Ljubljana, 20. marca 2009Letnik XXV, št. 1-2/2009Brezplačno

Akademska športna zveza Olimpija je po osamosvojitvi Slovenije (leta 1991) pričela podeljevati priznanja najboljši športnici, športniku, tre­nerju in ekipi v Akademski športni zvezi Olimpija. Izbor vsako leto od tedaj naprej opravi posebna komisija, ki jo imenuje Upravni odbor. Komisija je redno predlagala kandidate od leta 1991 do leta 2002, po­tem pa sledi petletni premor, ki je bil povezan s pripravo in proslavo 50 letnice Akademske športne zveze Olimpija, saj je bil v tem obdobju pripravljen program za posebne nagrade in priznanja, ki jih je prejelo 150 članov te velike športne družine. Program podeljevanja najboljšim v Olimpiji se je potem nadaljeval v letu 2007.

O pomenu objektov za razvoj vr­hunskega športa in sploh špor­tne dejavnosti ne kaže izgublja­ti besed. Ljubljana je sprejela strategijo razvoja športa do leta 2012, ki zajema tudi področje športnih objektov. Roman Jakič, direktor Športno rekreacijskega centra Tivoli govori o načrtih, ki bodo pripeljali Ljubljano na ra­ven razvitih športnih prestolnic v Evropi.

V četrtek, 3. marca 2009 je bila šesta seja Upravnega odbora Akademske športne zveze Olimpija, v nekoliko prenovljeni sestavi, saj je po izvolitvi prvič na njej sodeloval Janez Zemljarič, podpredsednik, novo izvoljena članica Upravnega Odbora Mojca Osolnik Videmšek pa zavoljo službenih obveznosti, na seji ni mogla sodelova­ti. Zagotovo se z novima članoma obeta še uspešnejše delo.

Letos je bila 44. svečana podelitev Bloudkovih priznanj, največjih državnih priznanj na področju športa. Datum podelitve je tudi letos sovpadal, kot že nekaj zadnjih let, z obletnico rojstva ing. Stanka Bloudka, velikana slovenskega športa, ki je bil eden najbolj gorečih zagovornikov olimpijske ideje ter pozitivnih vrednot športa.

Najboljši v Akademski športni zvezi Olimpiji – 2008

Športno rekreacijski center Tivoli

Objekti – prvorazredno vprašanje

Šesta seja upravnega odbora AŠZ Olimpija Ljubljana

44. podelitev Bloudkovih priznanj (1965–2008)

Alenka Bikar prejela Bloudkovo plaketo

RED STAR FORUMPredstavniki Nogometnega kluba Olimpija Ljubljana so bili povabljeni na simpozij športnega društva Crvena zvezda v Beogradu, simpozija, ki se ga udeležujejo predstavniki vseh društev Crvene zvezde in razumljivo povabljeni gostje. Aleš Remih, direktor NK Olimpija Ljubljana je predstavil Akadem-sko športno zvezo Olimpija in zgodbo o uspehu, ki jo predsta-vlja pot nogometašev iz pete lige v prvo ligo v petih tekmo-valnih letih (stran 10)

SEDAJ BO ODLOČALA DOMAČA LEDENA PLOSKEV

Acroni Jesenice sicer vodijo v tekmovanju za naslov državne-ga prvaka, vendar sta oba poraza na Jesenicah bolj ugodna kot so bili rezultati v EBEL ligi. Kljub manjšemu številu igral-cev s katerimi razpolaga Tilia Olimpija ( predvsem tujci ) pa pričakujemo ugodnejši razplet na domači ledeni ploskvi. Več o hokeju na ledu pišemo na 6. in 7. strani.

 Nadaljevanje na 2. in 3. strani  Nadaljevanje na 3. strani

 Nadaljevanje na 9. strani

 Nadaljevanje na 4. strani

Nagrajenka Alenka Bikar ob sprejemu Bloudkove plakete v družbi z Mirom Cerarjem, predsednikom Odbora in dr. Igorjem Lukšičem, minstrom za šolstvo in šport

Roman Jakič na sedežih Hale Tivoli

Stran 2 Glasilo Akademske športne zveze Olimpije, 20. marec 2009

Športno rekreacijski center Tivoli

Objekti – prvorazredno vprašanje

Ljubljanski mestni svet je 4. fe­bruarja 2008 sprejel strategijo razvoja športa v Ljubljani do leta 2012. Ta pomemben doku­ment za področje nadaljnjega razvoja športa v našem mestu ni zaobšel tudi področja špor­tnih objektov, tako pomemb­nih za športnike, kot občane, ki spremljajo pomembne športne dogodke. Kakšne so temeljne usmeritve na tem področju?

Res je. Mestni svet je sprejel stra-teške smernice, ki naj bi v bodoče krepile vlogo društev in s tem ci-vilno sfero športa ter “prebujali” tradicionalna močna športna imena v športnih zvezah Ljubljana, Olimpi-ja, Slovan, Krim, Ilirija, Svoboda, ... Spodbujati želimo pripadnost tra-dicionalnim imenom športnih zvez in njihovim športnim društvom, športu in Ljubljani. Generalno pa bo še naprej imel prednost šport otrok in mladine. Strateške smerni-ce želimo uresničevati na spoštljivih in konstruktivnih odnosih na ravni mestna uprava in civilna športna sfera. In prav tako je res, da je v tem dokumentu posebna pozornost namenjena tudi športni infrastruk-

turi. Prepričani smo, da bo dobra (po kvaliteti in kvantiteti) urbana športna infrastruktura, Ljubljano uvrstila na zemljevid evropskih mest, meščanom in turistom pa bo omogočila oblikovanje športnega življenjskega sloga. Športne objekte smo razvrstili v »centre« nacional-nega pomena, »parke« mestnega pomena in »otoke športa za vse« na ravni četrtnih skupnosti. Ambicija je, da bo zgrajen Športni center Stožice (s stadionom in športno dvorano) z množično obiskanimi in vrhunskimi športnimi dogodki Ljubljani dajal pridih pravega evropskega mesta. Športne površine želimo v tem ob-dobju povečati najmanj z 2 m² na 3 m² na prebivalca.

Glede na ne preveč imenitno zapuščino, ste gotovo opravili analizo razmer. Kakšna je?

Vsekakor je bila izdelana analiza stanja na tem področju. Le-ta je bila poleg zakonodaje osnovni razlog za odločitev, da ljubljansko športno infrastrukturo združimo “pod isto streho”. Kot je znano je tej potezi botroval zakon, ki veleva lokalnim skupnostim, tako tudi Mestni občini

Ljubljana, da mora v celoti prevzeti v upravljanje svoje športne objekte. Zveze in društva so pred tem skrbno upravljala s športno infrastruktu-ro, imela so neke vrste koncesijo, zakon pa je nadaljevanje takega aranžmaja prepovedal in naložil lokalni skupnosti, da za upravljanje in vzdrževanje športnih objektov ustanovi zavod. Športno rekreacij-ski center Tivoli, ki smo ga do leta 2008 poznali le po dvorani Tivoli in Tivolskem bazenu je z letom 2008 postal osrednji ljubljanski športni zavod za upravljanje s športnimi objekti in površinami, ki so v lasti Mestne občine Ljubljana. Tako so se hali Tivoli, bazenu in teniškim igri-ščem pod Rožnikom, pridružili no-gometni štadion in zelene površine stadiona Ljubljana v Šiški ter Ilirije in Svobode, športni park Slovan na Kodeljevem, športni center na Je-žici, dvorana Krim, dvorana Zalog, Strelišče Ljubljana, kakor tudi še vsi ostali manjši in večji objekti ter športne površine v Ljubljani. Vsega skupaj upravljamo s 76 športnih objektov in površin. Ne glede na to ostaja poslanstvo Zavoda Tivoli še naprej enako in to je omogočiti kar najboljše možnosti in pogoje za vr-

hunski in rekreativni šport v Ljublja-ni. Velik pomen bo imel Zavod Tivoli tudi v bodoče na športnem področju v širših slovenskih merilih. Zavod je ustanovljen z namenom opravljanja dejavnosti upravljanja, urejanja in vzdrževanja športnih objektov, ki so v lasti ustanovitelja in so namenjeni izvajanju Letnega programa športa Mestne občine Ljubljana, ki je v javnem interesu. V analizi, ki smo jo naredili smo ugotovili, da je športna infrastruktura s svojo bogato po-nudbo nepovezana. Ugotovili smo, da bi z združitvijo lahko racionalizi-rali upravljanje, tako vsebinsko kot tudi finančno.

Kot direktor ste gotovo pripra­vili načrt do leta 2012 v skladu s temeljnimi programskimi cilji. Kaj bo mogoče uresničiti v tem obdobju?

Lani je bilo potrebno na novo opre-deliti predvsem merila za dodelitev ur, ki so društvom in klubom do-deljene za treninge. Kriterije smo oblikovali skupaj, potem pa je bilo potrebno najti najbolj racionalne možnosti med tem, kar društvom in klubom pripada, in tem, kar športni objekti prenesejo. Prav tako je bilo potrebno skleniti več kot 150 novih najemnih pogodb, ker so stare bile škodljive za zavod Tivoli ali pa jih sploh ni bilo. To opravilo pa ni vedno najbolj prijetno, odzivi pa so bili raz-lični. V večini primerov smo vse reši-li sporazumno, nekaj pa je bilo tudi nejevolje in trme na obeh straneh. Z mestom smo pristopili k oblikovanju načrta investicij za naslednja leta. Ambicije župana, g. Zorana Janko-vića in nas v Tivoliju so velike. To je za razvoj mesta dobro. Del teh am-bicij je bil realiziran že lansko leto. Dokončali smo investicijo v športni objekt na Kodeljevem (uradno smo ga odprli v začetku tega leta), do-končali III. in IV. fazo izgradnje drsa-lišča v Zalogu, balinarjem in rekre-ativcem dogradili športni park BŠ Krim, obnovili in dokončali atletska metališča na Žaku, nabavili ekolo-ško rolbo za led v Hali Tivoli, posta-vili svoj prvi teniški balon v Dravljah in postorili vsa mala dela, ki so bila potrebna za urejanje športnih povr-šin II. in III. kategorije. Za ta namen nam je Mestna občina Ljubljana lani namenila 1.900.000,00 evrov, ki so izključno investicijske narave, ob 2.100.000,00 evrih, ki jih od mesta dobimo za redno delovanje, kar pa predstavlja med 35% in 40% sred-stev, ki jih Zavod Tivoli letno porabi za vzdrževanje svojih objektov.

Ali dosedanje skupno delo pri upravljanju in vzdrževa­nju športnih objektov že kaže kakšne učinke in sploh, kako ocenjujete to skupno področje delovanja?

Združevanje športnih objektov v Ljubljani je zasledovalo dva cilja: finančno racionalizacijo ter vse-binsko racionalizacijo ponudbe športne infrastrukture. Finančna racionalizacija se kaže v dejstvu, da je bilo do ustanovitve 6 direktorjev, 6 finančnih služb, 6 različnih varo-vanj, nebroj različnih dobaviteljev, gostinskih storitev,…. Zdaj imamo enega direktorja in enotno finančno službo. Poenotili pa smo tudi in-formacijski sistem, imamo enotne dobavitelje, poenoten sistem za varovanje, ..itn. Seveda vse to de-lamo v skladu z Zakonom o javnih naročilih. Ena od dejavnosti, ki nam zagotavlja dobršen del prihodkov, je tudi gostinstvo in tu smo z združe-vanjem – predvsem dobaviteljev, dosegli precejšen prihranek. Vse-binska racionalizacija pa v dejstvu, da lahko zdaj urnike treningov klu-bov in društev, ki so bili prej razpr-šeni na šestih velikih in vseh drugih majhnih lokacijah, skozi mrežni sis-tem vodimo samo iz enega naslova. To pomeni, da na primer, ko je velika dvorana Hale Tivoli zasedena zaradi tekmovanja naših košarkašev, v tem času naši hokejisti niso prikrajšani za trening na objektu in jih lahko premestimo v Zalog. Podobno je s košarkaši; če so v dvorani hokejisti, lahko pošljemo košarkaše na Kode-ljevo ali Ježico. Nogometaše lahko razporejamo od štadiona Ljublja-na, Kodeljevega, Ilirije, Svobode, Črnuč,… skratka, na vse travnate objekte. Mrežni sistem razporejanja urnikov velja in se uporablja za vse športe, ki jih gostimo v Ljubljani. To je vsebinska racionalizacija. Na podlagi tega postavljanja mrežne-ga sistema smo ugotovili, koliko infrastrukture je neizkoriščene. Ta neizkoriščeni del pa lahko potem

 Nadaljevanje s 1. strani

Športni park Slovan z novo pridobljenim objektom

Roman Jakič, direktor JZ ŠRC Tivoli

Glasilo Akademske športne zveze Olimpije, 20. marec 2009 Stran 3

Po potrditvi zapisnika prejšnje seje, pregleda izvajanja sklepov ter pregleda izvajanja pomembnejših točk programa in neposrednih na-log med obema sejama Upravnega odbora, so se člani osredotočili na poročilo o finančnem poslovanju Akademske športne zveze Olimpija v preteklem letu, ki je bilo uspešno. Najboljša ponazoritev tega položaja je poročilo Nadzornega odbora o pregledu poslovanja, ki med dru-gim pravi:

Ob obravnavi računovodskih •izkazov za leto 2008 Nadzorni odbor ugotavlja, da je bilo po-slovanje pozitivno in da je poslo-vanje Akademske športne zveze Olimpija v letu 2008 potekalo

gospodarno. Pozitivno je tudi, da se je zadolženost zmanjšala. Vnaprej je treba usmerjati sred-•stva v nove športne programe. Nadzorni odbor hkrati ugota-•vlja, da je poslovanja Akadem-ske športne zveze Olimpija v letu 2008 izvedeno v skladu z Zakonom o društvih in Sloven-skih računovodskih standardih za društva.

Osrednji točki dnevnega reda pa sta bili operativni program dela Akademske športne zveze Olimpija za leto 2009 in finančni načrt za isto obdobje. Strokovne službe so pripravile operacionalizacijo pro-grama, v katerem je kar nekaj novih aktualnih nalog. Olimpija si je kot osrednjo točko nadaljnjega delova-nja zastavila cilj pridobiti certifikat kakovosti poslovanja, kar je nedvo-

mno pomembna, a tudi zahtevna naloga, ki jo bo pričela v letošnjem letu, a gotovo tudi nadaljevala v prihodnjem. S tem sta zelo tesno povezani dve nadaljnji usmeritvi, ki imata v ospredju skrb za članstvo, predvsem z zornega kota pridobi-vanja novega članstva ter uspešno širjenje informacijskega sistema, ki naj bi ga obvladovali z rednejšim izdajanjem glasila Akademske špor-tne zveze Olimpija v okviru novinar-ske hiše Delo ali Dnevnik z široko ponudbo informacij za obsežnejši krog športnega občinstva. Aktivne-je pa naj bi Olimpija sodelovala tudi z mediji.

Pozornost bo usmerjena tudi k na-daljevanju izobraževalne dejavnosti prek raznih oblik in približevanja mladine družini Olimpije prek po-

sebej pripravljenega animacijskega programa za otroke in mladino.

Akademska športna zveza Olimpi-ja bo nadaljevala tudi s promocijo svojega najbolj uspešnega članstva s pripravo znamk z likom Brigite Bukovec, atletinje, ki je osvojila olimpijsko medaljo. Ne bo manjkal tudi Ivo Daneu s svojo znamko ob obletnici njegovega sprejema v Hall of Fame.

Med novimi programskimi točka-mi za leto 2009 kaže izpostaviti še problematiko razvojne strategije Olimpija, ki jo bomo oblikovali z vsemi člani v želji, da bi še posebej pospešili kakovosten razvoj vseh sodelujočih v integriranem sistemu različnih športnih dejavnosti Aka-demske športne zveze Olimpija.

Upravni odbor se je seznanil tudi z kandidaturo za pridobitev sredstev

iz programa Mestne občine Lju-bljana za leto 2009 in sicer na štirih področjih in sicer:

Delovanje športnih zvez•

Program E-glasila športnih zvez•

Animacijski programi•

Strokovna usposabljanja in izpo-•polnjevanje strokovnih kadrov.

Predvsem velja ugotoviti, da je pri-prava letošnjega (drugega zapored) programa za pridobitev sredstev iz programa Mestne občine Ljubljana potekal v celotnem društvu veliko bolj organizirano, kar nedvomno dokazuje, da je taka nova narav-nanost pridobivanja sredstev za določene skupne naloge, kot je to predvideno v srednjeročnem razvo-ju športa v Ljubljani, zelo ustrezna in primerna.

Kot na vsaki seji Upravnega odbo-ra, je bil pomemben del razprave namenjen tudi blagovni znamki Olimpija in njeni smotrni uveljavitvi v interesu vseh društev in klubov, združenih v Akademski športni zve-zi Olimpija.

Šesta seja upravnega odbora AŠZ Olimpija Ljubljana

tržimo. Zavod Tivoli mora letno klu-bom in društvom zagotoviti več kot 65.000 trenažnih in tekmovalnih ur, ki jih določi in financira mesto Lju-bljana za izvajanje programov teh društev in klubov. Vse, ure, ki nam ostanejo, tržimo. Ker zavod Tivoli od mesta dobi samo del sredstev svo-jega lastnega proračuna, mora vse drugo zaslužiti na trgu. Ostanek ur tržimo tako, da ponudimo in damo svoje športne objekte najprej v na-jem za šport kot primarno dejavnost ter nato za organizacijo vseh drugih prireditev – od drsalnih revij, do velikih glasbenih koncertov. Ves denar, ki ga iztržimo, gre nazaj za vzdrževanje športnih objektov.

Dr. Marta Bon v kolumni v Pole­tu (priloga Dela, z dne 12 marec 2009), ugotavlja zaostajanje Ljubljane na področju športnih objektov (na vzorcu kategorizi­ranih športnikov), kar je eden od pogojev za napredek športa. Kaj kažejo vaše ocene in kakšne so možnosti, da presežemo ta razmere?

Upravljalec športne infrastrukture tukaj ne igra tako bistvene vloge kot jo igra civilna sfera. Drži namreč, da je vrhunskega in kakovostnega športa v Ljubljani vedno manj. V Ljubljani so športni navdušenci brez svojih klubov, mladi pa brez svo-jih vrhunskih športnih vzornikov.

Športna društva bi lahko z večjim številom aktivnih članov izboljšala delovanje oz. poslovanje. Nekatere vrhunske nogometne, rokometne in druge ekipe, ki so bile nosilke športa v mestu, so se razpustile. Kakšno je stanje na področju tekmovalnega in vrhunskega športa, nazorno kaže tudi zmanjševanje deleža katego-riziranih in vrhunskih športnikov Mestne občine Ljubljana v celotni strukturi kategoriziranih športnikov v Sloveniji. V zadnjih petih letih se je delež ljubljanskih kategoriranih športnikov v razmerju do vseh v Sloveniji z 32 odstotkov zmanjšal na 22 odstotkov. Zmanjšal se je tudi delež ljubljanskih športnikov med udeleženci slovenske reprezentan-ce na olimpijskih igrah. Na zimski olimpijskih igrah leta 2006 je bilo na primer le 8 odstotkov ljubljan-skih športnikov, medtem ko jih je bilo na treh predhodnih igrah še enkrat več. Je pa vse skupaj poveza-no s finančnimi sredstvi, ki jih imajo klubi na vsesplošno žalost vse manj in manj.

Program obnove športnih ob­jektov, pa tudi novogradnje, so nedvomno pomembni, saj je Ljubljana deficitarna z ne­katerimi objekti (npr. atletika, borilni športi, plavanje).

Poleg izgradnje štadiona in dvorane v Stožicah je potrebno nadaljevati z

obnovo športnih parkov in objektov Bežigrad, Tivoli, Ilirija v Šiški, Svo-boda (gimnastični center), Krim, Kolezija, ter drugih, da bodo s pro-grami prednostnih športnih panog obarvali vsakodnevni utrip mesta. Veseli me, da se pospešeno prido-biva vsa potrebna dokumentacija za obnovo oziroma izgradnjo novega kopališčnega objekta Ilirija. Po za-misli investitorja bi moral biti objekt dokončan do začetka leta 2011. Pro-

jekt javno-zasebnega partnerstva je dober. V sodelovanju z zasebniki pa moramo ob tem izdelati projekte na zalogo za črpanje tudi državnih in evropskih sredstev.

Kje vam organizatorji športa v Ljubljani (društva) lahko poma­gajo pri vašem delu in uresniče­vanju ciljnih programskih točk?

Društvom in klubom se za doseda-nje korektno sodelovanje in njihovo

potrpežljivost zahvaljujem. Zaklju-čiti je potrebno proces reorganizaci-je sistema upravljanja z mrežo jav-nih športnih objektov pod okriljem Zavoda Tivoli in osnovnih šol ter vzpostaviti enotno politiko ravnanja s športnimi objekti oz. športnega prostora v javni mreži MOL ter v okviru tega vzpostaviti partnerstvo s športnimi društvi in zvezami, ki imajo domicil v posameznih špor-tnih centrih.

Še en pogled na novo naložbo v Športnem parku Slovan iz drugega zornega kota.

 Nadaljevanje s 1. strani

Stran 4 Glasilo Akademske športne zveze Olimpije, 20. marec 2009

Letošnja podelitev priznanj je bila v prostorih Kongresnega centra Brdo pri Kranju, v prostorih, ki jih je Slovenija pripravila za njeno pred-sedovanje v Evropski uniji. Tu so potekali trije pomembni dogodki, ki so povezani s športom: neformalno srečanje športnih direktorjev držav Evropske unije, ministrov za šport ter srečanje nacionalnih olimpijskih odborov držav članic.

Podelitev Bloudkovih priznanj za leto 2008 je bila torej umeščena v okolje, kjer so bili sprejeti pomemb-ni zaključki za nove izzive in prilo-žnosti s poudarkom na tradicional-nih vrednotah, položaju in pomenu športa v Evropski uniji.

Letošnji nabor za podelitev Bloud-kovih priznanj (nagrade in plakete) je bil izjemno obsežen. Pred Odbo-rom za podeljevanje Bloudkovih priznanj za leto 2008 je bilo kar se-deminšestdeset predlogov, med nji-mi tudi predlog za ALENKO BIKAR, ki jo je predlagala Akademska športna zveza Olimpija Ljubljana.

ALENKA BIKAR – NA­GRAJENKAAlenka Bikar je prejela plaketo za: pomemben prispevek k razvoju in popularizacijo slovenskega športa, predvsem atletike.

»Alenka Bikar po športnih dosežkih sodi v sam vrh slovenske atletike. V svoji 20-letni karieri je bila članica slovenske in jugoslovanske državne reprezentance. Dosegla je števil-ne državne rekorde v posameznih disciplinah, še danes pa ima v lasti rekorda Slovenije na 200 in 300 me-

trov v dvoranah. Sodelovala je na treh olimpijskih igrah, petih svetov-nih in šestih evropskih prvenstvih, dveh sredozemskih igrah ter nekaj atletskih mitingih. Zraven vodilne-ga mesta v tekih na kratke proge je uspešno nastopala tudi v štafetnih tekih.

Leta 2000, 2001 in 2005 je bila iz-brana za najboljšo slovensko atle-tinjo, leta 2001 pa še za najboljšo športnico Slovenije.

Prispevek Alenke Bikar k razvoju slovenskega športa, posebej atleti-

ke, je velik. S svojo delavnostjo ter predanostjo športu in spoštovanju tekmic bo po zaključni aktivni tek-movalni poti, za katero se je odločila konec leta 2008, zagotovo vzgled številnim mlajšim generacijam.« (iz obrazložitve)

 Nadaljevanje s 1. strani

Nagrajenci in člani Odbora za podeljevanje Bloudkovih priznanj in mala Pika Bikar na skupinski sliki po podelitvi.

Člani Odbora za podeljevanje Bloudkovih priznanj skupaj s predsednikom republike dr. Danilom Türkom in ministrom za šolstvo in šport dr. Igorjem Lukšičem. Od leve proti desni: dr. Franci Petek, dr. Marta Bon, Ivan Lukan, dr. Danilo Türk, Janko Popovič, Mima Jaušovec, dr. Igor Lukšič, Silva Razlag, Miro Cerar in dr. Bojan Jošt. Na sliki manjkata dr. Cveto Pavčič­član in Zoran Verovnik­ tajnik Odbora za podeljevanje Bloudkovih priznanj.

Glasilo Akademske športne zveze Olimpije, 20. marec 2009 Stran 5

Dr. Danilo Türk, dr. Igor Lukšič in Miro Cerar, govorci na letošnji podelitvi Bloudkovih nagrad.

ČLANI OLIMPIJE, DOBITNIKI BLOUDKOVIH NAGRADAkademska športna zveza Olimpija je v svoji bogati zgodovini imela številne športnice in športnike, strokovne delavce in organizatorje, ki so sodili v vrh slovenskega športa. Še pose-bej športniki so izstopali s svojo kakovostjo, saj so nemalokrat osvajali evropska in svetovna odličja, oz. osvajali olimpijske medalje. V 44. letih, od kar se podeljujejo ta najvišja športna priznanja v Sloveniji, je to odličje prejelo 47 posameznikov in klubov, kot nagrado in 62 kot plaketo, ki izhajajo iz vrst AŠZ Olimpija.

1965 – Rudolf Cvetko

1966 – Ivo Daneu, Košarkarski klub Olimpija, Leopold Krese, Drago Ulaga

1970 – Boris Kristančič, Alojz Šef

1971 – Namiznoteniški klub Olimpija, Marko Rožman

1973 – Vinko Jelovac

1976 – Atletski klub Olimpija

1977 – Jože Gogala, Jože Šturm

1981 – Marko Račič

1983 – Janez Aljančič, Janez Pavčič, Bojan Polak

1984 – Janko Grošelj, Dušan Novak, Dagmar Šuster

1985 – Ernest Nagy, Marjan Skušek, Draga Stamejčič, Rajko Šugman, Janez Zemljarič

1986 – Evgen Bergant, Dušan Povh

1987 – Rajmond Debevec, Cveto Pavčič

1988 – Tilka Gajšek, Beno Hvala

1990 – Anton Franzot, Niko Vrabl, Jure Zdovc

1991 – Tjaša Andree, Milan Jerman

1993 – Igor Majcen, Alojz Mikolič

1994 – Britta Bilač, Marko Jurjec

1995 – Brigita Bukovec

1996 – Jure Kastelic, Viktor Krevsel

1998 – Metod Klemenc

1999 – Branko Elsner

2003 – Tomo Levovnik, Ludvik Ravnik

ČLANI OLIMPIJE, DOBITNIKI BLOUDKOVIH PLAKET1960 – Dušan Kit

1965 – Boris Kristančič, Dušan Povh, Draga Stamejčič

1967 – Milan Betetto, Vojec Šerbec

1968 – Ištvan Korpa, Stanko Steiner, Edvard Vecko

1969 – Franjo Pavlin, Barbara Šenk, Mitja Šketa

1970 – Tilka Gajšek, Vinko Jelovac, Milan Naprudnik, Aljoša Žorga

1971 – Borut Bassin, Silvo Čebulj, Franc Titan

1973 – Marjan Magušar, Janez Pavčič, Dušan Petrovič, Jože Škraba

1974 – Ljubo Filipan

1975 – Marija Kit

1977 – Janez Vagner

1979 – Milan Jerman, Franc Sraka, Strelski klub Olimpija, Mitja Vidic

1980 – Maks Magušar

1981 – Sašo Apostolovski, Gregor Hiti, Niko Vrabl

1983 – Alojz Mikolič, Franc Tušek

1984 – Peter Brlec, Alenka Cuderman, Srečko Katanec, Anton Majcen, Joško Papič, Lovro Šefman

1985 – Rajmond Debevec, Polona Dornik, Oto Giacomelli

1987 – Ivan Kostelec

1988 – Jure Zdovc

1989 – Brigita Bukovec, Tomaž Čižman, Stane Fugina

1990 – Franc Mikec, Rokometni klub Olimpija

1991 – Janez Pišek

1992 – Borut Bilač, Tomo Levovnik

1994 – Urban Dermastija

1996 – Urška Hrovat

1997 – Janko Popovič, Zmago Sagadin

2000 – Edvard Kolar

2002 – Sašo Jereb

2008 – Alenka Bikar

Vsakoletno podeljevanje Bloudko-vih priznanj je neločljivo povezano z razvojem sodobnega športa v Sloveniji, ki mu je Stanko Bloudek (1890-1959) dal neizbrisen pečat

kot aktiven športnik, vzgojitelj in konstruktor. Stanko Bloudek je bil vrhunski ustvarjalec, ki je izžareval »kljubovalno moč duha« svojega časa in bil tudi eden izmed najbolj

gorečih zagovornikov olimpijske ideje ter pozitivnih vrednot športa v Sloveniji, ki je kot edini Slovenec doslej postal član Mednarodnega olimpijskega komiteja.

Glede na razvojne cilje, ki jih za-sleduje Akademska športna zveze Olimpija, si bomo v našem krogu športniki, njihovi vzgojitelji in or-ganizatorji, prizadevali za nadaljnjo

odličnost svojega delovanja, kar bo nedvomno povečalo njihovo število v krogu prejemnikov Bloudkovih priznanj.

Stran 6 Glasilo Akademske športne zveze Olimpije, 20. marec 2009

Hokej na ledu

Pričakovanja so bila večjaČeprav je letošnja izvedba lige EBEL šele v začetni fazi končnice, pa se je za lanskoletno največje presenečenje lige Tilio Olimpijo končala že pred zaključ­nimi boji. To je vsekakor manj od pričakovanj pred sezono. Razočaranje je še toliko večje, če vemo, da moštvo ni doživelo drastičnih igralskih sprememb. Moštvo je v napadalcu Franku Banhamu dobilo še pikico na i uspešni igri v napadu. Na koncu je Frank Banham s 30 zadetki najboljši strelec kluba in nenazadnje po regularnem delu sezone po zadetkih celo najboljši strelec. Velika sprememba pa je bila vratarsko mesto, saj se Mike Morrison tudi za malo ni približal uspešnosti lanskoletnega velikega junaka, zdaj pa vratarja Linza Alexa Westlunda. Zadnje mesto je neuspeh, ki ga je direktor kluba Matjaž Sekelj komentiral takole:

Piše: Tomaž Langerholz

»Da bi se nam lahko pripetilo to kar se nam je, je napovedal že začetek sezone, ko ekipi nikakor ni steklo. V prvih 16. kolih smo osvojili le pet točk. To pa je nedvomno izhajalo iz same pripravljenosti igralcev. Kar nas je vse zmotilo je, da so se na predvečer poletnih testiranj trener in igralci dobili v središču mesta in imeli pravo fešto. Gre za dokaj zgo-vorne dokaze, koliko jim je pomenil začetek priprav. To je bila nedvo-mno velika napaka trenerja Mika Posme, ki je morda preveč verjel, da bodo igralci na zbor prišli dobro pri-pravljeni. Je pa treba vedeti, a smo o njihovih skupnih dogodivščinah v minuli sezoni bili seznanjeni, a smo imeli nekako zavezane roke zaradi odličnih rezultatov. Po začetni kata-strofi in menjavi trenerja je v nekem trenutku posijalo sonce in kazalo je, da bi si znova lahko priborili končni-co. Potem pa je tudi Randy Edmon-ds, ki mu uspešnosti delovanja na Švedskem ne moremo vzeti, naredil nekaj napak. Na koncu sezone je krivdo v veliki meri zvalil na tujce, pohvalil mlade slovenske hokejiste, bil pa na drugi strani v konfliktu z nekaterimi starejšimi igralci. Da je menjaval napadalne trojice, ko jim ni šlo je še razumljivo, toda da je to storil tudi takrat, ko so se Aleš Mu-šič, Tomaž Vnuk in Ralph Intranuovo

ujeli, se mi zdi pa povsem nelogična poteza. Razdrl je napad, ki mu je šlo, zato da bi rešil drugega. Tako ni imelo smisla, da zgodbo nadaljujemo.«

Kljub temu pa je tudi v tej neuspešni sezoni možno izpostaviti kar nekaj dobrih stvari?

»To je res. Ob vseh težav, ki smo jih imeli z vratarji (ni bilo srečne roke z izbiro tuj-cev), se je v dobršni meri iz-kazal mladi Aleš Sila. Poleg njega imamo v klubu tudi izjemno obetavnega Mati-jo Pintariča, ki je tudi dobil priložnost na dveh tekmah. Oba mlada vratarja bosta v zaključku državnega prvenstva imela lepo priložnost, da svoje zna-nje še bolj dokažeta. To seveda velja tudi za vse ostale igralce. Pozitivna stvar te sezone sta tudi mlada do-mača napadalca Žiga Pance in Anže Ropret. Napredek je pokazal tudi Igor Cvetek. Korak naprej je naredil tudi Aleš Mušič. Povsem korektno pa sta nalogo oddelala tudi Andrej Tavželj in izkušeni Nik Zupančič. Od drugih pa smo nedvomno pričako-vali več. Po končani lanski sezoni smo organizirali tudi nekajdnevni

tabor za mlade igralce - potencialne kandidate za naše moštvo. Mislim da bomo podobne stvari delali tudi v bodoče, saj na ta način lahko v svoje vrste zares pridobiš kvalitetne mlade igralce.«

Brez EBEL lige si je verjetno težko predstavljati bodočnost te najhitrejše moštvene igre v Sloveniji?

»Liga EBEL je prav gotovo naredila premik naprej. Toda to je kar velik zalogaj za obe slovenski moštvi.

Tekem je veliko in na ta način napredujejo tudi naši igralci, potencialni kandidati za reprezentan-co. Toda le to ni prineslo kakšnega opaznega na-predka, saj je bila naša re-prezentanca neuspešna na kvalifikacijskem turnirju za odhod na OI prihodnje leto v Vancouvru. Vsekakor pa je potrebno poudariti, da je tudi letošnja izvedba državnega prvenstva bila zelo zanimiva in izena-čena. Te tekme so dobra odskočna deska za mlade igralce. Mi imamo dogo-vor z Tojo Olimpijo, kjer so med sezono igrali tisti, ki niso dobili velike minuta-že v ligi EBEL. Vsekakor z

zanimanjem spremljamo napredek nekaterih igralcev, ki bi v prihodno-sti lahko oblekli tudi dres našega moštva.«

V zaključek slovenskega prven­stva odhajate z močno spreme­njenim moštvom. Večina tujih okrepitev je odšla?

»Ko smo mi 29. januarja izgubili še zadnjo možnost za uvrstitev v konč-nico, je bilo potrebno nekaj storiti. Recesija se čuti na vsakem koraku,

žal tudi v športu. Ni bilo druge, kot zmanjšati stroške. Namreč mi nismo vedeli kdaj se bo slovenska končni-ca sploh začela. Tako smo igralce, ki imajo z nami pogodbo še za pri-hodnjo sezono (Frank Banham in Kevin Mitchell) posodili v Švicarska kluba. Z ostalimi pa smo končali našo skupno pot. V tem kontekstu je bil tudi že prej omenjeni trener Randy Edmonds. Tako so v Ljubljani ostali le Greg Kužnik, ki bo na ta na-čin lahko že od letošnjega avgusta kandidiral tudi za reprezentančni dres, ter Brendan Yarema, ki je bil v tem času poškodovan ter Ralph Intranuovo. Vsi ti trije igralci imajo pogodbo tudi za prihodnje leto. Toda predvsem Ralph Intranuovo in Brendan Yarema, bosta morala v zaključku državnega prvenstva pokazati prave igre, da bomo sode-lovali tudi vnaprej. Prav tako pa se bodo morali dokazati tudi nekateri domači igralci.«

Prihodnja sezona v ligi EBEL bo potekala v enakem tekmoval­nem sistemu kot letos. Kakšno bo moštvo Tilia Olimpije?

»Želimo ponovno imeti kvalitetno moštvo, toda o tem bodo odločale finance. Kolikor bo denarja v de-narnici, toliko muzike bomo imeli. Nedvomno si želimo, da bi se v naše vrste vrnil izvrstni strelec Frank Banham, ki je tudi izrazil željo po vrnitvi. Kateri so tuji hokejisti s pogodbo smo tudi že govorili. Prav tako ima pogodbo za prihodnjo sezono tudi večina domačih igral-cev. Seveda si želimo boljši končni rezultat. Če seštejemo lansko drugo mesto, ter letošnje deseto, to skupaj prinese število 12, kar bi pomenilo vsako sezono 6. mesto, kar pa bi pred vstopom v to tekmovanje se-veda z veseljem podpisali.«

Matjaž Sekelj, igralec vseh selekcij Olimpije, odličen trener in slednjič uspešen direktor z mnogimi prizna­nji Olimpije, športnih forumom in mesta Ljubljane.

MOJE MESTO

Glasilo Akademske športne zveze Olimpije, 20. marec 2009 Stran 7

Grafični prikaz točkovnega učinka HDD Olimpija

po posameznih krogih in skupno

Strelci HDD Olimpija v EBEL v sezoni 2008/09

Položaj HDD Olimpija v EBEL v sezoni 2008/09

Igre HDD Olimpije v tretjem (zaključnem) krogu EBEL lige

Lestvica EBEL po rednem delu v sezoni 2008/09

12

3456

78

910

54535251504948474645444342414038 3937

mes

to

krog

točke

Tilia

Olim

pija

: Gra

z 99e

rs 2 :

3 (0

:1, 1

:0, 1

:1, 0

:1)*

*

Red B

ull S

alzbu

rg : T

ilia O

limpi

ja 2 :

6 (0

:3, 2

:1, 0

:2)

Tilia

Olim

pija

: Acro

ni Je

seni

ce

4 : 3

(0:1

, 2:1

, 1:1

, 1:0

)*

Vien

na Ca

pita

ls : T

ilia O

limpi

ja 8 :

1 (1

:0, 4

:0, 3

:1)

LIWES

T Lin

z : Ti

lia O

limpi

ja 4 :

0 (2

:0, 1

:0, 1

:0)

Tilia

Olim

pija

: TW

K In

nsbr

uck

2 : 3

(1:0

, 0:2

, 1:0

, 0:1

)**

KAC :

Tilia

Olim

pija

4 : 2

(4:0

, 0:1

, 0:1

)

Tilia

Olim

pija

: Alb

a Vol

an

2 : 1

(0:1

, 0:0

, 2:0

)

Tilia

Olim

pija

: Pas

ut VS

V 4 :

3 (1

:0, 3

:2, 0

:1)

Alba

Volan

: Tilia

Olim

pija

3 : 0

(1:0

, 0:0

, 2:0

)

Tilia

Olim

pija

: KAC

2 :

4 (0

:1, 2

:0, 0

:3)

Pasu

t VSV

: Tilia

Olim

pija

6 : 3

(2:0

, 2:2

, 2:1

)

Graz

99er

s : Ti

lia O

limpi

ja 4 :

1 (0

:0, 2

:1, 2

:0)

Tilia

Olim

pija

: Vien

na Ca

pita

ls 5 :

6 (2

:2, 1

:0, 2

:3, 0

:1)*

Tilia

Olim

pija

: Red

Bul

l Salz

burg

3 :

4 (1

:1, 1

:0, 1

:2,1

:0)*

Acro

ni Je

seni

ce : T

ilia O

limpi

ja 5 :

3 (2

:1, 1

:1, 2

:1)

Tilia

Olim

pija

: LIW

EST L

inz

1 : 3

(1:1

, 0:1

, 0:1

)

TWK

Inns

bruc

k : Ti

lia O

limpi

ja 5 :

3 (1

:0, 3

:0, 1

:3)

Mesto Ekipa Tekme Zmage T L VW VLGoli

Točkedani prejeti razlika

1 EC KAC 54 38 0 16 6 4 204 141 63 80

2 EV Vienna Capitals 54 33 0 21 8 7 203 162 41 73

3 EC Red Bull Salzburg 54 32 0 22 7 4 200 157 43 68

4 EC Pasut VSV 54 31 0 23 5 5 183 153 30 67

5 EHC LIWEST Linz 54 30 0 24 7 3 166 144 22 63

6 HK Acroni Jesenice 54 24 0 30 3 6 179 197 -18 54

7 Eishockeyclub Graz 99ers 54 24 0 30 5 6 124 154 -30 54

8 HC TWK Innsbruck "Die Haie" 54 24 0 30 7 6 153 186 -33 54

9 Alba Volan Szekesfehervar 54 17 0 37 5 9 129 178 -49 43

10 HDD TILIA Olimpija Ljubljana 54 17 0 37 4 7 131 200 -69 41

Legenda: 1 položaj na lestvici, 2. moštvo, 3. število tekem, 4. število zmag, 5. neodločni izidi, 6. število porazov, 7. zmage po podaljških ali kazenskih strelih, 8. porazi po podaljških ali kazenskih strelih, 9. goli; dani, prejeti, razlika, 10. točke.

36,1 %

1. del – 13 točk

2. del – 16 točk

3. del – 12 točk

Redni del – 41 točk

44,4 %

33,3 %

37,9 %1 2 3 4 5 6 7 8

18. kolo 10 18 5 11 1 1 41 : 67 -26 13

36. kolo 9 36 10 20 3 3 87 : 129 -42 29

54. kolo 10 54 13 30 4 7 131 : 200 -69 41

Legenda: 1. položaj na lestvici, 2. število tekem, 3. število zmag po rednem delu (dve točki), 4. število porazov po rednem delu (nič točk), 5. število zmag po podaljšku, ali kazenskih strelih (dve točki) 6. število porazov po podaljšku ali kazenskih strelih (ena točka), 7. razlika v zadetkih, 8. dosežene točke

Mesto Priimek in ime GP G A PTS PPG SHG GWG GTG

1. BANHAM Frank 52 30 29 59 17 1 4 0

2. INTRANUOVO Raffaele 48 15 21 36 4 0 2 0

3. ELIK Todd 43 12 35 47 9 0 0 0

4. YAREMA Brendan 38 12 18 30 6 0 3 0

5. MUSIC Ales 49 9 8 17 1 0 1 0

6. VNUK Tomaz 47 9 22 31 1 0 0 0

7. MITCHELL Kevin 50 8 29 37 3 1 2 0

8. ZUPANCIC Nik 46 7 10 17 3 0 1 0

9. PAVLIN Ziga 52 6 12 18 4 0 0 0

10. MURIC Egon 35 4 2 6 2 0 0 0

11. PANCE Ziga 50 4 4 8 0 0 2 0

12. KUZNIK Greg 54 3 6 9 2 0 1 0

13. GOLICIC Jurij 32 2 4 6 0 0 0 0

14. HOCEVAR Matej 40 2 1 3 0 0 0 0

15. PETRILÄINEN Pasi 49 2 2 4 1 0 1 0

16. ROPRET Anze 48 2 1 3 0 0 0 0

17. TAVZELJ Andrej 54 2 7 9 0 0 0 0

18. NIELSEN Jens 8 1 3 4 1 0 0 0

19. NIINIMÄKI Jesse 8 1 1 2 0 0 0 0

Legenda: 1. mesto, 2. igralec, GP – tekme, G – zadetki, A – asistence, PTS – skupne točke, PPG – goli z igralcem več, SHG – goli z igralcem manj, GVG – goli za zmago, GTG – goli za izenačenje.

1 1 1 12 22 20 0 0 000 0 00 0

MOJE MESTO

Stran 8 Glasilo Akademske športne zveze Olimpije, 20. marec 2009

Hokej na ledu

Disciplina ključ do uspeha

Kljub manjšim težam v polfinalu proti Medveščaku, so se hokejisti Tilia Olimpije uvrstili v veliki finale državnega prvenstva. Predvsem prva polfinalna tekma v Tivoliju je pomenila veliko razočaranje za navijače. Toda zmaji so se hitro pobrali in na povratni tekmi gladko zmagali in nato uvrstitev v finale potrdili še z zmago na tretji tekmi v Ljubljani. Čeprav je moštvo konec januarja doživelo kar nekaj sprememb v igralski sestavi, pa vseeno nihče ni pričakoval tako težke poti v finale. Toda najvažnejše je, da so uspeli. Zdaj pa je pred vrati boj za 18. naslov v samostojni Sloveniji. Zmaji so tukaj veliko uspešnejši, saj so bili kar 11. krat najboljši. Le dvakrat je finale minilo brez velikega derbija. Ob koncu sezone tako lahko ponovno pričakujemo veliko zanimanje za najhitrejšo moštveno igro na svetu na sončni strani Alp. Nedvomno v finale kot izraziti favoriti vstopajo Jeseničani, ki imajo popolno zasedbo, takšno, kot so jo imeli tudi v končnici EBEL lige. Ljubljančani pa so konec januarja ostali brez Banhama, Elika, Korhonena, Mitchella, Nielsna in Petrilainena, za nameček pa je zaradi poškodbe prsta sezono že zaključil tudi Brendan Yarema. Že zaradi tega dejstva so Jeseničani veliki favoriti. Toda verjamemo, da bodo zmaji poizkušali svojo kožo prodati kar se da drago.

Piše: Tomaž Langerholz

Pred začetkom finala je branilec Žiga Pavlin dejal: «Vsekakor bo fina-le nova zgodba. Polfinalni obračuni z Medveščakom so pozabljeni. Do-bro smo pripravljeni in prav nič se ne bojimo nasprotnika. Verjamem,da lahko z disciplinirano igro tudi zma-gamo. Tekme bodo zelo izenačene.«Napadalec Aleš Mušič pa je na vse to dodal: « Finalne tekme so nekaj posebnega. Te tekme se ne da pri-merjati s tekmami v rednem delu sezone. Na vsaki je potrebno dobiti zmagovalca. Vsekakor bomo mi mo-rali biti izjemno pazljivi v obrambi. Ne smemo puščati preveč odprtega prostora pred našim golom. Verja-mem, da nam bo stekla igra v napa-du ter da bomo predvsem uspešni v igri z igralcem več. Jeseničani so favoriti, toda favoriti vedno ne zma-gujejo. Po končanem tekmovanju v EBEL ligi smo imeli nekaj dni od-mora, potem pa smo krenili z zares kvalitetnim treningom, ki bi tudi lahko imel pomembno vlogo v tem velikem finalu.«Po odhodu Randya Edmondsa po končanem rednem delu EBEL lige je trenerske vajeti prevzel njegov pomočnik Bojan Zajc, ki zdaj vodi moštvo skupaj s trenerjem vratarjev Andrejem Hebarjem. Pred začetkom končnice pa je za fizično moč pri igralcih skrbel Matej Fabčič.Bojan Zajc pred začetkom final-nih bojev pravi: «Ker so železarji v popolni zasedbi, seveda v finale vstopajo kot veliki favoriti. Toda sam verjamem, da bomo mi proti

Jeseničanom prikazali veliko boljše igre kot v polfinalu proti Medve-ščaku. V finalu ni treba igralce po-sebno motivirati. Seveda bomo že na prvih dveh tekmah, ki bosta na Jesenicah, poizkušali presenetiti favorita. Želim si veliko borbenosti in discipline. Res je, da že nekaj časa nismo uspeli zmagati v Podmežakli. A tradicija je tudi zato, da se ruši. Vsi se zavedamo, da je letošnje finale še pomembnejše kot sicer, saj si bo prvak priboril vozovnico na kvalifi-kacijski turnir za ligo prvakov. Toda s tem se mi ne bomo obremenjevali. Gremo iz tekme na tekmo. Prvak bo tisti, ki bo prvi prišel do štirih zmag. Vsi skupaj si želimo tudi dobro pod-poro s tribun in obljubljamo borbe-no igro.«Lani se je finale končalo zelo hitro, saj so bili zmaji po izjemnih igrah v EBEL ligi in tistem nesrečnem porazu v finalu povsem brez ener-gije in motivacije. Letos bo vsekakor drugače in tudi zaradi tega lahko pričakujemo zares zanimive finalne tekme. Pričakujemo pa tudi vsaj dvakrat povsem razprodan Tivoli.Letošnji medsebojni rezultati v EBEL ligi:Vsako moštvo je doseglo tri zmage in vsakokrat na domači ledeni plo-skvi. Ob neodločenem rezultatu v medsebojnih srečanjih pa je bilo moštvo Acroni Jesenice bolj uspe-šno v zadetkih (26 : 18).

Zanimivost lanskoletnega in leto-šnjega tekmovanja v EBEL ligi je tudi dejstvo, da sta se po rednem

delu tekmovanja srečali slovenski moštvi Acroni Jesenice in Tilia Olim-pija z istim nasprotnikom iz Avstrije Red Bull Salzburg, vendarle na raz-lični stopnji; železarji v četrt finalu in zmaji v finalu, ki so res pokazali v tem delu tekmovanja izjemno od-ločnost in bili domala pred zmago.

To ni kaj zanesljiva primerjava, saj gre v dveh letih za zanesljivo različ-ne igralske sestave pri vseh sode-lujočih, je pa primerjava zanesljiva glede uspeha enega, oz. drugega slovenskega predstavnika v EBEL ligi.

Letošnji rezultati v EBEL ligi Tilia Olimpija – Acroni Jesenice 5:2 Acroni Jesenice – Tilia Olimpija 8:2

Tilia Olimpija – Acroni Jesenice 4:3 Acroni Jesenice – Tilia Olimpija 5:0

Tilia Olimpija – Acroni Jesenice 4:3 Acroni Jesenice – Tilia Olimpija 5:3

Prvi dve tekmi finala za državno prvenstvo 2008/2009.Acroni Jesenice – Tilia Olimpija 5:2

Acroni Jesenice – Tilia Olimpija 2:1

Četrt finale EBEL lige 2008–2009 Finale EBEL lige 2007–2008Salzburg – Acroni Jesenice 3 : 2 Salzburg – Tilia Olimpija 2 : 3

Acroni Jesenice : Salzburg 6 : 2 Tilia Olimpija ­ Salzburg 1 : 3

Salzburg ­ Acroni Jesenice 9 : 1 Salzburg – Tilia Olimpija 3 : 4

Acroni Jesenice ­ Salzburg 1 : 3 Tilia Olimpija – Salzburg 5 : 0 (4:3!)

Salzburg ­ Acroni Jesenice 4 : 1 Salzburg ­ Tilia Olimpija 5 : 0

Tilia – Olimpija – Salzburg 2 : 3

Drugi derbi na Jesenicah je bil izenačen in napet do konca. Odločitev je padla po izvajanju kazenskih strelov.Foto: Iztok Novak

Glasilo Akademske športne zveze Olimpije, 20. marec 2009 Stran 9

Najboljši v Akademski športni zvezi Olimpiji – 2008

Komisija za odličja in priznanja AŠZ Olimpija je na svoji seji 06.02.2009 v sestavi: Miklavž Sever-predsednik, Oto Giacomelli in Peter Žagar-člana, sklenila, da za leto 2008 razglasi najboljšo športnico, športnika, tre-nerko oz. trenerja in moštvo v dru-žini AŠZ Olimpija.

Upravni odbor Akademske športne zveze Olimpija pa je v skladu s pra-vili tisti, ki vsako leto odloči o špor-tnem delavcu leta in sponzorju leta, kar bo le ta storil na svoji prihodnji seji.

Podelitev odličij vsem najboljšim v Akademski športni zvezi Olimpija za leto 2008 bo v mesecu maju ali juniju 2009.

Najboljša športnica 2008:Nina Sovinek, plavalka Plavalnega kluba Olimpija, je v letu 2008 do-segla svoje največje uspehe v pla-vanju. Sodelovala je na Olimpijskih igrah v Pekingu, v dveh disciplinah (50 in 100m prosto). Med odmevni-mi rezultati je treba izpostaviti dva polfinalna nastopa na Evropskem članskem prvenstvu (50m bazen - Eindhoven). Pomemben je bil tudi njen nastop na Evropskem članskem prvenstvu (Reka), kjer je prav tako dosegla dve uvrstitvi v polfinale. Na 100 m prosto in 50 m prosto je dosegla državna absolutna rekor-da, ki sta ju imeli prej rekorderka Sara Isakovič in Metka Šparovec. Sodelovala je tudi na Svetovnem članskem prvenstvu (25m bazeni) v Manchestru, kot članica reprezen-tance Slovenije in nastopila v treh disciplinah.

Nina Sovinek bo tako imenova­na drugič za najboljšo športnico leta.

Najboljši športnik 2008:Rajmond Debevec, strelec Strel-ske družine Olimpija, je sodeloval na Olimpijskih igrah v Pekingu in dosegel odličen rezultat v svoji tek-movalni disciplini. Osvojil je brona-sto medaljo.

Rajmond Debevec bo tako dva­najstič prejel naslov najboljše­ga športnika leta.

Najboljši trener 2008:Mike Posma, kanadski trener pri članskem moštvu HDD Olimpija, je v preteklem letu sprejel trenersko mesto v moštvu hokejistov, po-tem, ko se je to znašlo že v domala izgubljenem položaju v EBEL ligi. S svojim neumornim delom in po-znavanjem stroke hokeja na ledu, je uspel moštvo pripeljati v finale tega tekmovanja, kar je izjemen uspeh.

Mike Posma bo prvič prejel na­slov najboljšega trenerja leta.

Najboljše moštvo 2008:Hokejsko drsalno društvo Tilia Olimpija, člansko moštvo, si zaslu-ži naslov najboljšega moštva v letu 2008. V izjemno močni ligi najbolj-ših moštev Avstrije, Madžarske in Slovenije (EBEL ligi), se je plasiralo

Najboljše športnice Olimpije:1991 – Urška Hrovat smučanje1992 – Britta Bilač atletika1993 – Brigita Bukovec atletika1994 – Britta Bilač atletika1995 – Brigita Bukovec atletika1996 – Brigita Bukovec atletika1997 – Brigita Bukovec atletika1998 – Brigita Bukovec atletika1999 – Brigita Bukovec atletika2000 – Alenka Bikar atletika2001 – Alenka Bikar atletika2002 – Alenka Bikar atletika2007 – Nina Sovinek plavanje

Najboljši športniki Olimpije:1991 – Rajmond Debevec strelstvo1992 – Rajmond Debevec strelstvo1993 – Rajmond Debevec strelstvo1994 – Dušan Hauptman košarka1995 – Rajmond Debevec strelstvo1996 – Rajmond Debevec strelstvo1997 – Ariel Mc Donald košarka1998 – Rajmond Debevec strelstvo1999 – Rajmond Debevec strelstvo2000 – Rajmond Debevec strelstvo2001 – Rajmond Debevec strelstvo2002 – Rajmond Debevec strelstvo2007 – Rajmond Debevec strelstvo

Najboljši trenerji Olimpije:1991 Zmago Sagadin košarka1992 Jure Kastelic atletika1993 Lojze Mikolič strelstvo1994 Zmago Sagadin košarka1995 Pavle Kavčič hokej na ledu1996 Jure Kastelic atletika1997 Zmago Sagadin košarka1998 Zmago Sagadin košarka1999 Jure Kastelic atletika2000 Lojze Mikolič strelstvo2001 Jure Kastelic atletika2002 Matjaž Sekelj hokej na ledu2007 Aleš Poljak plavanje

Najboljše ekipe Olimpije:1991 – KK Smelt Olimpija1992 – KK Smelt Olimpija1993 – AK IBL Olimpija1994 – KK Smelt Olimpija1995 – HK Hertz Olimpija1996 – HK Hertz Olimpija1997 – RK Robit Olimpija1998 – KK Union Olimpija1999 – KK Union Olimpija2000 – NK Olimpija2001 – KK Union Olimpija2002 – HDD ZM Olimpija2007 – Judo klub Olimpija

v finale in bilo tik pred zmago v tem tekmovanju, ki jo je prepre-čila le zmota v društveni pisarni in nerazumljiva kazen organizatorja tekmovanja.

Člansko moštvo HDD Tilia Olim­pija bo tako četrtič prejelo na­slov najboljšega moštva leta. Nadaljevanje s 1. strani

Člansko moštvo HDD Tilia Olimpija

Stran 10 Glasilo Akademske športne zveze Olimpije, 20. marec 2009

NK Olimpija Ljubljana

Red star forumPiše: Aleš Remih

V ponedeljek, 8. decembra 2008 sem se na povabilo ŠD Crvena Zvezda udeležil športnega simpozija z imenom Red Star Forum. Ta je bil v Beogradu v hotelu Hayat.

Namen tega foruma je bil, da pred-stavijo društva iz nekaterih področij bivše Jugoslavije svojo organizira-nost, delovanje, probleme in po-tencialne rešitve za boljše delovanje v prihodnosti. Tako smo bili aktivni udeleženci tega foruma predsednik UO ŠD Crvena Zvezda Slobodan Vučićević, predsednik skupščine ŠD Crvena Zvezda Aleksandar Vlaho-vić, član UO ŠD Partizan (hkrati je tudi podpredsednik NK Partizan),

Dragoljub Vukadinović, prvi človek univerzitetnega ŠD Bosna iz Saraje-va Slaven Kovačević, ŠD Budučnost iz Podgorice je zastopal Predrag Bošković (ki je tudi alfa in omega RK Budučnost), predstavnik Borca iz Banja Luke je bil Boris Djogo in sam sem zastopal barve Olimpije iz Ljubljane. Kot primera iz področij izven področja nekdanje Jugosla-vije pa sta bila aktivna udeleženca tega foruma Gjorgi Smerdijev, ki je

zastopal barve Levskega iz Sofije in seveda najbolj zveneče ime tega srečanja, predsednik FC Barcelona Joan Laporta. Zaradi nemirov, ki so se prav v času tega foruma doga-jali v Atenah, pa je udeležbo zadnji trenutek odpovedal Petros Kokka-lis, kot predstavnik Olimpiakosa iz Aten.

Forum je otvoril prvi človek rdeče-belih, predsednik skupščine ŠD Cr-vena Zvezda Aleksandar Vlahović, s

spominom na zgodovinski dogodek največjega uspeha, ko je na ta dan pred 17 leti FK Crvena Zvezda posta-la prvak sveta. Za tem se je zahvalil vsem udeležencem za svojo priso-tnost, povedal je, da je pomembno sodelovanje v sedanjosti, seveda pa tudi v prihodnosti. Prvi del foruma je bil posvečen kratki predstavitvi posameznih društev, katera so pred-stavljali vsi aktivni udeleženci, ki sem jih prej navedel. Sam sem naj-prej v kratkem predstavil delovanje AŠZ Olimpije in v nadaljevanju malo bolj podrobno tudi NK Olimpijo Lju-bljano in njeno pot od najnižje lige do končnega cilja (to je prva liga). Še posebej je udeležence tega foruma navdušila prav slednja pot, saj so mnogi po končanem uradnem delu meni in tudi mag. Janezu Sodržniku, ki je bil prav tako udeleženec tega foruma, zastavljali različna vpra-šanja povezana z našo nogometno

gospodarske družbe, v katerih bo prostor tudi za privatne investitorje. Poleg njih mora s svojim deležem lastništva biti zastopano tudi samo društvo. Zelo pomembno pa je, da v teh gospodarskih družbah svoj interes do deleža izkaže tudi lokal-na skupnost. Tako se bo v prihodnje s privatnim kapitalom, društvom

Od leve proti desni: Aleš Remih, Dragoljub Vukadinović in Slobodan Vučičević.

Aleš Remih na simpoziju SD Crvena zvezda predstavlja organizacijo AŠZ Olimpija.

Na fotografiji z leve: Aleš Remih, Aleksandar Vlahović, Joan Laporta in Slobodan Vučićević.

Aleš Remih, direktor NK Olimpija Ljubljana.

zgodbo. Seveda pa tudi vprašanj o Olimpiji nasploh ni manjkalo.

S svojo prisotnostjo in predstavi-tvijo FC Barcelone je pa več kot 200 udeležencev seveda najbolj nav-dušil predsednik tega društva Joan Laporta. Nekoč je bil uspešen odve-tnik, v zadnjih petih letih pa je eden od najuspešnejših predsednikov v zgodovini tega katalonskega kluba. V svoji predstavitvi je z besedami in številkami prikazal delovanje tega velikana. Samo številka, da bodo oz. so od članarin od svojih članov ustvarili 17,8 MIO evrov prihodkov je zelo impozantna. Skupni prihodek za leto 2008 pa je bil načrtovan v višini 380 MIO evrov.

V sklopu tega foruma smo veliko debatirali tudi o potencialni organi-ziranosti športnih društev in klubov v prihodnosti. Večina udeležencev je bila mnenja, da se bodo ta (pro-fesionalna) morala preoblikovati v

(športom) in lokalno skupnostjo ustvarila organizacija (družba) s trdnim temeljem za delovanje v prihodnosti. Vsi prisotni smo se tudi strinjali, da je dejansko tranzicija na vsem področju nekdanje SFRJ pu-stila v športu globoke sledi, katere bo pa počasi potrebno izbrisati. To bomo pa lahko naredili samo z bolj-šo organiziranostjo.

Po končanem dnevnem delu sva bila z mag. Janezom Sodržnikom pova-bljena še na njihovo tradicionalno prireditev z imenom »ZVEZDINO VEČE«. ŠD Crvena Zvezda enkrat le-tno prireja za svoja športna društva tovrsten dogodek na katerem so prisotni športniki, športni delavci in športne legende, ki so zastopali in še zastopajo barve Crvene zvezde v različnih športnih panogah. Dogo-dek je namenjem prijetnem druže-nju, katerega je s svojim nastopom letos počastila tudi Lepa Brena. Tako je bil ta večer tudi lep.

Glasilo Akademske športne zveze Olimpije, 20. marec 2009 Stran 11

Pred skoraj petindvajsetimi leti, 1986, sta avtorja publikacije Marko Račič in Tomo Levovnik udejanjila idejo o publikaciji, ki bi zajemala vse slovenske olimpijce, njihove rezul-tate na olimpijskih igrah ter njihove fotografije. Tako sta z mnogo volje in truda naredila prvi, morda najve-čji, korak k temu kar lahko vidimo in beremo danes, v seveda mnogo bolj sofisticirani in moderni obliki.

Priprava na zadnjo, peto izdajo publikacije, je začela potekati med

zimskimi olimpijskimi igrami v Tori-nu 2006 in se nato nadaljevala med in po Igrah XXIX. olimpijade v Pekin-gu 2008. Tokrat sta nam urednika in avtorja ponudila še več zanimivega branja. Poleg statistične in metodo-loško urejene predstavitve rezulta-tov vseh 628 olimpijcev so posodo-bljene tudi vse tabele v publikaciji. Omembe vredne so nove tabele do-bitnikov zlatih, srebrnih in bronastih olimpijskih medalj, pregled števila slovenskih olimpijcev po športnih panogah ter morda tisto, kar nare-

di publikacijo zanimivejšo, izjemne fotografije.

V samo publikacijo je bilo v vseh teh letih vloženega neizmerno veliko truda, volje, časa in kar je najpo-membneje, ljubezni do olimpizma ter športa nasploh. Tu gre predvsem pohvala četrtemu najstarejšemu olimpijcu Marku Račiču, ki je kljub zavidljivo visoki starosti še enkrat dokazal, da je nepogrešljivi člen avtorske oziroma uredniške ekipe. Pohvaliti velja tudi vse ostale člane uredniške ekipe, saj brez njih publi-

kacije kot jo lahko vidimo danes, ne bi bilo. In seveda zahvala sponzorju, ki je preko Kluba slovenskih olimpij-cev omogočil tisk publikacije, pod-jetju Slovenijašport-3T.

Zavedati pa se moramo, da bo pu-blikacija v naslednjih letih potreb-na prenove, tako s tehničnega kot vsebinskega vidika. Prav zato se je uredniškemu paru priključil Marko Levovnik, ki bo s svojo vizijo posku-šal realizirati težko nalogo, in sicer narediti publikacijo še bolj zanimivo in atraktivno za bralce. Spremembe bodo predvsem deležni angleški prevodi teksta, saj je želja uredni-kov da se prav vsi izrazi uskladijo z uradnim poimenovanjem, ki ga uporablja Mednarodni olimpijski komite. Pripravljajo se tudi kratki, tekstovni opisi vseh olimpijcev, ki bodo s pripadajočo osebno fotogra-fijo obogatili naslednje izdaje Naših olimpijcev in pa seveda še več atrak-tivnih, akcijskih, fotografij.

Kot zanimivost lahko le še dodamo, da so v publikaciji med drugimi ob-javljeni tudi vsi športniki/olimpijci, člani športnih društev Olimpije. Pa naj kronološko naštejem le dobi-tnike olimpijskih medalj: košarkarja Aljoša Žorga in Ivo Daneu, leta 1968 na poletnih olimpijskih igrah (POI) v Mexico City-ju (srebrna medalja); košarkar Vinko Jelovac, leta 1976 na POI v Montrealu (srebrna medalja); nogometaša Marko Elsner in Sreč-ko Katanec, leta 1984 na POI v Los Angelesu (bronasta medalja); na taistih igrah rokometašica Alenka Cuderman (zlata medalja), košar-kar Jure Zdovc, leta 1988 na POI v Seoulu (srebrna medalja), atletinja Brigita Bukovec, leta 1996 na POI v Atlanti (srebrna medlaja), strelec Rajmond Debevec, leta 2000 na POI v Sydneyu (zlata medalja) in na POI v Pekingu 2008 (bronasta medalja).

Za konec lahko rečemo le, publikaci-ja je tu, uživajmo v branju!

Publikacija Naši olimpijci, petič!

Piše: Marko Levovnik

Po letu 2005, ko je izšel četrti ponatis publikacije Naši olimpijci smo letos, v mesecu februarju, dočakali petega. Zadnja inačica publikacije zajema vse slovenske olimpijce v obdobju med letom 1912 in letom 2008. Nova pu­blikacija nam ponuja še več zanimivih statističnih in vsebinskih prikazov dosežkov naših športnic in športnikov tako na poletnih kot zimskih olimpijskih igrah.

Tomo Levovnik in Miro Cerar Marko Račič

Stran 12 Glasilo Akademske športne zveze Olimpije, 20. marec 2009

Izdaja AŠZ OlimpijaCelovška 25 1000 Ljubljana

Tel.: 01 438 64 60Fax: 01 438 64 65

Zanjo: Janko Popovič