODAtrener: JANEZ PATE

kar šest moštev, ki so že tekmovala v prvi slovenski nogometni ligi. Prvenstveni boj v spomladanskem delu prav zaradi tega ne bo nič lažji in pričakovati je, da se bo tudi domače moštvo za ta del prvenstva dobro pripravilo. Optimizem, ki je

prisoten, dovoljuje najbolj optimi-

stično pričakovanje, da se Olimpija

Ljubljana po petih letih tekmovanja,

ko je morala iz leta v leto zmagovati,

da bi se uvrstila v višji krog tekmo-

vanja, tja tudi uvrsti. To bo koristno

za slovenski nogomet, prav tako pa tudi za razvoj nogometa v Ljubljani.

V veliki družini Akademske športne zveze Olimpija pa bo to nedvomno še en korak v mozaiku uspešnih do-sežkov.

10

9

8

7

6

5

4

3

2

1

1413121110987654321

mes

to

krog

GLIHA ERIKHAJDAREVIČ ADNANKADIČ ALEKSANDERKEKIČ TEOKEREC ALJONMENCIN NIKONOVAK JAKOBPALEK NIKPIKŠ ANDRAŽŠPORAR ŽIGATRŽAN JAKOBIKANOVIČ DENISVALE MARKŽUPANEC ŽIGAČIČAK DOMINIKJUSUFI ELZANtrener: EDI BAJREKTAREVIČtrener: ROK CIRAR

CICIBANI U-10letnik 1998 BAHONJIĆ ANELBERGANT ROKBOROVNIK NEJCBYTYQI LEONCIMPRIČ GAŠPERERCEG ROKGORIUP DERMASTIA JONGREGORN LUKAHALILI EDMONDHORVATH PETERJAHIČ ANDRAŽKALIN TIMKOCJANČIČ ANDRAŽKOVAČIČ MATICMATTELAER VICTORMUTIČ MARKPESKAR CURK TEVŽSODEC BLAŽSTOJKO UROŠSTRAJNAR NEJCTURINEK ROKVARZANOVIČ DAVIDVINCEK LEONVONČINA TIMtrener: BORIS HORVAT

CICIBANI U-9letnik 1999 JANČIGAJ ERIKMLADENOVIČ ADRIANOVALENČIČ VITJABABIČ MIRZAKUMER ŽIGALAPIČ DAVIDZIDAR URHVARGA ARNEMIKLIČ STRIZOVIČ MIHARIGLER MARTINSTARIHA LABAN DAVIDFILIP LUKASTANČEV VASJARODI OSKARRAGUŽ ANTONIOORELJ ALJOŠAZALAZNIK ANŽEFILIPOVIČ DAVIDNOVAK MARKtrener: GREGOR ORELJ

CICIBANI U-8letnik 2000 BABNIK TILEN BAUMAN ANTONIO BLAGOJEVIĆ MARKO CIMPRIČ VID ČERMELJ ŽAN ĆATIĆ ARIF JAKŠE MARTIN JAKUPOVIČ ADAM KOŠMRL NEJC KREGAR OLIVER KREMENOVIČ STEFAN KRŽMANC IAN KURENT LUKA LUCU DRAŽOVIČ FIN MANČU TIM MOSLIJA ARTON MRZLIKAR ŽIGA PALEK ZAK PAVLIČ MATIC PERTOT NATAN REŽONJA LEON FILIP SOJER MARK SOVRE NEMANIČ DAVID NATHAN

STJEPANOVIČ MARKO ŠAJN GAL ŠTER ROK MARKO VONČINA NEJC ZORKO VID trener: GREGOR ŽIDAN

CICIBANI U-7letnik 2001 BENGEZ KLEMENBRDNIK TIMCUSSIGH BLAŽČEH MARKDEBEVC GAJFURLAN MATEVŽGANTAR MAKSGOJKOVIČ FILIPHASANAGIČ NIKHOČEVAR NIKHROVAT URBANIVETIČ JANKOJANČIGAJ JANJELEČEVIČ ELVISKRALJIČ MATICKRALJIČ ROBERTMAKSIMOVIČ KRISTIJANNEMANIČ ROKPALAMAR ARMINREBEC NEJCSIMIČ RENATOSTEVANOVIČ NIKOLAZIDAR JAKOBZIDAR JUŠŽELEZEN JAKOBtrener: GREGA ŠTERK

CICIBANI U-6letnik 2002-03 BAŠELJ JAŠAĆURČIĆ ŠAFAR DEJANDOMADENIK CVELFERMARKHRŽIČ ČRTKLEP MAXKLIPŠPETER ANDRAŽPOTOČNIK MAJSOJER TOMtrener: GREGOR ŽIDAN

V spomin

Marjan Križaj (1927-2008)Akademska športna zveza Olimpija je v letošnjem letu izgubila dva svoja ugledna športna delavca, ki sta v preteklosti delovala v Nogometnem klubu Olimpija, celo istočasno, in ki sta soustvarjala moštvo, ki se je odlikovalo po svojem uspehu in dosežkih v domačem okolju in zunaj meja.

Marjan Križaj, se je rodil leta 1927 v Naklem. Bil je eden od uglednih članov Nogometnega kluba Olimpija in Akademske športne zveze Olimpija. Leta 1965 je postal član Upravnega odbora Nogometnega kluba Olimpija, tedaj še drugoligaša v takratni jugoslovanski nogometni ligi, kjer so kovali načrte za preboj v prvo zvezno ligo. To je bil cilj tedanje generacije športnih delavcev in Marjan Križaj je bil eden med tistimi, ki je trdno verjel v ta cilj, ne le zaradi svojih prizadevanj, ki so bili usmerjeni v zagotavljanje materialne podlage za uspešno delovanje.

Njegovo aktivno in predano delo je kar klicalo po tem, da prevzame v Nogometnem klubu Olimpija najbolj odgovor-no mesto, mesto predsednika. Tedaj, v letu 1969, še ni mogle slutiti, da bo že prihodnje leto njegovo moštvo doseglo najodmevnejši rezultat, preboj v prvo zvezno ligo. To je bil čas njegovega sodelovanja z dr. Aco Obradovičem, teh-ničnim direktorjem in Nedeljkom Gugoljem, trenerjem, ki je še posebej zaznamoval delo in uspehe Nogometnega kluba Olimpija.

To je bil čas tudi najbolj uspešnega leta, ki ga obeležuje nastop v Pokalu pokalnih prvakov Evrope. Nogometni klub Olimpija je za ta dosežek najprej igral neodločeno z Crveno zvezdo v Ljubljani (2:2) in tesno izgubil proti istemu mo-štvu na povratni tekmi v Beogradu (0:1). Velikan tedanjega nogometa pri nas – Crvena zvezda, si je z osvojitvijo na-slova državnega prvaka in s tem sodelovanja v Pokalu državnih prvakov zagotovila Olimpiji nastop na evropski sceni. Olimpija je v tem tekmovanju imela sila močnega nasprotnika Benfico, s katero je v Ljubljani igrala neodločeno, v gosteh pa visoko izgubila. Toda s tem je bil za Olimpijo odprt evropski prostor in že naslednje leto je Olimpija uspe-šno igrala na turnirjih v tujini in pri tem je bila predvsem odmevna zmaga proti portugalskemu moštvu Benfica.

S svojim delom in angažiranjem svojih sodelavcev, med temi kaže še posebej izpostaviti Danila Kolška, podpredse-dnika, soustvarjal pogoje, ki so zagotavljali take odlične rezultate. Generalni sekretar Peter Žagar se spominja, da je vsako jutro skupaj z dr. Aco Obradovičem moral predsedniku Marjanu Križaju poročati o vseh bistvenih vprašanjih, ki so zadevali Nogometni klub in še posebej o denarnih vprašanjih. To je bil čas, ko je Marjan Križaj dosledno zagota-vljal sredstva za nemoteno delovanje kluba in za zadovoljstvo med igralci in strokovnimi delavci.

Marjan Križaj je bil ugleden gospodarstvenik, direktor uspešnega podjetja Elektrotehne. Tako, kot je vodil to družbo, je želel voditi tudi klub in to mu je uspevalo. Šestindvajset let je bil na čelu te gospodarske družbe, svoje službovanje pa je končal v Münchnu kot predstavnik firme, ki jo je prej uspešno vodil. Pred tem je deloval na Ministrstvu za gospodarstvo kot pomočnik ministra in v podjetju Koteks tobus.

Pokojnega sodelavca je odlikovala izjemna angažiranost, pripadnost kolektivu v katerem je deloval in želja po do-seganju rezultatov. Tako gospodarskih, kot športnih. Bil je sopotnik predsednikov posameznih klubov v Akademski športni zvezi Olimpija, kot so Franc Puterle – Cure (Hokej na ledu), Ivan Heler (Košarka) in mnogi drugi.

Marjan Križaj se je s svojim delom zapisal v zgodovino Olimpije. Je nosilec zlate značke, ki jo je prejel ob 50. obletnici Akademske športne zveze Olimpija, hkrati pa je član Častnega sveta Akademske športne zveze Olimpija.

Ostal nam bo v spominu kot spoštovan športni delavec in vzgled mnogim generacijam.

Uvrstitve Olimpije Ljubljana po kolih

Stran 8 Glasilo Akademske športne zveze Olimpije, 4. december 2008

Akademska športna zveza Olim-pija je na volilnem Občnem zboru 21.06.2007 izvolila nove organe z štiriletnim mandatom, za predse-dnika AŠZ Olimpija pa je bi izvoljen mag. Andrej Kocič. Hkrati so bili izvoljeni Upravni in Nadzorni odbor ter drugi organi AŠZ Olimpija.

Namen prvega poročilo o delovanju ni zasnovan kot podrobno poročilo o delovanju, ki je sestavni del vsakega volilnega Občnega zbora, gre le za pregled temeljnih aktivnosti in pro-grama v prvem letu izvajanja nalog v tem mandatu.

Temeljna vsebinska vprašanja se ne razlikujejo bistveno od usmeritev, ki jih ima AŠZ Olimpija že dolgoročno v svojem programu, kar pomeni razvi-janje športne aktivnosti na področju množičnega in vrhunskega športa, dela z mladimi in povezovanja dru-štev in klubov v celovit sistem, ki lahko v Ljubljani odigra pomembno vlogo na vseh področjih športne de-javnosti. Tako je ocenjena ta vloga AŠZ Olimpija tudi v Strategiji razvo-ja, ki ga je pripravila Mestna občina Ljubljana za obdobje 2008-2012.

Opozoriti velja le na nekatera izpo-stavljena vprašanja naše aktivnosti.

Problematika znamke OlimpijaGre za osrednje področje delova-nja AŠZ Olimpija, ki skuša uspešno rešiti vprašanje znamke Olimpija. AŠZ Olimpija, z veliko podporo vseh pridruženih društev in klubov sodi, da znamka Olimpija pripada zgolj

njenim nosilcem, ki so v 53. letih dokazali svojo trdnost v obstoju in uspešnost v delovanju in tako več kot uveljavili politiko društva, ki je bila sprejeta v davnem letu 1955. Tega nikakor ni mogoče odtujiti in tudi prevzemi tega imena so lahko rezultat zgolj določenih pridobitnih hotenj posameznikov ali družb, ki vidijo v tej znamki veliko priložnost za svojo afirmacijo na trgu. AŠZ Olimpija stoji s svojimi društvi in klubi zagotovo na pravi in trdni poti ohranitvi znamke in imena Olimpija, ki naj bo tudi v prihodnje izključno namenjena športnim dosežkom in uveljavljanju ideje športa.

Strategija razvoja, Ljubljana in Olimpija na istih izhodiščihPo tem, ko je Mestna občina Ljublja-na pripravila Strategijo razvoja na področju športa za čas do leta 2012, lahko ugotovimo, da gre za iste in skupne poglede na številna vpraša-nja, ki zadevajo predvsem nadaljnji razvoja AŠZ Olimpija. K temu je za-gotovo pomagala usmeritev, ki smo jo predlagali ob snovanju, pred-vsem pa sodelovanju predsednika Strokovne komisije Toma Levovnika pri konkretizaciji vrednotenja pro-gramov in kriterijev v posameznih panogah. Razumljivo je, da ob dokaj poznem uveljavljanju konkretnih re-šitev ni bilo mogoče v zadostni meri uveljaviti vseh predlogov in zato bo prihodnost zahtevala od nas večjo angažiranost na vsakem področju.

ČlanstvoNa prizadevanja, da pridobimo čim več članov, tako med fizičnimi ose-bami kot pravnimi, je vzpodbudilo dejavnost na pridobivanju novih članov in slednjič tudi pripravo po-sebnega vabila za pravne osebe, s katerimi bi v dejavnost AŠZ Olimpi-je, vključili čim več pravnih oseb in hkrati s tem povečali tudi članstvo. Ta dejavnost še ni mogla dati vi-dnejših rezultatov, pričakujemo pa v drugem letu mandata pomemb-nejši odziv.

Javnost delovanjaAŠZ Olimpija je javnost delovanja postavila med svoje prioritete in tem ciljem tudi sledila. Izdajanje glasila, v tem času so izšle tri šte-vilke glasila, četrto je v pripravi, hkrati pa so postavljeni temelji za redno mesečno izhajanje glasila kot posebne priloge časopisa Delo. Prva številka naj bi zagledala luč sveta v začetku leta 2009.

Povsem na novo je v tem konceptu delovanja z javnostjo oblikovana internetna stran, ki se v obnavlja vsakih 14 dni.

Pomembno na področju javnosti de-lovanja so občasni stiki z novinarji, razumljivo ob pomembnih dogod-kih, kot so npr. bili sprejem za hoke-jiste na ledu, košarkarje, udeležence Olimpijskih iger v Pekingu ipd..

Izobraževanje in do-polnjevanje znanjaNa omenjenem področju smo želeli zgolj ustvariti možnost za delavce v AŠZ Olimpija, da dopolnijo svoje

znanje, oz. preverijo pridobljene izkušnje. Izjemno strokovno pre-davanje s področja dopinga je bilo še posebej aktualno glede splošnih trendov v športu in še posebej pri-sotnosti številnih naših športnikov na mednarodnem tekmovalnem področju.

Hkrati je AŠZ Olimpija prvič odobrila manjša sredstva v podporo strokov-nemu kadru (plavanje), za udeležbo na OI v Pekingu, z namenom prido-bivanja prakse in novih znanj, tako na področju treniranja, priprav in organizacije tekmovanj.

AŠZ Olimpija namerava v najkraj-šem času organizirati izobraževanje za področje organiziranja športnih prireditev, ki bi omogočala pridobi-vanje ustreznih licenc..

Žal je treba ugotoviti, da zanimanja v tem trenutku ni preveč za to po-dročje delovanja, kar pomeni, da se bohoti neka samozadostnost, ki je v perspektivi lahko škodljiva. To iz-haja tudi iz tega, ker delovnih navad na tem področju ni bilo.

AnimacijaAŠZ Olimpija je z namenom dol-goročnega oblikovanja zanimanja za šport opravila več animacij za najmlajše, z strokovno in poljubno predstavitev ene izmed športnih panog, ki jo gojimo v AŠZ Olimpija (košarko), ki je bila uspešna. Ga. Azra Kristančič je v sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine, izpeljala aktivnost, ki bo jo bomo nadaljevali v drugih športnih panogah.

Ocena stanja v AŠZ OlimpijiAŠZ Olimpija sestavlja 29 društev oz. klubov, ki so na različni stopnji organiziranosti, uspešnosti delo-vanja in povezanosti v enotne cilje, ki jih zasleduje Olimpija. Društva in klube bi lahko razdelili v tri skupine: zelo uspešne, klube, ki ne dosegajo optimalnih rezultatov in tiste, ki so začasno v mirovanju. O prvi skupini smo najbolje informirani že prek

dnevnega tiska, zato smo svojo po-zornost predvsem usmerili na drugo skupino društev in klubov. Opravlje-nih je bilo deset razgovorov s pred-sedniki in sekretarji, da bi pridobili popolnejšo sliko o njihovem položa-ju. Na podlagi tega bomo pripravili podrobno poročilo, da bi zaznali vse probleme in jih skušali odpraviti, pa tudi preseči zaostanek za najbolj vi-dnimi v celotni družini.

PovezovanjeDruženje in spoznavanje v tej resnič-no veliki družini športnikov, vzgoji-teljev in športnih delavcev, je bilo v preteklosti večkrat izpostavljeno kot nezadostno. Temu smo v tem trenutku sledili le z druženjem čla-nov Častnega sveta, ki ga vodi Aleš Mižigoj in v katerem so združeni ljudje, ki so doslej največ prispevali k ugledu in razvoju AŠZ Olimpija. V načrtu, v drugem letu tega manda-ta je skupno srečanje vsega članstva (februar 2009).

Skupne službeV AŠZ Olimpija deluje Operativno administrativni center z obsežnimi nalogami, povsem v ospredju pa je računovodski servis, ki opravlja naloge, tako za AŠZ in posamezna društva ter klube, ki so se za tak način delovanja na tem področju odločili. V tem projektu sodeluje deset subjektov, želja pa je, da se v ta projekt vključijo tudi drugi.

Koncept celotnega organiziranja bo treba s sprejemom Statuta optima-lizirati in dograditi, kar bo ena od nalog v drugem letu mandata.

Delo organovV tem mandatu je učinkovito delo-val Upravni odbor (4 seje), Nadzorni odbor (3 seje), Gospodarska komisi-ja (3 seje), Strokovni svet (2 seji), Ko-misija za odličja in priznanja (3 seje). Enako to velja za Strokovno službo. Delovanje Akademije in Komisije za zgodovino pa je ostalo zgolj na papirju in bo treba za učinkovito de-lovanje poiskati nove nosilce.

Program dela za leto 2008 želimo predstaviti v nekoliko drugačni podobi, kot smo ga pripravili za čas polletja v preteklem letu, ki smo ga opredelili z nosilci, ravnijo obravnavanja in roki. Predstavitev celoletnega programa na ta način omogoča prevelika odstopanja zaradi objektivnih in subjektivnih okoliščin.

Zato program predstavljamo zgolj v vsebinskem sklopu problemov, njegovo operacionalizacijo pa bomo predstavili po uskladitvi z posame-znimi nosilci.

Akademska športna zveza Olim-pija se sooča s številnimi izzivi in v skladu s tem predstavljamo aktu-alni program za leto 2008-2009, ki

Poročilo o delovanju (2007–2008)

Program dela (2008–2009

Ocena enoletnega delovanja: uspešno Nadaljevanje s 1. strani

Glasilo Akademske športne zveze Olimpije, 4. december 2008 Stran 9

bo vsaj v nekaterih točkah zahteval obravnavo tudi v kasnejšem termi-nu.

Program zaobsega deset točk:

Blagovna znamka Olimpije 1. je zanesljivo temeljno vpra-šanje, ki ga moramo rešiti. V poslednjem času je vse preveč različnih hotenj po pridobitvi blagovne znamke, pri tem pa zanesljivo ni prisotno upošte-vanje temeljnega in dosedanje-ga nosilca. Blagovna znamka Olimpije mora ostati v domeni tistih dejavnikov, ki so pred 53. leti postavili temelje športne-ga društva in razvoja športa v Ljubljani. V poslednjem času se v izhodiščih za strategijo na področju športa v Ljubljani do leta 2012 kaže interes za zaščito prvotnih nosilcev, vseeno pa bo treba precejšnje prizadevanje za ohranitev razmer v poplavi dru-gačnih prizadevanj in lastniških ambicij.

Statut AŠZ Olimpija zahteva 2. prenovo. Ne zgolj zaradi nekate-rih primernejših rešitev, ampak tudi vsebinskih vprašanj, ki mo-rajo zagotoviti večjo povezanost in soodvisnost celotne združbe dejavnikov društev, ki nosijo ime Olimpija.

AŠZ Olimpija je od svoje ustano-3. vitve dalje bila nosilec športnega utripa mesta, njegove organizi-ranosti, vrhunskih dosežkov in predstavljanja Ljubljane, njenih športnih dosežkov v evropskem in svetovnem prostoru. Z novo strategijo na področju športa v Ljubljani do leta 2012 se odpira-jo nove možnosti, da AŠZ Olim-pija, kot najbolj strokovna in množična športna organizacija v Ljubljani znova s svojim delo-vanjem prispeva k nadaljnjemu razvoju v skladu s temeljnimi usmeritvami za razvoj športa.

Ta prizadevanja bi skušali ure-sničiti tudi s tematsko razpravo v katero bi vključili poleg špor-tnega potenciala AŠZ Olimpije tudi druge dejavnike v mestu.

V razvojnem procesu do leta 4. 2012 (do koder seže strategija razvoja športa v mestu Ljublja-ni), je treba opredeliti tudi ra-zvojno strategijo AŠZ Olimpija z vsemi njenimi nosilci in na-tančneje opredeliti medsebojne odnose in še posebej cilje.

Cilji na tem področju zahtevajo usklajen odnos, ki bi ga lahko dosegli z skupno obravnavo ra-zvojne strategije do leta 2012.

AŠZ Olimpija ima že sedaj v me-5. stu najštevilčnejše članstvo, ki je razumljivo ob njeni usmeritvi na področju rekreativne dejavnosti in vrhunskega športa. Ob tem obstaja možnost vključevanja širšega kroga občanov Ljubljane v krepitev, tako tekmovalnih, kot podpornih oblik pridruževanja in prav temu mora AŠZ Olimpija dati posebno pozornost, ne-le zaradi možnosti čim bolj avten-tičnega oblikovanja športne po-litike, ampak tudi neposrednih športnih dosežkov.

Vsi dosežki AŠZ Olimpija bodo 6. zanesljivo jalovi, če ne bo do-sežena večja probojnost idej in pobud prek sredstev javnega obveščanja. Zato si mora AŠZ Olimpija prizadevati, še bolj kot doslej, uveljavljati svoje mesto v športnem utripu Ljubljane prek sredstev, ki jih lahko sama organizira (časopis, internet, televizija), ali uporabo drugih sredstev javnega obveščanja.

AŠZ Olimpija bo morala v pri-7. hodnje v celoti, tako na ravni društva, kot pridruženih društev skrbeti ne-le za izboljšanje ka-drovske strukture na področju vodenja in strokovnega dela, ampak zagotoviti tudi proces usposabljanja za strokovno delo v skladu z 26. členom Zakona o športu. Le to bo lahko zago-tavljalo boljšo prihodnost in nemalokrat strokovno podporo rešitvam, ki bodo izhajale iz pro-grama.

Pomembna pot na področju na-8. daljnjega razvoja, še posebej na področju aktivnega športnega udejstvovanja, bi morale biti v

prihodnjem športne šole Olimpi-je, v okviru katerih bi društva za dosego razvojnih ciljev uteme-ljevala svojo doktrino skozi ka-kovost, ki je dokazana v praksi in ima tudi strokovno utemeljitev. Športne šole Olimpije bi morale temeljiti na odlični organizira-nosti, vrhunski strokovnosti in zagotovljeni kakovostni rasti.

Šole Olimpije bi si znotraj AŠZ Olimpija morale pridobiti po-sebno licenco za delovanje, zagotovljena pa bi morala biti sledljivost dosežkov, tako posa-meznika, kot skupine.

V okviru športne šolske dejav-nosti, zlasti višjega razvojnega cikla, bo treba zagotoviti mo-žnosti štipendiranja, kot pomoči pri razvoju najuspešnejših mla-dih nosilcev prihodnjega ra-zvoja Olimpije in tako zagotoviti tudi svoj lasten vrhunski športni kader.

V nadaljnjem procesu delova-9. nja AŠZ Olimpija, ki združuje 29 društev, je izjemno pomembno povezovanje za dosego istih ciljev in krepitev skupne iden-titete. Temu naj resnično služi vsakoletni dan Olimpije, tako v vsebinsko – organizacijskem pogledu, kot pogledu druženja in povezovanja.

Zgodovina Olimpija ne sme 10. ostati brez zapisa o vseh do-sežkih preteklosti in sedanjega obdobja. Zato je dolžnost za sprotno beleženje vseh dejstev o društvih in posameznikih, torej nujen spremljevalni proces na-šega delovanja.

Dejstvo je, da je tudi mandat Olim-pije v tem obdobju skoraj natančno povezan z projekcijo, ki jo predvide-va Strategija razvoja, tako da bo v tem času mogoče natančno izmeriti obseg uveljavljanja Strategije pri neposrednih nosilcih.

Akademska športna zveza Olimpija še nikoli po osamosvojitvi ni bila deležna tolikšnih sredstev iz pro-grama, ki ga Mestna občina Ljublja-na namenja športnim društvom in njihovim zvezam. Gre za pomemb-na sredstva za izvajanje programa, s katerim je Akademska športna zve-za kandidirala pri Mestni občini Lju-bljana. Dejstvo je, da je AŠZ Olimpije pripravila kakovosten program, ki ga je omogočila dosedanja narav-nanost in dolgoletna usmeritev AŠZ Olimpija, njenih društev in klubov, predvsem na področju vrhunskega športa in množičnosti.

V preteklem letu so vsa društva in klubi, združeni v AŠZ Olimpija prejeli iz naslova programske točke 8 – delovanje športnih društev in založniška dejavnost, skupaj 5.367 EUR. Ta znesek se je v letošnjem letu povečal na že omenjene 46.146 EUR. Mestna občina Ljubljana je hkrati sofinancirala programe društev in klubov AŠZ Olimpija za druge name-ne v skupnem znesku 259.085 EUR, kar je le nekoliko pod lanskoletno odobreno kvoto, predvsem zaradi zmanjšanja sredstev za delovanje, ki so prenesena na raven celotne Zveze društev.

AŠZ Olimpija je v letošnjem letu na področju direktne pomoči v okviru osme programske točke – delo-

vanje športnih društev, prispevala 30% sredstev, ki so jih društva in klubi plačevali za skupno delovanje računovodskega servisa. Ta zne-sek bonifikacije je znašal 531.99 EUR mesečno, oz. skupaj v devetih mesecih 4.787,91 EUR. Na podlagi pridobljenih sredstev predlagamo, da društvom in klubom, ki izvajajo računovodske posle preko našega računovodskega servisa in njego-vih storitev, odobrimo brezplačno uporabo servisa do konca letošnje-ga leta (3 mesece), kar bi znašalo 5.318,98EUR. Tak način pomoči iz združenih sredstev bi uporabljali tudi v prihodnjem letu, vendarle le pod pogojem, če bomo prejeli od Mestne občine Ljubljana enaka sredstva za delovanje športnih dru-štev. Ob tem bi v skladu s politiko Mestne občine Ljubljana pritegnili tudi druga društva oz. klube Olim-pije v enak način sofinanciranja, vendarle le tiste, ki nebi presegali mesečno storitev v vrednosti 300 EUR. Nikakor pa ni mogoče v priho-dnjem letu vključiti klubov, ki imajo svoja računovodstva oz. zunanje pogodbene partnerje, saj bi to zah-tevalo nadaljnje kadrovsko širjenje administracije.

Druga sredstva, ki smo jih prejeli iz naslova Mestne občine Ljubljana, pa so usmerjena v tiste programe, ki jih je AŠZ Olimpija skupaj z društvi in klubi predlagala Mestni občini Ljubljana za sofinanciranje. Opozo-riti velja, da ta znesek predstavlja komaj četrtino sredstev potrebnih za pokrivanje celotnega programa AŠZ Olimpija za 2008, kot je to pred-videno z letnim programom.

Mestna občina Ljubljana je v janu-arju tega leta pripravila strategijo razvoja v Mestni občini Ljubljana od 2008 do 2012, ki daje pomembno mesto zvezam športnih društev v primerjavi z dosedanjimi usmeri-tvami. V uvodu tega teksta odloč-no zatrjujejo, da športna društva in njihove zveze mestnih športnih blagovnih znamk (Olimpija, Slovan, Krim, Ilirija, Svoboda, Ljubljana, Stožice) morajo postati sodobne športne organizacije, ki bodo s so-dobnimi poslovnimi modeli ustvar-jale kakovostno ponudbo na po-

dročju množičnega in vrhunskega športa. S tem naj bi odprli in podprli kompetentne partnerje za nove raz-sežnosti delovanja in doseganja športnih rezultatov v Ljubljani, ki bi bila primerljiva v domači in medna-rodni konkurenci.

Če je Ljubljana dolgo tavala v pri-pravi projektov razvoja, je z pripra-vo strategije razvoja do leta 2012 nedvomno naredila pomemben korak naprej, da bi odpravila zao-stanek na področju vrhunskega in kakovostnega športa, množičnosti in delovanja z mladimi.

Predlog uporabe sredstev mestne občine ljubljana za leto 2008

Stran 10 Glasilo Akademske športne zveze Olimpije, 4. december 2008

Hokej na ledu

Ko bi bil tu že lani, Frank Banhman namreč

Markus Korhonen novi vratar

Mitji Mejaču novi mandat

Ne moremo biti zadovoljni

Odprto prvenstvo Avstrije v hokeju na ledu v ligi EBEL je v nedeljo prispelo ravno na polovico rednega dela se-zone. Torej moštva so odigrala po 27. tekem. Orisi zmožnosti posameznih moštev so že dokaj jasni, toda vedeti moramo da je regularni del šele ogrevanje za tisti odločilni zaključek prvenstva s končnico. Že lani so hokejisti Tilia Olimpije dokazali,da je redni del eno, play off pa povsem drugo tekmovanje. Večji del sezone so bili tako zmaji prikovani na začelje. Na koncu pa po izvrstni seriji zmag prišli praktično do končnega zmagoslavja.

Piše: Tomaž Langerholz

Letos se dogajajo podobne stvari. Le za kratek čas so zadnje mesto odstopili Gradcu in Innsbrucku. Na polovici tekmovanja so za želenim osmim mestom,ki še vodi v končnico zaostajali 5 točk. Lahko bi rekli veli-ko in malo. Po zares slabem začetku in menjavi trenerja, so potem prišli do serije petih zaporednih zmag,ki pa jih žal niso nadgradili z doma-čim uspehom proti Innsbrucku ter gostujočim v Gradcu. Tu so znova padli na začelje iz katerega se želijo čim preje odlepiti. Toda potrebovali bodo ponovno kakšno uspešno seri-jo zmag. Čeprav so Ljubljančani na zadnjem mestu pa imajo igralca,ki je povsem pri vrhu strelcev. Že ob prihodu v Ljubljano se je vedelo,da je Frank Banham izjemna okrepi-tev. Zdaj pa že lahko razpredamo in se sprašujemo ali je na slovenskih ledenih ploskvah že igral boljši ho-kejist?

Če že ni kar najboljši pa je prav goto-vo v najožjem krogu najboljših. Na-mreč vsake oči imajo svojega »ma-larja«. Toda ena stvar je zanesljiva. Če bi bil Frank Banham v Ljubljani že v minuli sezoni smo prepričani da

bi pokal zmagovalcev lige EBEL bil v vitrinah kolektiva izpod Rožnika. Namreč takšnega rojenega strelca ne moreš dobiti v svoje moštvo vsak dan. Na 27. tekmah je Frank Ban-ham dosegel 20 zadetkov in k temu prispeval še 15 podaj,kar ga je s 35- točkami popeljalo na drugo mesto strelcev po točkah (za Dunajčanom Lebeaom,ki ima 48 točk z 19. zadet-ki ter 29 podajami). Po zadetkih je skupaj z hokejistom Linza Matthia-sonom na delitvi prvega mesta.

Njegov občutek za doseganje za-detkov je dobesedno ubijalski in v navezi z izjemnim »playmakerjem« Toddom Elikom je še nevarnejši.Toda kljub izjemnim igram s katerimi je postal prvi ljubljenec ljubljanskega občinstva Frank Banham ostaja skromen. Tako je denimo po tekmi v Tivoliju s Salzburgom kjer je pri zmagi 6:4 prispeval tri zadetke in še eno podajo kratko dejal:« najvažnej-ša je naša zmaga ne pa moji zadetki. Važno je kako delujemo kot moštvo ne pa kaj uspeva posamezniku. Igrali smo vsi dobro in rezultat tega je naša pomembna zmaga. Seveda pa sem vesel,da mi je uspelo doseči

zadetke, saj sem konec koncev prav zaradi tega tudi prišel v Ljubljano. To je moje delo.«

Sicer pa se tudi Frank Banham tako kot vsi tujci v Ljubljani počuti zelo dobro:«mesto je zares lepo. Tu se počutim zelo dobro. Vsi so me do-bro sprejeli in res nimam nikakršnih težav.«

O trenutnem stanju na lestvici pa pravi:« Nič ni še izgubljenega. Smo šele na polovici rednega dela se-zone. Prihaja zelo pomemben del s številnimi tekmami. V decembru imamo zares veliko tekem,prav tako tudi v januarju kjer bo več jasnega. Pričakujem,da se bo naša forma dvignila ter,da bomo kmalu ujeli priključek z ostali moštvi. Najvažne-je se je prebiti v končnico. Potem se tako ali tako začne novo poglavje.«

Seveda so navijači zadovoljni ker ima Frank Banham z Tilia Olimpijo podpisano pogodbo tudi za pri-hodnjo sezono,kar pomeni da bo še dolgo navduševal ljubitelje naj-hitrejše moštvene igre na svetu v Ljubljani.

Tako kot je letos ljubljenec navija-čev Tilia Olimpije Frank Banham je to vlogo v minuli sezoni nosil vra-tar Alex Westlund,ki je na žalost po uspešni ljubljanski zgodbi,ko je postal najboljši vratar lige EBEL odšel v Linz,kjer ponovno brani na izjemno visokem nivoju ter je med najzaslužnejšimi,da so hokejisti iz železarskega Linza po polovici tekmovanja na drugem mestu. Ob dejstvu da popularni »Westi« odha-ja je bilo jasno,da bo njegovemu na-sledniku sila težko. Pred začetkom sezone je v Tivoli iz ZDA prišel Mike Morrison,ki je v svoji karieri branil tudi v najmočnejši ligi na svetu (NHL). To je bil njegov prvi odhod iz severne Amerike. Na začetku v pri-pravljalnem obdobju je branil uspe-šno a se je na žalost kmalu videlo,da se na tukajšnje evropske razmere

ni najbolje navadil. Tako je s strani kluba prišlo do menjave vratarja. Minuli teden je tako v Ljubljano pri-šel 33. letni Finec Markus Korhonen z bogatimi izkušnjami iz močnih lig Finske ter Švedske. Kratek čas pa je bil tudi v Rusiji ter na začetku letošnje sezone na Danskem. Že na prvem treningu v Zalogu je poka-zal svoje kvalitete. Že na prvi svoji tekmi v novem moštvu pa prišel do velike zmage proti aktualnim pr-vakom lige hkrati najbogatejšemu moštvu lige Salzburgu. Po tekmi je številnim novinarjem dejal:« S svojo igro nisem najbolj zadovoljen. To je bila moja prva prava tekma po dolgem času. Seveda smo vsi sku-paj veseli zaradi zmage. Navdušilo pa me je ljubljansko občinstvo. Res je bilo vzdušje v dvorani izvrstno. Prav vesel sem,da sem prišel v Lju-

bljano. Nisem dolgo razmišljal,ko sem dobil ponudbo saj vidim v tej ligi velik osebni izziv. Skozi treninge in tekme bom prihajal v vse boljšo formo. Sicer pa sem že iz Švedskih dni pri Brynasu navajen borbe za končnico. Tako vem kako se obna-šati na takšnih tekmah. Naš glavni cilj je uvrstitev v končnico tam pa je potem vse mogoče. Sicer pa sem se pred prihodom v Ljubljano slišal S Pasijem Petrilainenom,ki je tu že od minule sezone. Prihajava iz istega mesta a nisva nikoli igrala v istem mštvu. Sicer pa sem videl,da imamo veliko zares kvalitetnih igralcev. Že na prvem treningu pa mi je največ težav povzročal Frank Banham,ki ima zares močan in natančen uda-rec.«

Lahko bi rekli,da prva polovica letošnje lige EBEL ni po okusu lju-bljanskih navijače in tudi vodstva kluba. Po lanski izjemni sezoni,ko so malenkosti zmaje oddaljile celo od končnega zmagoslavja so vsi priča-kovali nadaljevanje uspešne zgodbe. Še posebno ker je zasedba praktično ostala enaka. Kot nadgradnja pa je v Tivoli prišel Frank Banham,ki je bil želja Ljubljančanov že pred nekaj se-zonami a je takrat odšel v veliko bo-gatejši Salzburg. Bilo je nekaj strahu kako se bo odrezal novi vratar Mike Morrison,ki je prišel po izjemnem Alexu Westlundu. In čeprav res ni bil na tako visokem nivoju pa ne more-mo vsega bremena naprtiti prav na tega vratarja. Tudi ostali igralci žal niso bili na takšnem nivoju kot ob koncu minule sezone. Prvi,ki je po neuspehu moral oditi je bil trener Mike Posma na čigar mesto je prišel Randy Edmonds. Šok terapija je po nekaj tekmah delovala in zmaji so nanizali zmage. Ko se je pričakoval še korak naprej pa novi porazi ter s tem posredno nova sprememba. Namesto Morrisona je prišel Mar-kus Korhonen. Ljubljanska uprava na čelu z direktorjem Matjažem

Sekljem je iskala vsakršno možno rešitev za pot iz krize.

Seveda s trenutnim položajem nihče ne more biti zadovoljen še posebno pa ne direktor kluba Matjaž Sekelj,ki pravi:« Moramo se pobrati. Letošnji sistem tekmovanja ni takšen kot lani,ko si imel na koncu v tistih še-stih tekmah spodnjega dela lestvice možnost nadoknaditi zamujeno iz prvega dela. Zdaj se vse točke sešte-vajo in po 54. krogih bo najboljših osem moštev nadaljevalo boje za naslov. Mislim,da bo pri vsem skupaj zelo odločilen prav december,kjer si tekme sledijo kot po tekočem tra-ku. Trenutno je naš zaostanek kar visok,toda z dobro serijo,kot nam je enkrat letos že uspela se lahko zavihtimo tudi višje. Toda vsi bodo morali narediti korak naprej. Zaradi številnih tekem ni pravega časa za trening. Za zmage se bo potrebno pošteno truditi. Vsekakor s prvo po-lovico sezone v ligi EBEL ne moremo in nismo zadovoljni. Predvsem mora zdaj naš Tivoli postati tako kot ob zaključku minule sezone neosvoj-ljiva trdnjava. Da bi se dvignili smo pripeljali tudi novega vratarja.«

Pred kratkim je HDD Tilia Olimpija v Ljubljani imela volilno skupšči-no kluba na kateri je novi štiriletni mandat dobil dosedanji predsednik Mitja Mejač. Poleg njega pa je bil iz-bran tudi upravni in nadzorni odbor kluba,ki se trudi po svojih najbolj-

ših močeh zagotoviti maksimalne pogoje za delo moštva. Ob izvolitvi je Mitja Mejač dejal:Imamo visoke cilje,ki so ob izvolitvi vse teh članov uresničljivi. Moj osebni cilj pa je,da v času mojega mandata dvignemo pokal zmagovalca lige EBEL.«

Predsednik HDD Olimpija Mitja Mejač z zanimanjem prebira glasilo AŠZ Olimpija.

Glasilo Akademske športne zveze Olimpije, 4. december 2008 Stran 11

Hokejske selekcije Olimpija

Mlade selekcije ta čas v vrhu SLO hokeja

Športno društvo Hokejske selekcije Olimpija v letošnji sezoni dosega odlične tekmovalne rezultate, saj smo v dosedanjem delu prvenstva osvojili kar 85 odstotkov vseh mogočih točk v vseh selekcijah. Prioriteta dela z mla-dimi ni izključno doseganje dobrih rezultatov, ampak vzgoja mladih športnikov. Naše najmlajše selekcije pod vodstvom Klemenak Jerneja in Prusnik Roka, spoznavajo najhitrejšo moštveno igro na sveto in nastopajo na domačih in mednarodnih turnirjih. V letošnji sezoni so se že udeležili štirih turnirjev, v prihajajočih dneh pa jih čakajo še nastopi na nekaterih, vključno z največjim turnirjem sezone- Zmajčkovim turnirjev, ki ga organiziramo sami.

Piše: Matej Sitar

Ostale selekcije nastopajo v državnem pr-venstvu Slovenije, kjer smo v vseh selekci-jah v igri za naslov prvaka. Dobri rezultati so posledica dobrega strokovnega dela v preteklih letih, ki ga opravljajo večinoma domači strokovnjaki.Mlajši dečki, pod vodstvom trenerja Beribak Igorja, po četrtini letošnjega dr-žavnega prvenstva proti nasprotnikom še niso oddali točke. V domači dvorani so premagali oba neposredna tekmeca

za naslov državnega prvaka, Jesenice in Maribor. V nadaljevanju sezone želijo obdržati prednost na lestvici ter obraniti naslov državnega prvaka iz pretekle sezo-ne. V prvi četrtini sezone je točke doseglo 17 različnih igralcev, kar 6 pa jih je med prvimi 20 strelci državnega prvenstva. V povprečju na tekmo dosežejo 10 golov, prejmejo pa jih 2,25. Po tej statistiki so drugo najuspešnejše moštvo v državnem prvenstvu.

MLAJŠI DEČKI# EKIPA GP W T L PTS

1. TOJA OLIMPIJA 8 8 0 0 242. JESENICE 8 7 0 1 213. MARIBOR 8 5 0 3 154. MK BLED 8 5 0 3 155. CELJE 8 4 0 4 126. SLAVIJA JUNIORS 8 2 0 6 67. TRIGLAV 8 1 0 7 38. HDD BLED 8 0 0 8 0

DEČKI# EKIPA GP W T L PTS

1. JESENICE 10 9 0 1 272. TOJA OLIMPIJA 11 8 0 3 243. MARIBOR 11 8 0 3 244. MK BLED 8 5 0 3 155. TRIGLAV 8 4 0 4 126. CELJE 10 3 0 5 97. HDD BLED 10 1 0 9 38. ALFA 10 0 0 10 0

KADETI# EKIPA GP W T L PTS

1. TOJA OLIMPIJA 12 10 0 2 312. JESENICE 10 9 0 1 273. TRIGLAV 11 6 0 5 174. MARIBOR 11 5 0 6 165. CELJE 10 3 0 7 86. MK BLED 12 0 0 12 0

MLADINCI# EKIPA GP W T L PTS

1. JESENICE 13 12 0 1 362. TOJA OLIMPIJA 14 12 0 2 353. MARIBOR 13 8 0 5 244. SLAVIJA JUNIORS 13 6 0 7 185. MK BLED 14 5 0 9 176. TRIGLAV 12 5 0 7 157. CELJE 12 4 0 8 118. ALFA 13 0 0 13 0

ČLANI# EKIPA GP W T L PTS

1. MEDVEŠČAK 17 15 0 2 462. STAVBAR MB 17 14 0 3 433. TRIGLAV 17 12 1 4 354. TOJA OLIMPIJA 18 11 0 7 315. MK BLED 18 9 0 9 296. MLADOST 18 9 0 9 277. JESENICE 17 9 0 8 258. SLAVIJA 18 4 1 13 139. MARIBOR MLADI 18 3 15 9

10. ALFA 16 0 0 16 0

Dečki so po malo slabšem uvodu v sezono ujeli pravi ritem in nanizali serijo šestih zaporednih zmag, ki jo želijo nadaljevati tudi na nedeljskem derbiju proti Jeseni-cam. Trenutno zasedajo drugo mesto in imajo, s tekmo več, tri točke zaostanka za večnimi rivali z Jesenic. V dosedanjem delu sezone je točke doseglo 20 različnih igralcev, kar 6 pa jih je med prvimi 20 strelci državnega prvenstva. V povprečju na tekmo dosežejo 18,36 gola, prejmejo

pa jih 3,27. Ekipa je najboljša v igri z igral-cem več, saj imajo kar 35% izkoristek t.i. Power playa. Kadeti v letošnji sezoni naslov državnega prvaka lovijo s trenerjem Hebar Andrejem. Skoraj na polovici rednega dela državne-ga prvenstva so trenutno prvi na lestvici z dvema tekmama več. O prvem mestu po rednem delu in s tem prednost domačega igrišča v končnici prvenstva, bodo odloča-li preostali trije večni derbiji. V dosedanjem delu sezone je točke do-seglo 16 različnih igralcev, kar 6 pa jih je med prvimi 20 strelci državnega pr-venstva. V povprečju na tekmo dosežejo 7,08 gola, prejmejo pa jih 2,75. V letošnji sezoni so dosegli kar sedem golov v igri z igralcem manj, kar je največ med vsemi ekipami.Mladince v letošnji sezoni vodi Andrej Brodnik. Po polovici državnega prvenstva zasedamo trenutno drugo mestu s točko zaostanka za Jesenicami. Redni del sezo-ne želimo končati na enem izmed prvih dveh mest, ki v četrtfinalu in polfinalu prinašata prednost domačega igrišča.

V dosedanjem delu sezone je točke do-seglo 18 različnih igralcev, 2 pa sta med prvimi 20 strelci državnega prvenstva. Igralci v povprečju na tekmo dosežejo 5,14 gola, prejmejo pa jih 2,35. Člani pod vodstvom Brodnik Andreja v letošnji sezoni dosegajo odlične rezultate. Mlada ekipa, katere povprečna starost je malo nad 21 let, se je pred začetkom sezone okrepila z Jakovljevič Jakom in Zagorc Pilko Tilnom. Poleg mladincev in domačih članov, ekipo vsako tekmo do-polnimo z igralci HDD Olimpije, ki v ligi EBEL ne dobijo veliko priložnosti. Uspelo nam je sestaviti homogeno celoto, ki se v državnem prvenstvu z vsemi ekipami bori povsem enakovredno. Zanimivo je, da smo v prvi polovici sezone premagali obe vodilni ekipi, do sedaj pa nismo uspeli premagati le ekipe Triglava. Trenutni po-ložaj na lestvici želimo zadržati do konca sezone in v končnici prvenstva presenetiti nasprotnika v četrtfinalu.V dosedanjem delu sezone je točke dose-glo 23 različnih igralcev, Berlisk Nejc pa je celo tretji strelec lige. Igralci v povprečju na tekmo dosežejo 5,44 gola, prejmejo pa jih 2,88.

Člani: zgornja vrsta z leve: Levič Benjamin, Zdešar Jaka, Bergman Rok, Krivec Matic, Dovič Anže, Kocjan Andrej, Zidar Juš-Andraž, Pahor Tilen, Režek Gregor. Srednja vrsta z leve: Čačič Marinko (tehnični vodja), Miljuš Jure, Podobnik Mark, Florjan-čič Anže, Ščap Luka, Gorenc Martin, Zver Matjaž, Jakovljevič Jak, Čačič Rok, Zagorc-Pilko Tilen, Borin Rok. Sedijo spredaj z leve: Boh Matic, Uhan Matevž, Hebar Andrej (pomočnik trenerja), Antonič Žiga, Brodnik Andrej (trener), Ulaga Nik, Pavlič Jure. Manjkajo: Pance Žiga, Sodržnik Klemen, Pintarič Matija, Ropret Anže, Berlisk Nejc.

Mladinci: zgornja vrsta z leve: Levič Benjamin, Zdešar Jaka, Krivec Matic, Dovič Anže, Kocjan Andrej, Zidar Juš-Andraž, Pahor Tilen. Srednja vrsta z leve: Čačič Marinko (tehnični vodja), Bergman Rok, Florjančič Anže, Gorenc Martin, Zver Matjaž, Čačič Rok. Sedijo spredaj z leve: Boh Matic, Ščap Luka, Hebar Andrej (pomočnik trenerja), Antonič Žiga, Brodnik Andrej (trener), Režek Gregor, Pavlič Jure. Manjkajo: Zajc Jure, Koletnik Luka, Snoj Črt.

Mlajši dečki: zgornja vrsta z leve: Rakonič Benjamin, Trampuš Anže, Klasinc Jaka, Rojina Aljaž, Perovšek Domen, Pod-goršek Matjaž, Lavrič David, Sever Mark. Srednja vrsta z leve: Borin Rok (pomočnik trenerja), Orehek Janez, Matičič Patrik, Hodak Ivana, Čepon Mark, Simšič Nik, Skok Sebastian, Spreitzer Tadej (tehnični vodja). Sedijo spredaj: Volk Jure, Trampuš Nik, Pušenjak Jan, Spreitzer Tilen, Igor beribak (Trener), Maver Luka, Kuhar Filip, Sotlar Luka. Manjkajo: Štangar Gašper, Ažman Miha, Zibelnik Matic, Lavrič Matej, Pungrčar Tim, Vidmar Rok

Kadeti: Zgoraj z leve: Podgoršek Matjaž, Gruden Filip, Bernik Anže, Jerina Žiga, Zver Mark, Habas Žiga. Srednja vrsta z leve: Andrej Hebar (trener), Bernik Ivo (tehnični vodja), Sotlar Jure, Matelič Anže, Oberstar Luka, Anzeljc Andraž, Snoj Tadej, Mrzlikar Tomon, Skvarča Žiga (pomočnik trenerja). Sedijo z leve: Logar Jurij, Fišer Marcel, Černivec Nejc, Truden Nik, Koren Matic, Židan Gal, Humar Nik, Koncilja Rok

Dečki: zgoraj z leve: Lavrič Matej, Orehek Janez, Čepon Mark, Simšič Nik, Maver Luka, Vehar Luka, Lavrič David, Štangar Gašper, Snoj Matic. Srednja vrsta z leve: Mitja Žmuc (tehnični vodja), Pungerčič Nejc, Čepon Kristjan, Vražič Lovro, Batič Uroš, Humar Miha, Kompolšek Andraž, Žmuc Andraž, Istenič Žiga, Igor Beribak (trener). Sedijo z leve: Sotlar Luka, Zajc Miha, Šubic Matjaž, Spreitzer Tilen, Žnidaršič Luka, Chvatal Aljaž, Pepeonik Dag, Volk Jure. Manjka: Lavrič Klemen

Hokej šola: Zgornja vrsta z leve: Klemenak jernej (trener), Bitenc Maks, Jakšič Nejc, Perovšek David, Kosmač Luka, Lapor-nik Lovro, Cjuha Andraž, Spreitzer Žiga, Strah Rok, Pipan Urban, Ložar Marko. Srednja vrsta: Borin Rok (trener), Lapornik Lenart, Sotlar Ian, Novak Tim, Brodnik Nal, Kosmač Jaka, Sojer Mark, Hoffman Miha, Purkat Lan, Dobnikar Žan, Rok Prusnik (trener). Sedijo z leve: Bašelj Jaša, Petrunijevič Taj , Vodlan Luka, Šinkovec Luka, Miklavčič Gašper, Vidmar Rok, Tomanovič Timotej, Judež Jaka, Usnik Val. Manjkajo: Grm Klemen, Ilič Urh, Česnovar Miha, Erič Timotej,Limbch Stokin Martin, Limbach Stokin Tilen, Vuk Žan, Lavriša Marcel, Kralj Kristjan, Ogrinc Luka, Pratneker Hatič Nik, Perovšek Denis, Kosmač Miha, Elik Jacob

Stran 12 Glasilo Akademske športne zveze Olimpije, 4. december 2008

Union Olimpija – živa na vseh področjih!

Klubska košarkarska sezona je v polnem teku. Članske ekipa Uniona Olimpije je pod vodstvom Aleksandra Dži-kića v letošnji sezoni doživela precej sprememb. Mešanica izkušenih in »še zelenih« igralcev pa se je že konec poletja odlično izkazala in v domačem Tivoliju osvojila najmočnejši prijateljski turnir v Evropi. Ljubljančani so premagali Maccabi in Fenerbahče ter premoč priznali le velikemu Panathinakosu zbiralca trofej in košarkarske-ga maga Željka Obradovića. Zmago na turnirju, kjer je najkoristnejši igralec postal danes nesrečno poškodovani kapetan Marko Milić, je klub posvetil legendarnemu Iztoku Remsu, ki se je simbolično poslovil od bogate sodni-ške kariere. Žal je, tako kot lani visoka zmaga nad Maccabijem v Zrečah, tudi letos igralce, klubsko vodstvo in zvesto publiko uvod v sezono nekoliko zanesel in pričakovanja so čez noč švignila visoko v nebo. Kmalu nas je smola s poškodbami in nekaj zaporednih porazov za nesrečno točko ali dve prikovalo na trdna tla. K sreči so gla-ve ostale trezne in sledila je težko pričakovana prva zmaga v Evroligi. Doma je padla berlinska Alba, ki nikakor ni naiven nasprotnik, saj bodo Berlinčani letos celo gostili zaključni turnir četverice. Prvi del evroligaške sezone je torej potrdil sum, da je Olimpija naletela na izjemno težko skupino. Kroglice na žrebu v Berlinu pred poletjem so iz predzadnjega in zadnjega bobna Zmajem kot najlažje nasprotnike namenile prav Albo (gostitelja Final Foura) in Joventut (aktualni prvak pokala ULEB). Skupina brez t.i. »košarkarskih Indijancev« je resda premešala štrene, nikakor pa klubskega vodstva še ni prisilila v reformacijo ciljev, ki smo si jih zadali pred sezono. Dokler obstaja vsaj teoretična možnost za uvrstitev med 16 najboljših, se to tudi ne bo zgodilo. Veliko več bo jasnega že ta četrtek, ko v Ljubljano prihaja prav Joventut, ki je Olimpijo na njihovem terenu ugnal za visokih 17 točk. Rezultat v Badaloni tedaj ni bil realni pokazatelj razmerja moči na parketu, saj sta bili ekipi 30 minut povsem izenačeni, nato pa so podivjani španski strelci in Pops Mesah Bonsu zgodbi zapisali nesrečen epilog za Union Olimpijo. Upajmo, da bo vse drugače že ta četrtek, ko Zmaji ob 20.30 v ledeni dvorani pripravljajo maščevanje in vrnitev upov na TOP16.

Piše: Matevž Zupančič

Da pri Olimpiji nismo križem rok opazovali nesrečnih porazov in za-dnjih dveh zmag, dokazuje podpis dveh novih sponzorskih pogodb. Sponzorska piramida je tako odslej bogatejša za dva močna partnerja. V projekt Uniona Olimpije verjameta Hypo Adria Banka in Medvešek & Pušnik borzno posredniška hiša d.d. Z obema partnerjema je klubski predsednik Dušan Mitič sklenil pogodbo s slovesnim pod-pisom na novinarski konferenci. Na zadnji, ta ponedeljek, so veljaki po-vedali naslednje:

Bogdan Pušnik, predsednik uprave Medvešek & Pušnik bor-zno posredniška hiša d.d.: »Naj za začetek poudarim, da gre tukaj za obnovitev sodelovanja, ki smo ga s Unionom Olimpijo nekoč že imeli. Verjetno nekatere preseneča, da smo se za sponzorstvo odločili v tem času ekonomske krize. Sam sem prepričan,

da brez nenavadnih odločitev tudi ni nenavadnih rezultatov. Verjamemo v projekt Uniona Olimpije, ki se je tudi pravkar izvlekla iz globoke krize. Tako kot Olimpijina, tudi gospodarska ne bo večna. Veselimo se poslovnega so-delovanja z Unionom Olimpijo.«

Dušan Mitič, predsednik KK Olim-pija Ljubljana: »V četrtek se je v Tivo-liju lažje zadihalo. Dočakali smo prvo zmago, ki nam vrača samozavest. Finančni skupini Medvešek Pušnik se zahvaljujemo, da so v tem času pri-stopili k našemu projektu. To je za nas velika čast in ponosni smo, da smo deležni zaupanja tako uglednega podjetja. Očitno smo na pravi poti.«

Union Olimpija ostaja aktivna tudi na področju trženja in komunika-cij. S svojimi projekti je na minuli Sporto konferenci ponovno uspešno sodelovala, - tokrat s svojo spletno televizijo. Lani je www.union.olim-pija.com v kategoriji spletnih ko-munikacij osvojila celo prvo mesto. To je letos pripadlo prenovljenemu spletišču KZS, drugo pa si je www.olimpija.tv delila s spletno stra-njo Marka Miliča www.milko.si. Vsekakor veseli, da košarki kot športu na konferenci ni bilo para! Zmaji so se uvrstili tudi med najbolj razpoznavne blagovne znamke, prvo mesto je pripadlo hokejistom Jesenic. Olimpija je bila na konfe-renci prisotna tudi s tradicionalnim tedenskim biltenom, ki ga pripravlja skupaj s časopisom Ekipa in temat-skimi večeri, ki že 3 sezone skušajo

popestriti polčase evroligaških če-trtkov.

Matevž Zupančič, vodja komuni-ciranja pri KK Union Olimpija: »Le-tos smo na konferenco prijavili kar 3 projekte; spletno televizijo, tedenske biltene za obiskovalce evroligaških tekem in tematske večere, ki smo jih pripravljali v lanski sezoni. Uvrstitev v finale v kategoriji spletnih komuni-kacij je za naše spletno mesto veliko priznanje. Res, da smo lani osvojili kar prvo mesto, pa vendar je v veli-kanski konkurenci tudi »srebro« velik uspeh. Veseli nas predvsem, da je bila košarka daleč najbolj zastopan šport na dogodku. To si košarkarski delavci,

ki delujemo s pomočjo minimalnih vložkov za trženje, gotovo lahko šte-jemo v dobro. Vsega skupaj pri Uni-onu Olimpiji ne bi zmogli brez naših zvestih pokroviteljev in podjetji Kabi d.o.o. in WPN.tv, ki skrbita, da www.union.olimpija.si in www.olimpija.tv tehnično živita.«

Tradicionalne komunikacije smo letos nadgradili še z sodelovanjem s Telekomovim Siolom in Plane-tom. Košarkarski navdušenci lahko odslej preko teh novih komunikacij-skih kanalov spremljate peripetije z

Dušan Mitič, Andrej Lah (član uprave Hypo Group), Matevž Zupančič

Predsednik Dušan Mitič

Olimpijinih gostovanj in si pogleda-te ažurne intervjuje le nekaj minut po končanih tivolskih tekmah!

Redne ponedeljkove novinarske konference Uniona Olimpije

Miha Zupan se je prebudil

Mirza Sarajlija – eksplozija leta

Glasilo Akademske športne zveze Olimpije, 4. december 2008 Stran 13

Košarkarski klub Union Olimpija

Košarkarji v novi izvedbiNižje ne gre…Tako sem zapisal v naslovu prispevka ob koncu leta 2005, ko je AŠZ Olimpija praznovala pomem-ben društveni, in Union Olimpija seveda tudi klubski jubilej. Petdeset let delovanja velikega ljubljanskega dru-štva, kluba pa celo 55 let!

Piše: Mik Pavlovič

KK Union Olimpija se je znašla v veliki organizacijski in tekmovalni krizi. Po prvih tekmah v takratni »Jadranski ligi« in v odmevnem evropskem tekmovanju »Evroligi«, je moštvo trenerja Josipa Grdovića – Pina »priigralo« katastrofalni niz desetih porazov (!?). Košarkarska Ljubljana je enostavno obnemela! Vsi tedanji dogodki, rezultati, (ne)delo v klubu in ob njem, so potrdili moje razmišljanje in osebno sodbo: nižje ne gre!

Lahkomiselno angažiranje tretjeka-tegornih trenerjev in strokovnjakov, vključitev v športno organizacijsko delo kluba funkcionarje trenutne politične opcije in predvsem, po-manjkanje športnih in košarkarsko organizacijskih znanj za vodenje trofejnega košarkarskega kluba, je razumljivo dalo same negativne re-zultate. Edina dobra stvar ob koncu leta 2005 in na začetku 2006 so bili zvesti gledalci in navijači. Ob teh sla-bih rezultatih so se gledalci v Tivoli-ju ogreli tudi pri slabih rezultatih. To je fenomen posebne vrste, vendar razumljivo. Košarkarska Ljubljana je ostala zvesto ob klubu! Znova in znova se sprašujemo o priljubljeno-sti košarke. Kaj najbolj privlači gle-dalce? Je to vedno »nova« košarka, ker je igra sveža, dinamična in ves čas gledljiva, nekončana, nepredvi-dljiva in zato izjemna privlačna? Je to igra Dragiča, Klobučarja in mla-dih, vedno nepredvidljivih ljubljan-

skih igralcev? Vsekakor ljubljančani imajo radi košarko! V dvorani Tivoli se iz tekme v tekmo navdušujejo in se tako poistovetijo z igralci in Olimpijo.

V prehodnem obdobju ( sezona 2006/2007) je »novi – stari« dvojec trenerjev Sagadin – Filipovski po-novno prevzel stroko. Nisem mogel hoditi po Ljubljani in gledati kako Olimpija »crkuje« - Sagadinov citat ni dolgo vzdržal. Kmalu ni hodil več po Ljubljani in Union Olimpijo je prevzel dotedanji trener Domžalča-nov – Memi Bečirović.

Strokovno utemeljeno trdim, da so rezultati kluba, tekmovalno kot tudi ekonomsko, pod vplivom nenehno delujočega sistema, ki ga sestavlja-jo:

Organizacija in organiziranost •Union Olimpije

Strokovno in strokovno organiza-•cijsko delo

Kontinuirana selekcija igralcev •vseh kategorij, in

Finančno materialni kapital kluba •

V sezoni 2007/2008 smo zaznali prve pozitivne poteze, ki bi lahko sestavili omenjeni sistem. Delovanje kluba je bilo sicer pod velikim priti-skom zaradi sanacije dolgov iz pre-teklosti in sočasnega normalnega, športnega tekmovanja v treh ligah. Toda končni rezultati so bili dobri. S prihodom novega, strokovno zelo kakovostnega trenerja Aleksandra

Djikića, se je marsikaj spremenilo. Poglejmo.

Po skupščini v oktobru so v klubu zamenjali vodstvo. Na čelo je bil izvoljen Dušan Mitić, nekdaj igralec Škofje loke. Do podpredsedniškega stolčka je prišel Peter Vilfan, ki se vedno bolj približuje svojim željam – stopiti na čelo Uniona Olimpije. Po, pred leti ne ravno uspešnem strokovnem delu kot trener, je Vilfan bližje svojemu cilju!. Videli bomo kako, saj s predsednikom Mi-tićem, prevzemata najodgovornejši funkciji. Dva »košarkarja« na vrhu v upravnem odboru, to teoretično ni slabo. Organizacija in organizi-ranost kluba se očitno usmerja v takšno strukturo, ker: »Sam bom vezni člen med strokovnim štabom in upravnim odborom«, kot je dejal Vilfan!

Druga, najpomembnejša sestavina sistema, strokovnost in strokovno organizacijsko delo s prihodom no-vega trenerja Ace Djikića, pridobiva na kakovosti. Novi trener je v krat-kem času pokazal svoj stil delova-nja. Kot dober poznavalec košarke s pedigrejem bogate Partizanove košarkarske šole, pravim športno človeškim pristopom pri igralcih in predvsem smotrom, da vnese v Union Olimpijo »borbenost, trdo delo in ekipni duh«. Izbira ostalih članov strokovnega tima je trenu-tno še vprašljiva. V celoti strokovno in avtoritativno še ni utemeljena. Njihovo delo je po prvih tekmah v Jadranski ligi in prvem kolu v Evroligi zelo vprašljivo. Nekatere tekme v NLB potrjujejo mnenje športnih novinarjev: od izjemnih prvih četrtin igre do katastrofalnih v nadaljevanju! Sam menim: neka-ko neprepoznavna Union Olimpija, brez borbene, trde igre v obrambi in tekmovalno popuščanje – kar pa niso bile trenerjeve misli!

Seklekcija igralcev, izbira ki je bila seveda na voljo glede materialnih sredstev, ni najboljša. Tu mislim predvsem na dve izraziti pomanj-kljivosti:

ameriška dvojica je povsem zgre-1. šena izbira in ne omogoča niti

najmanjše taktične igre sodobne košarke, ter

igralna mesta niso dobro zasede-2. na, manjkata namreč vsekakor še dva igralca:

a. na mestu »3« in b. na položaju »1«, tip igralca ki

vodi in usmerja igro

Ne glede na vse težave in skrbi stro-kovnjakov, da to še ni tisto moštvo, ki lahko doseže uradno predstavlje-ne cilje: uvrstitev v drugi krog Evro-lige in uvrstitev med štiri najboljše v NLB. Seveda pa osvojitev naslova nacionalnega prvaka, pokalnega prvaka in superlige, kar je Union Olimpija osvojila v prejšnji sezoni, ne sme biti problem!

Ekipo sestavljajo:a. zunanji igralci:

Jonathan WALLACE Vlatko ILIEVSKIJaka KLOBUČARMirza SARAJLIJASaša OŽBOLT

b. krilni igralci:Damjan RUDEŽMarko MILIČJasmin HUKIĆMatic SIRNIK

c. notranji igralci (centri):Vladimir GOLUBOVIĆMirza BEGIĆDejan RADOJEVIĆMiha ZUPAN

Trener Djikić seveda nenehno opo-zarja, da mu manjkata še dva igral-ca.

Tako kot sem zgoraj že zapisal. Odločitev za tak predlog je seve-da strokovno povsem upravičena. Vprašanje da ali ne, pa je prav za

prav vprašanje finančnih sredstev v Union Olimpiji. No, kako je s tem?

»V minulem letu smo zmanjšali dolg, ga razpolovili in raztegnili na tri sezone. V naslednjem obdobju bo del prihodkov kluba namenjen poplačilu dolga«, izjavlja predse-dnik Dušan Mitić. Proračun kluba je v novi sezoni 2008/09 5 milijonov evrov, od tega bo polovica name-njena za prvo ekipo. Menim, da je zaradi te realnosti seveda vprašljiv nakup dveh (ali vsaj enega) novih igralcev. Prepričan sem, da bo ta sestavina delovanja kluba, najtežje izvedljiva. Trenutne ekonomske razmere v svetu in pri nas to le po-trjujejo.

V novi tekmovalni sezoni Evrolige, ki je glede skupin klubov in števila tekem, veliko težja, kot v vseh prej-šnjih. Vsaka ekipa bo odigrala 10 te-kem (prej 14). Vse to je tekmovalno zahtevnejše in v vseh pogledih pro-fesionalno. Vsaka zmaga bo pome-nila velik korak k uvrstitvi med 16, kar je temeljni cilj Uniona Olimpije. Doslej (ko to pišem) so košarkarji že z enim porazom, sicer na tujem igri-šču. Vendar bi vsak poraz na doma-čem terenu pomenil težak udarec.

Če sklenem. Union Olimpija je začela novo sezono v novi izvedbi. Če para-fraziram predsednika: Nova funkcija mi bo v čast in odgovornost. V klubu moramo dati poudarek na trdo delo in borbenost, ki naj se izraža na vseh ravneh kluba, saj lahko le na ta način sledimo Evropi! So predsednik Du-šan Mitić, podpredsednik (športni direktor) Peter Vilfan in predvsem trener Aca Djikić objektivna garan-cija za uresničitev vseh ciljev?

Sašo Ožbolt – živ, čil in zdrav!

Boris Kristančič, predsednik Senata AŠZ Olimpija je sprejel košarkarje pred pričetkom Evrolige.

Stran 14 Glasilo Akademske športne zveze Olimpije, 4. december 2008

Prenovljen sistem dela mlajših selekcij

Osnova naše piramide je košarkarska šol. V sodelovanju z drugimi ko-šarkarskimi šolami organiziramo številne turnirje, kjer dajemo pred-nost motivaciji, druženju in učenju osnov, sam rezultat pa je drugotne-ga pomena. Prva selekcija je sestavljena iz najboljših posameznikov košarkarske šole (igralci do 11 let). Sledi prehod v selekcijo u-12 (mlajši pionirji), obe selekciji pa igrata v državnem prvenstvu do 12 let. Tudi pri starejših pionirjih imamo dve ekipi: prva igra v 1. ligi, medtem, ko je druga sestavljena iz mlajših igralcev, ki se pripravljajo za igranje nasle-dnje leto in nastopajo v 2. pionirski ligi. Že v pionirski selekciji skušamo dopolnjevati ekipo z najbolj nadarjenimi posamezniki iz Slovenije in drugod. Prva pionirska ekipa v večini igra tudi kot ekipa kadeti »b« v drugi kadetski ligi, kjer si nabirajo prepotrebne izkušnje.

Piše: Matevž ZupančičRazmajana institucijaKljub vsemu je Union Olimpija še vedno institucija in nenavaden košarkarski klub

Iz tega razloga je Union Olimpija pomembna in dragocena za našo košarko in šport v celoti. Po rekor-dnem proračunu, okrepitvi eki-pe, zadržanju trenerja in dobrih pripravah je seveda vsa javnost pričakovala temu primeren start v Evroligi in ligi NLB. Toda poraz za porazom prinaša vsak dan nove težave, v veljavo spet stopajo znani scenariji, ki smo jih vajeni v zadnjih letih. Neuigranost ekipe, poškodbe, vse niti niso najprepri-čljivejše, prvi očitki trenerju, raz-prodan Tivoli pa je že začel kazati prve znake nezadovoljstva. Bo šla v nič še ena evropska sezona?

Olimpija je že ob ustanovitvi hitro postala institucija, saj je takratni AŠK s svojo študentsko zasedbo in vodstvom postal pravi idol slo-venskega vrhunskega športa. Vse do 90. let je uspeval in deloval na akademski podlagi in poskušal obdržati visoko kakovostno raven v vseh ozirih. In to predvsem za-radi ljudi, ki so se trudili z njim in okrog njega. Širitev in prihodi no-vih ljudi, ki so se vključevali zaradi svojih interesov in ne interesov kluba, pa so hitro spremenili smer in padec je bil neizogiben.

Eden izmed nekdanjih ciljev – če hočeš kaj pomeniti, moraš v četr-tek ali soboto biti v košarkarskem Tivoliju – se je najprej lepo uvelja-vil, nato pa je ostalo bolj ali manj le še pri tem, da so se nekateri poslanci prejšnje koalicije hodili basat v bife VIP in s polnimi usti razpravljali o športu, ki ga prej skoraj niso poznali.

To pa kaže tudi na raven vodstva kluba. Če je častni predsednik kluba Miloš Kovačič šele prejšnji teden komaj prišel do sezonske vstopnice, pri čemer direktor menda niti ni vedel, kdo Kovačič je, potem se tudi drugim zaple-tom ne gre čuditi. Ugled in pomen institucije temeljita na ljudeh, ki jo vodijo. Tiste prave osebnosti, ki bi morale dajati tudi ton novemu razvoju, pa so v Union Olimpiji očitno še v manjšini.

Stane Trbovec

(Povzeto: Žurnal 24, - 15. december 2008)

S prehodom v kadetsko kategorijo se pričnejo tudi dopoldanski indi-vidualni treningi za najbolj nadar-jene. Kadetska ekipa »a« nastopa v 1. kadetski ligi, v njej pa so najbolj nadarjeni košarkarji iz lastnega pogona ter drugi, s katerimi skuša-mo zapolniti vrzeli na posameznih igralnih mestih. Kadeti predsta-vljajo tudi polovico mladinske ekipe, saj dopolnjujejo selekcijo, ki je sestavljena iz igralcev, ki so lani zapustili kadetske vrste. Igralci, ki so v zadnjem mladinskem letu, so ponavadi posojeni v druge klube, kjer si nabirajo članske izkušnje ali

pa so že del prve ekipe Union Olim-pije. Da bi odigrali čim več tekem, najboljši kadeti in mladinci igrajo kot ekipa Union Olimpija mladi v 2. SKL za člane.

Poleg teh tekmovanj, se ekipe ude-ležujejo številnih mednarodnih tur-nirjev, med katerimi velja omeniti predvsem močan kadetski turnir v Vareseju, kjer smo lani osvojili 1. mesto, mladinski turnir v Milanu (Rho), ter kvalifikacijske turnirje Evrolige preko katerih se skušamo uvrstiti na mladinski finalni turnir Evrolige.

Sestava mlade ekipe Union Olimpije 2008/2009:Tomasz Nowakowski (posojen v TCG Mercator) 1990Jaka Zagorc (posojen v Zagorje) 1990Luka Simoneti 1990Mirza Sarajlija 1991Matic Sirnik 1991Nejc Buda 1991Luka Vončina 1991Miha Glavaš 1991Mladen Lončarević 1991Filip Petrović 1992Bojan Radulović 1992Gezim Morina 1992Žiga Markus 1992Luka Ličan 1992Luka Grum 1992Uroš Benaček 1992Đorđe Mičić 1993Goran Bodiroga 1993Jure Gabrovšek 1993Erjon Kastrati 1994Rok Cindrič 1994

"MLADINSKI POGON KK UNION OLIMPIJA" 2008/09 Scout za mladinski pogon: Dragan Janjić

MLADI(do 18 let)

2. SKL člani vzhod 1. mladinska SKL

Trener: Luka Bassin

KADETI »A« (do 16 let)

1. kadetska SKL

Trener: Luka Bassin

KADETI »B« (do 15 let)

2. kadetska SKL

Trener: Matej Možina, Primož Krauthaker

PIONIRJI »A« (do 14 let)

1. pionirska SKL

Trener: Matej Možina, Primož Krauthaker

PIONIRJI »B« (do 13 let)

2. pionirska SKL

Trener: Srečko Bester

MLAJŠI PIONIRJI »A« (do 12 let)

1. SKL za mlajše pionirje

Trener: Jernej Smolnikar

CENTRALNA ŠOLA Dvorana GIB

Trenerji: Bešter, Vulič,

Kolman, Miklič, Brezovec, Dežman

KŠ OŠ BREZOVICA

Trener: Raušl, Šiško

"Košarkarska šola UNION OLIMPIJA" vodja: Srečko BESTER

SE

LE

KC

IJE

KO

ŠAR

KA

SKA

ŠO

LA

UN

ION

OLI

MPI

JA

MLAJŠI PIONIRJI »B« (do 11 let)

1. SKL za mlajše pionirje

Trener: Rok Dežman

Cilj dela mladinskih selekcij je pred-vsem v proizvodnji lastnih igralcev, ki jih želimo slej kot prej potisniti v

člansko ekipo. Vse to pa seveda po-meni delno zavedno zapostavljanje samega tekmovalnega rezultata.

Glasilo Akademske športne zveze Olimpije, 4. december 2008 Stran 15

Plavalni klub Olimpija

Miklavž 2008Vsako leto je zaključek »krompirjevih počitnic« za nas znak, da se pričnejo pospešene priprave za naš mednaro-dni plavalni miting MIKLAVŽ.

Piše: Gregor Kit

Letos bomo našega Miklavža orga-nizirali že sedemnajstič po vrsti. To plavalno tekmovanje, kjer nastopa-jo plavalci stari 14 let in manj, je do-bilo sloves že po vsej srednji in južni Evorpi. Tudi letos bomo na našem tekmovanju gostili reprezentanco Pariza, močno ekipo iz Modene iz Italije in prvič tudi štiri plavalke iz Bolgarske Varne. Ob naših prijate-ljih iz Češke, Sloveške in Madžarske, pričakujemo na našem mitingu tudi pestro udeležbo plavalnih klubov iz bivših republike Jugoslavije. Pri-jateljske odnose in izmenjavo pla-

valcev imamo s plavalnim klubom Primorje iz Reke, z Vojvodino iz No-vega Sada in s plavalnim klubom iz Kikinde. Poleg vseh omenjenih, pa običajno na našega Miklavža pridejo tudi plavalci iz prav vseh slovenskih klubov. Na tekmovanju pričakujemo udeležbo preko 500 plavalcev in plavalk.

Ne gre pozabiti, da so na našem Miklavžu nastopali plavalke in pla-valci, ki krojijo evropski in svetovni plavalni vrh. Imena kot so Sara Isakovič, Anja Klinar, Mirna Jukič, Sanja Jovanovič, Peter Mankoč, Jer-

nej Godec, Dinko Jukič in še mnoga druga, so garancija, da je to eno najkvalitetnejših plavalnih tekmo-vanj v tem delu Evrope. Seveda je na našem Miklavžu nastopila tudi cela vrsta slovenskih obetavnih plavak in plavalcev, saj lahko od Jana in Nike-Karline Petrič, Katje Hajdinjak, Urše Bežan, Artjoma Azarkeviča, Aleksa Koštomaja in Roka Sagmeistra, pričakujemo, da bodo v prihodnje nosili tudi glavna bremena sloven-skega članskega plavanja.

Organizacija našega Miklavža je zadnja leta sicer že dokaj rutinska

zadeva, vendar smo se letos srečali z zares težko finančno situacijo. Naš največji donator v zgodovini tekmo-vanja, Zavod Tivoli, se počasi umika iz naše donatorske ekipe, poleg tega nam tudi mestna občina za naše tekmovanje ne nameni niti desetino toliko, kot bi potrebovali, gospodar-stvo pa že itak ni bilo nikoli prav pre-tirani zaiteresirano za sponzoriranje plavanja v našem glavnem mestu. Mirne vesti lahko potrdim, da iz leta v leto postajamo bolj sami, oziroma moramo finančno plat našega tek-movanja pokrivati direktno iz pri-javnine, kar pa je zelo žalostno. Kot vse kaže je naš osemnajsti Miklavž zelo oddaljen in resnično dvomim, da ga bomo prihodnje leto sposobni izpeljati.

Resnično moram ob tej priložnosti pohvalit starše naših plavalcev, ki vsako leto pridno kot mravljice po-magajo, da tekmovanje izpeljemo s čim manj stroški. Tudi trenerska ekipa, poleg trenerskih poslov na tekmovanju, poprime prav za vsako delo, ki prispeva k boljši organizaciji tekmovanja. Miklavž je pač postal naš klubski praznik, ko se vsi zbere-mo in preverimo našo moč in orga-

nizatorsko sposobnost. Letos bodo tekmovalci po vsej vrjetnosti prvič, v zgodovini tega tekmovanja, ostali praznih rok, saj smo vsako leto do-slej, vsakemu udeležencu našega Miklavža podarili skromno darilce. Tudi nagrade najboljšim bodo letos zelo skromne, če jih bomo seveda sploh uspeli zagotoviti.

Prepričani smo, da se bodo plavalci iz vsaj osmih držav in preko 30 klu-bov dobro počutili v našem lepem Tivolskem bazenu in da bomo s to prireditvijo prispevali k ugledu našega glavnega mesta in športno pozitivno usmerjene mestne politi-ke. Upamo tudi, da se za ljubljanski šport in predvsem plavanje, bližajo boljši časi. Plavalci smo nekako že kar malo naveličani stalno »čarati« v tako slabih pogojih za treninge, kot jih imamo. Upamo, da bo v mestnih sferah končno prevladalo mnenje, da Ljubljana enostavno potrebuje vsaj en pokrit olimpijski plavalni ba-zen. Mi se sicer nagibamo, da bi bila daleč najboljša rešitev podaljšanje Tivolskega bazena, vendar bomo zelo veseli tudi vsak druge za lju-bljansko plavanje pozitivne rešitve.

Maja in Nina Sovinek.

Stran 16 Glasilo Akademske športne zveze Olimpije, 4. december 2008

Okolje in šport: ali lahko ljubezen do športa reši človeštvo?

Športniki smo del naravnega sistema

Pojave, kakršni so revščina, diskri-minacija, bolezni, vojne in uniče-vanje okolja, lahko uvrščamo med tista moralna poglavja modernega sveta, ki neposredno in kajpak ne-gativno vplivajo na družbo. In prav v tem izseku lahko zaznamo veliko pomanjkanje 'športne' poštenosti in zanesenjaštva, ki nas v veliki meri učita o odnosih med ljudmi, če na to seveda gledamo skozi prizmo fair playa. A iz istega sklopa, predvsem v modernih družbah, izvira tudi okrepljena skrb za razmerje med človekom in naravo.

Športni navdušenci so večinoma seznanjeni s pomembnostjo ukvar-janja s športom ter posledično tudi zdravega oz. čistega okolja. In zakaj tako razmišljajo? Največkrat se pri tem opirajo na tri nepisana pravila:

– upoštevanje pravil in pošten od-nos do tekmeca (fair play),

– delo v skupinah, kar največkrat vpliva na dobro počutje in re-zultate,

– bogatenje narave oz. naravne-ga okolja z raznimi akcijami za zmanjševanje vseh vrst onesna-ževanja.

Ukvarjanje s športom in športne aktivnosti nasploh različno vplivajo na okolje, v katerem živimo. Velike športne prireditve, na primer, vpli-vajo na potrošnjo naravnih virov, zaradi njih se kopičijo odpadki in nesnaga. Gledano iz drugega zorne-ga kota pa je lahko obratno: okolje z naravnimi možnostmi vpliva na kakovost in učinkovitost ukvarjanja s športnimi aktivnostmi. Lep primer je bilo leto 2007, ko so vremenske razmere - kot posledica segrevanje ozračja - dokaj oteževale nemoteno izpeljavo zimske sezone.

Nezdravo okolje vpliva ne samo na vrhunske športnike, temveč lahko povzroči tudi dvome, zaradi katerih se posamezniki, ki bi se sicer radi začeli ukvarjati s športom, odvrnejo od tega. Onesnažene vode, onesna-žen zrak, ozonska luknja, uničevanje življenjskega prostora posameznih živalskih in rastlinskih vrst, strupe-

ni odpadki, pesticidi, hrup, izpušni plini avtomobilov, sprememba podnebja in poslabšanje kakovosti zraka v zaprtih prostorih sodijo med grožnje, ki pretijo varnemu in zdra-vemu ukvarjanju s športom.

Ukvarjanje s športom, objekti in športne prireditve so potemtakem lahko za okolje tudi obremenjujo-či. Prizadevanja za »pozelenitev« športa so zato uspešna, če pri tem obenem neposredno poskrbimo za čisto vodo, uporabo okolju prijaznih goriv, ločevanje odpadkov itn. Zlasti športne organizacije, organizatorice velikih športnih prireditev, bi lahko bolj smotrno izkoristile svoje pred-nosti in se izkazale za verodostojne v skrbi za okolje. Ob tem kaže opo-zoriti tudi na ekonomske vidike kar najbolj racionalne porabe naravnih virov.

EU ne drži križem rok

Velike športne prireditve so nedvo-mno velik promotor športa, s tem pa tudi velik promotor socialnih in okoljskih vrednot. Zaradi ljubezni in strasti, ki posameznika povezujeta s športom, le-ta sproti vsrka vse nje-gove pozitivne vrednote, ki jih zato običajno pozneje širi in prenaša na druge. Zato so športne prireditve velika priložnost tudi za rast in skla-den razvoj družbe.

Ob tem je vsekakor izjemnega po-mena, da so zlasti javni uslužbenci, športne organizacije in športna industrija seznanjeni z vsemi vidi-ki nujnosti ohranjanja naravnega ravnovesja, saj to usmerja in krepi njihovo športno-politično delovanje pa tudi poslovni razvoj. Evropske in svetovne športne federacije ter organizatorji športnih prireditev bi vsekakor morali oblikovati in spre-jeti nekaj okoljevarstvenih smernic, da bi njihovo delovanje postalo pri-jaznejše okolju.

Evropska unija je z namenom, da bi olajšala javnim športnim instituci-jam in športnim organizacijam nad-graditev njihovih okoljevarstvenih usmeritev, sprejela kar nekaj aktov in direktiv. Z njimi spodbuja nevla-

dne in vladne športne strukture, da pri svojem delovanju vse bolj dejav-no upoštevajo tudi vidike varovanja okolja. V okviru EU potekajo različni okoljevarstveni programi, v katere se vključujejo zlasti organizatorji večjih športnih prireditev. Med naj-bolj aktualne sodijo zlasti tovrstni programi prirediteljev POI v Pekin-gu 2008, ZOI 2006 v Torinu, SP 2006 v nogometu v Nemčiji, nekaterih dirkališč avtomobilistične formule 1 itn.

EU je poleg poglavja, ki ga posveča okolju Bela knjigi o športu, sprejela tudi kar nekaj aktov in direktiv, ki spodbujajo tako vladne kot nevla-dne športne organizacije, da posve-čajo več pozornosti varovanju oko-lja. Ta sklop zadeva tudi proizvodnjo športnega blaga, gradnjo in obnovo športnih objektov ipd.

Skrb za okolje in ohranjanje nara-ve pa postaja vse bolj globalni ne samo evropski problem. Na splošno svetovne okoljevarstvene organiza-cije glede okolja in športa ločijo med dvema temeljnima pristopoma. Prvi je varovanje okolja na športnih va-diščih in tekmovališčih, ki zadeva celotno družbo. V prvi sklop sodijo okoljevarstveni ukrepi proizvajal-cev športnih dobrin in graditeljev športne infrastrukture, še zlasti v povezavi z organizacijo olimpijskih iger in drugih velikih športnih pri-reditev (ISO14001), pri drugem pa so v ospredju spodbude športnim zanesenjakom na lokalnih ravneh (individualni družbeni pristop).

Vloga G-ForSE in GSA

Organizatorji mega športnih do-godkov (OI, SP, EP itn,) so že spoznali nujnost poudarjanja okoljskih pro-blemov in vključevanja ustreznih ukrepov v njihove programe. Me-sta, kandidati za izvedbo takšnih prireditev zato vključujejo v svoje kandidature tudi okoljevarstvena poročila in vizije. Pri tem jim ne gre za zmanjševanje negativnih učin-kov na kratki rok, temveč za trajne, dolgoročno naravnane pozitivne učinke.

Eden poglavitnih pomislekov pa tudi vzrokov nesporazumov, kadar se pogovor zasuče k okoljevarstvenim pro-blemom, je znano dejstvo, da posamezniki v veliki večini ne udejanjamo moralnih vrednot, ki smo jih sprejeli med primarno socializacijo. V bistvu gre za modrosti, ki izhajajo iz naše tradicije in znanja, ki smo ga pridobili v šoli, ko smo vstopili v ta sodoben, z ekonomskimi vrednotami prežet svet.

Piše: Marko Levovnik

Meddržavna nogometna tekma med reprezentancama Bosne in Herce-govine in Slovenijo, ki je bila v Mariboru, je bila v središču nogometnega občinstva še posebej, ker je reprezentanco Bosne in Hercegovine vodil ka-rizmatični trener Miroslav Blažević – Ćiro, ki je svojčas deloval v Sloveniji in ki slovenski nogomet še vedno spremlja z velikim zanimanjem.

Ta dogodek v Mariboru je imel še posebno obeležje z vrsto prijateljskih sre-čanj v VIP loži izjemno lepega mariborskega štadiona, ki mu je Ćiro prisodil visoko oceno in dejal, da je eden med najlepšimi, kar jih je videl. Beseda je tekla tudi o mnogih aktualnih vprašanjih nogometa in se dotaknila tudi dveh klubov, ki jih je doletela zla usoda, Mure in Olimpije, ki se morata danes prebijati, da si pridobita nekdanji ugled in še posebej položaj v prvi slovenski ligi. Ob tem je dejal:

»Prav gotovo je dejstvo, da nogometa v Sloveniji ni brez Olimpije. Spre-mljal sem dogodke od izpada in začetka tekmovanja v peti ligi. Danes s prvim mestom v drugi ligi, kot jesenski prvak, trka na vrata prve slovenske nogometne lige in prepričan sem, da ji bo uspelo. Vsakoletno napredova-nje v višji razred, je več kot imenitno. Čestitam igralcem in vodstvu, saj so v sila kratkem času dosegli skoraj nemogoče.

Olimpija je tradicija in tradicija je zakon. Odgovornim mora biti jasno, da je močna Olimpija potrebna Ljubljani in Sloveniji, za razvoj pa potrebuje tudi ustrezen športni objekt, štadion.«

Čiro Blažević, selektor nogometne reprezentance Bosne in Hercegovine o Olimpiji Ljubljana

G-ForSE je največja svetovna baza podatkov z informacijami o okolj-skih ukrepih v športu in je obenem platforma za športne zveze, proizva-jalce športnega blaga, organizatorje prireditev in športne zanesenjake, da prepoznajo svojo vlogo pri oko-ljevarstvenih ukrepih in aktivnosti ter krepitvi okoljske ozaveščenosti v športu. Podatkovna baza poudarja širok spekter okoljevarstvenih akcij v športu po vsem svetu, vse z enim samim namenom, da bi izboljšali iz-obraževanje in promocijo okoljevar-stvenih aktivnosti na tem področju. Svetovni forum G-ForSE, ki poteka vsaki dve leti, povezuje predstavni-ke iz sveta športa in nagrajuje naj-boljše primere okoljskih ukrepov v športu (nagrada G-ForSE).

Ena izmed svetovnih organizacij, ki je uradni partner UNEP-a (okoljski program Združenih narodov) ter komisije za šport in okolje pri MOK, je GSA (NPO Global Sports Alliance), ki je bila ustanovljena leta 1999 na Japonskem. Deluje po podobnih, že prej omenjenih smernicah. Ta orga-nizacija predvsem poudarja »eko-

igro«, ki naj bi postala sestavni del vsake športne aktivnosti, od pri-reditev in pedagoških procesov do vsakodnevnega športnega življenja.

Misli globalno, ukrepaj lokalno! To je le eden sloganov GSA, ki s svojimi predstavniki po vsem svetu, svo-jega ima tudi Republika Slovenija, promovira »eko-igro« kot naravno prvino ukvarjanja s športom.

Povzeto na kratko: če bo sodobna družba hotela preživeti klimatske spremembe, ki nam jih napovedu-jejo strokovnjaki, bodisi segrevanje ozračja bodisi ohlajanje zemlje, bo imelo pri tem odločilno vlogo spo-znanje, da je človek del tega narav-nega sistema in da minimaliziranje uničevanja in onesnaževanja okolja vodi k večji imunosti človeštva. V tem smislu lahko ukvarjanje s špor-tom prispeva pomemben delež, morda lahko celo reši človeštvo. Zato ne kaže oklevati.

Ukvarjajmo se s športom, a vedno z mislijo na čisto, nam prijazno in zdravo okolje.