glasilo mp št. 37

Glasilo Občine Mirna Peč št. 37, junij 2010

str. 13Motorističniblagoslov

str. 6Občinski nagrajenci

str. 14Uspela čistilna akcija

junij 2010Glasilo Občine Mirna Peč2

Glasilo Občine Mirna Peč, javno glasiloizdaja Občina Mirna Peč, Trg 28216 Mirna Peč

Elektronska pošta: [email protected]

TRR 01370-0100015628

Telefon: 07/39 36 100Faks: 07/39 36 107

Medij Glasilo Občine Mirna Peč je vpisanv razvid medijev Ministrstva za kulturo RS pod številko 169 (odločba 006-392/2002).

Odgovorna oseba izdajatelja:Zvone Lah

Uredniški odbor v sestavi: Polona Kramar, Luka Piko, Ljuba Sukovič, Tatjana Kupljenik in Mira Barbo

Pri pripravi te številke glasila jesodelovala zunanja sodelavka:Tanja Sluga

Lektorirala: Tanja Sluga

Oblikovanje in grafična priprava:Tiskarna Jordan

Tisk: Tiskarna Jordan, Krško

Naklada: 1000 izvodov

Uredništvo si pridržuje pravicodo preoblikovanja besedil v vsebinskoin oblikovno ustrezne članke.

ž u p a n o v a b e s e d a

iz občinskih klopi

Prva polovica leta se izteka. Na občini smo sprejeli še za-dnji popravek p r o r a č u n a v tem man-datu. Glavni popravek je pri postavki

izgradnje sekundarnega vodovoda za vasi Jelše in Vrhpeč, s katerim želimo zagotoviti priključitev omenjenih vasi v letošnjem letu na javni vodovod.Z zadnjim popravkom proračuna smo želeli zagotoviti tudi zaprtje in uskladi-tev finančne konstrukcije izgradnje nove osnovne šole z državnim proračunom, vendar pa Ministrstvo za šolstvo in šport ni zagotovilo celotne višine sredstev, ki jo določa zakon o financiranju občin. Upamo, da nam bo manjkajoča sredstva ministrstvo zagotovilo s spremembo dr-žavnega proračuna, ki je že v pripravi. Zavedamo se, da ima država veliko težav pri zagotavljanju prihodkov državnega proračuna, saj lahko dnevno spremlja-mo vse slabšo situacijo v gospodarstvu. So pa trenutno cene v gradbeništvu za

investitorje izredno ugodne, zato bi bilo škoda to ne izkoristiti. Upam, da se tega zaveda tudi Ministrstvo za šolstvo in šport. Občina je že vložila vlogo za prido-bitev gradbenega dovoljenja, vendar pa mora z izborom izvajalca gradbenih del počakati do zagotovitve sredstev s strani ministrstva.Težave imajo tudi izvajalci gradnje avto-ceste. Pokriti vkop gradi Vegrad Velenje, ki ima žal velike težave pri poslovanju, vendar njihovi predstavniki zagotavljajo, da bo zapora ceste Postaja - Veliki Kal kar se da hitro odpravljena. Prihodnji me-sec naj bi promet po avtocesti že stekel, vendar priključek Mirna Peč do izgradnje priključne ceste, ta naj bi bila zgrajena do konca avgusta, ne bo odprt. Navezava iz avtoceste na sedanjo hitro cesto pri Šentjuriju pa naj bi bila končana še ka-kšen mesec ali dva kasneje. Potrebno bo torej potrpeti še mesec ali dva, nato pa bo morala država začeti s popravilom pri gradnji poškodovanih lokalnih cest. Prepričan sem, da bomo s to pridobitvijo zadovoljni.Nič kaj rožnata gospodarska situacija v državi obeta obdobje »suhih krav«, vendar pa je na prihodnost potrebno

gledati z optimizmom in nadaljevati z zastavljenimi projekti. Poleg že omenje-nih investicij, je v jeseni letošnjega leta s pomočjo investitorja podjetja Waki predviden začetek gradnje novega trgo-vsko- poslovnega centra z ureditvijo trga pred cerkvijo, ki bo pomenil za Mirno Peč veliko pridobitev in novo ureditev tega območja. Občina nadaljuje z izgradnjo kanalizacije v Globodolu, pripravljena pa je tudi projektna dokumentacija za do-graditev čistilne naprave v Mirni Peči, na katero naj bi se priključile bližnje vasi ter odpadne vode iz industrijske in gospo-darske cone. Na cestnem področju bomo v poletnih mesecih začeli z rednimi sana-cijami občinskih cest in s pridobivanjem gradbenega dovoljena za projekt izgra-dnje javne razsvetljave Postaja- Marof. Sicer pa je junij tudi čas praznovanja občinskega praznika, v sklopu katerega vsako leto podelimo priznanja in na-grade občine. Letošnjim nagrajencem iskreno čestitam, vsem občankam in občanom pa želim veliko lepih trenutkov ob spremljanju prireditev ob 11. prazniku Občine Mirna Peč. Zvone Lah, župan

Foto: Luka Piko

POrOčiLO s 27. rEdNE sEjE ObčiNskEGa svETa ObčiNE MirNa PEč

Na aprilski seji so svetniki sprejeli Odlok o turistični taksi v Občini Mirna Peč. Na osnovi odloka tuji in domači gosti plačajo pavšalni znesek oz. pristojbino za prenoče-vanje za vsak dan bivanja v kraju izven svo-jega stalnega prebivališča, v tem primeru za prenočevanje na celotnem območju Obči-ne Mirna Peč. Sprejet je Odlok o spremem-bah in dopolnitvah Odloka o programu komunalnega opremljanja in merilih za odmero komunalnega prispevka v Občini Mirna Peč. S tem odlokom se po-veča plačilo komunalnega prispevka ob priključevanju na kanalizacijsko omrežje. S povečanjem se vzpostavi razmerje med prispevkom za vodovod in kanalizacijo, kar je že veljalo v predhodnem letu. Sprejet je bil tudi Odlok o izvajanju gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi od-padki in gospodarske javne službe odla-ganja ostankov komunalnih odpadkov

Glasilo Občine Mirna Peč 3junij 2010

iz občinskih klopi

na območju Občine Mirna Peč ter Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne od-padne in padavinske vode na našem ob-močju. Na predlog Doma starejših občanov Novo mesto je Občinski svet izdal soglasje k ceni socialno varstvene pomoči družini na domu. Izdano je bilo še soglasje k Le-tnemu poročilu za leto 2009 in Poslovne-mu načrtu za leto 2010 Zdravstvenega doma Novo mesto. Podani sta bili soglasji k določitvi višine dela plače za delovno uspešnost direktorja Zdravstvenega doma Novo mesto in ravnatelja Osnovne šole Mirna Peč. Delovna uspešnost je bila pre-dlagana s strani sveta zavodov in poslana v potrditev vsem občinskim svetom. Sprejet je bil zaključni račun za leto 2009, ki so ga predhodno obravnavala vsa delovna telesa. Svetniki so bili seznanjeni s Poročilom o delu skupne občinske uprave – medob-činskega inšpektorata in redarstva za leto 2009 in Poročilom o varnostnih raz-merah za Občino Mirna Peč ter problema-tiki prepovedanih drog. Sprejet je bil Odlok o priznanjih in nagradah Občine Mirna Peč. Njegove glavne novosti so, da se ukine spominska plaketa, ki jo zamenja nagrada župana. Namesto dosedanjega Odbora za negospodarstvo prispele predloge obrav-nava in pripravi predloge za Občinski svet posebna komisija. Prav tako se ukine Pravil-nik o kriterijih za dodeljevanje nagrad, saj je njegov povzetek prenesen v odlok.

POrOčiLO Z 28. rEdNE sEjE ObčiNskEGa svETa ObčiNE MirNa PEč

Na dnevnem redu je bilo kar nekaj zadev s komunalnega področja. Sprejeto je bilo Poslovno poročilo komunale Novo me-sto d.o.o za leto 2009, računovodsko poročilo z revizorjevim mnenjem za leto 2009, Poročilo o realizaciji investicij, ob-nov in rekonstrukcij za 2009 in sprejet sklep o pokrivanju stroškov amortizaci-je za 2009. Na splošno je bilo ugotovljeno, da je rezultat za Občino Mirna Peč ugodnej-ši od predhodnih let. Zaradi uskladitve z zakonodajo, predvsem glede ugotavljanja mandatov občinskim funkcionarjem, so bile sprejete spremembe in dopolnitve statuta Občine Mirna Peč. Sprejete so bile tudi spremembe in do-polnitve Odloka o proračunu Občine Mirna Peč za leto 2010 – 1. rebalans. V času od sprejema proračuna za leto 2010 (marec 2009, manjši popravki v novembru 2010) so namreč nastopile številne spre-membe, ki bodo vplivale na izvrševanje proračuna za leto 2010, zato jih je bilo po-trebno upoštevati pri pripravi 1. rebalansa

proračuna 2010. Glavni razlogi in izhodišča za spremembe proračuna za leto 2010 so uskladitev prihodkov in odhodkov glede na realizacijo proračuna 2009 in prenos nerealiziranih transfernih prihodkov in od-hodkov iz leta 2009; popravek zadolževanja glede na maksimalni možni zakonski obseg zadolževanja (iz 1,2 mio € na 1,8 mio €), ki pa je vezan izključno na izvedbo projekta novogradnje OŠ z vrtcem in športno dvora-no. Temu ustrezno je popravljena finančna konstrukcija projekta (terminsko so spre-menjeni viri financiranja po letih), ob upo-števanju zagotovitve zakonskega deleža iz državnega proračuna, ki skupaj znaša 5,1 mio €. Med ostalimi večjimi spremembami proračuna 2010 naj omenimo še povišanje tekočih odhodkov za tekoče vzdrževanje lokalnih cest zaradi večjega obsega zim-skega vzdrževanja, uvrstitev nekaterih no-vih postavk v proračunsko leto 2010, kot je vzdrževanje hidrantnega omrežja, vodenje evidenc gospodarske javne infrastrukture, rekonstrukcija in prestavitev lokalne ceste v sklopu projekta Trgovsko poslovnega cen-tra Mirna Peč. Povečani so tudi investicijski odhodki za izvedbo sekundarnega vodo-vod Vrhpeč – Jelše in odhodki za izvedbo kanalizacije v Srednjem Globodolu, s čimer bo po končanju projekta omogočeno tudi priključevanje gospodinjstev na novozgra-jeno infrastrukturno omrežje.

Potrjen je bil Pravilnik o dodeljevanju nepovratnih finančnih sredstev za izgra-dnjo malih komunalnih čistilnih naprav v Občini Mirna Peč. Ta pravilnik je osnova za objavo javnega razpisa, ki je objavljen v tej številki časopisa. Občanom, ki nameravajo graditi male komunalne čistilne naprave izven območij, kjer naj bi se gradila javna kanalizacija, je v proračunu za leto 2010 namenjenih 5.000,00 EUR. Prednost pri do-delitvi sredstev občine bodo imele vloge s prijavo večjega števila objektov oziroma prebivalcev. Obravnavani sta bili dve pre-moženjsko-pravni zadevi in imenovana komisija za priznanja in nagrade Občine Mirna Peč. V Osnovni šoli Mirna Peč se je pokazala potreba po odprtju dodatnega oddelka vrtca. Glede na to, da bo v priho-dnjem letu samo en oddelek prvega razre-da, se je pokazala možnost namestitve do-datnega oddelka vrtca v prostorih šole, kar so svetniki potrdili s sprejetjem ustreznega sklepa. Svetniki so govorili še o problema-tiki ceste riii-651 in sprejeli sklep, da se lastnika ceste obvesti, da je Občina Mirna Peč ne bo prevzela v takem stanju kot je se-daj, ampak jo je potrebno pred prevzemom sanirati.

Irena Mežan, občinska uprava

NačiN iN POGOji PrEdsTaviTEv

kaNdidaTOv Za ŽUPaNa ObčiNE

TEr čLaNE ObčiNskEGa svETa

Pred bližnjimi lokalnimi volitva-mi za župane in člane občinskih svetov je uredniški odbor na seji 24. maja 2010 sprejel pravila ob-javljanja člankov v času volilne kampanje, ki temeljijo na Za-konu o volilni kampanji (ZVolK-UPB1, Uradni list RS, št. 119/06) in Zakonu o medijih (Zmed-UPB1, Uradni list RS, št. 110/06) ter 6. členu Odloka o ustanovitvi in izdajanju javnega glasila Ob-čine Mirna Peč (Uradni list RS, št. 26/00, 59/07 in 107/09).

Kandidati za občinskega sve-tnika bodo lahko v 38. številki Glasila Občine Mirna Peč svoj program predstavili na četrtini strani, strankarska lista pa na eni strani. Kandidat za župana bo imel za svojo oz. predstavitev programa na voljo eno stran.

Cene, ki veljajo v času predvo-lilne kampanje za objavljanje v glasilu občine Mirna Peč, brez vključenega davka, so sledeče: celotna stran 375 EUR, polovica strani 212,50 EUR in četrtina stra-ni 125 EUR.

Pri predstavitvi velja načelo enakopravnosti glede prostora objav. Prednost bodo imeli kan-didati za župana, nato kandidati za člane občinskega sveta. Pred-stavitve bodo objavljene glede na vrstni red prispetja na naslov Občina Mirna Peč, Trg 2, 8216 Mirna Peč.

Kandidati, ki se boste odločili za svoje objave v glasilu, se obrnite na uredništvo glasila pisno ali po telefonu na št: 07/39 36 100 naj-kasneje do 6. septembra 2010.

Uredniški odbor Glasila Občine

Mirna Peč


intervju

Kako ocenjujete prvo polovico vašega sodelovanja v zakonodajnem aparatu? Ste zadovoljni s svojim delom?Prvo leto je bilo bolj seznanitev in prila-gajanje na delo poslanca ter spoznavanje načina dela parlamenta. Na področjih, ki sem jih spoznal kot župan, sem lahko kar kmalu konstruktivno sodeloval. Moje delo lahko ocenjujejo moji kolegi in šefi, sam pa sem z njim kar zadovoljen.

Kot je znano, je delo poslanca konkre-tizirano z delovanjem v posameznih odborih. Član katerih ste vi?Sam sem član treh odborov in podpred-senik komisije za poslovnik. Glede na to, da sem župan, so mi odbori, v katerih delujem, kar pisani na kožo. Prvi odbor je Odbor za lokalno samoupravo, ki mi tudi najbolj odgovarja. Sem namreč tudi podpredsednik Združenja občin Sloveni-je, zato pogosto zastopam stališče zdru-ženja, kadar je le-to seveda vabljeno na sejo odbora. Sem član Odbora za okolje in prostor, ki med drugim pokriva podro-čje komunalne infrastrukture in urejanja prostora. Obe tematiki kar dobro po-znam, saj je občina Mirna Peč med prvi-mi sprejela Občinski prostorski načrt. De-lam še v Odboru za promet. To področje sem dobro spoznal že kot župan v okviru mojih prizadevanj za usmeritev avtoce-ste in znotraj le-te uvrstitev priključne ceste za Mirno peč v program izgradnje avtocest Republike Slovenije.

Na katere dosežke, tudi znotraj ome-njenih odborov, ste posebej ponosni in kakšne so vaše delovne ambicije v priho-dnje?Kot opozicijski poslanec imam malo možnosti uveljavitve svojih stališč, saj ima nasprotna stran v odboru praviloma ve-čino. Se pa z dobrimi argumenti da marsikaj

doseči. Tako sem pri spremembi zakona o prostorskem načrtovanju uspel z ne-kaj amandmaji prispevati k bolj življenj-skemu zakonu. Želim biti konstruktiven poslanec, ne glede na strankarsko pripa-dnost in čim več prispevati k boljši zako-nodaji.

Ali je poslanska funkcija dobro izhodi-šče pri opravljanju obveznosti na ravni lokalne oblasti? Katera vrata so se vam in, če poenostavimo, posledično vsem Mirnopečanom z vstopom v Državni zbor še posebej široko odpr-la?Velika pridobitev za načrtovanje občin-skih projektov je, da si že vnaprej seznanjen, v katero smer se pripravlja-jo predpisi in kakšni so dr-žavni načrti na področjih, ki jih pokrivajo občine. Mislim, da imajo župani, ki so tudi poslan-ci, veliko prednost. Poslanec ima kar precejšnjo možnost posredno ali neposre-

Brez županov bi bil parlament siromašenZvone Lah – nič več zgolj župan občine Mirna Peč, temveč tudi poslanec v držav-nem zboru. človek, ki je prepričan, da je izkušnja županovanja prednost in ne ovira pri uresničevanju poslanske funkcije. jeseni bosta minili dve leti njegove-ga poslanskega mandata in na pragu prve polovice je čas več kot primeren za analizo ter vrednotenje minulega dela.

dno vplivati na pomembne odločitve, in sicer lahko vloži zakon, lahko od pred-sednika vlade ali posameznega mini-stra zahteva javni odgovor na določeno vprašanje…Odprta so mu praktično vsa vrata, saj je eden izmed 90-ih, ki spreje-majo najpomembnejše odločitve v drža-vi. Posredno se da veliko narediti tudi za občino, vendar občani včasih pričakujejo preveč.

Kaj ste najprej in bolj? Poslanec ali žu-pan?Najprej sem župan, ker je tu moje delo konkretno in neposredno v korist obča-nov. Je pa biti poslanec zelo odgovor-na funkcija, če se svoje odgovornosti seveda zavedaš. Veliko poslancev tega ne čuti, zato je v parlamentu tudi nekaj brezplodnega govorjenja, zaradi katere-ga me je včasih celo sram, da sem član parlamenta.

Večkrat poudarite, da je poskus izloči-tve županov iz Državnega zbora nepo-treben in predvsem neutemeljen. Zakaj ste zagovornik združljivosti obeh funk-

cij? V stari Avstriji so imeli v parla-

mentu tudi predstavnika kmetov, ki je imel pravi-

co dati veto na zakon. Kajti, če zakon kot predstavnik prepro-stih ljudi ni razumel, potem zakon ni bil dober. Ker smo žu-pani tudi izvrševalci določenih zakonov, najbolje vemo ali je določen predlog

zakona dober ali ne. Brez županov bi bil

parlament zagotovo bolj siromašen, kar nam

ostali kolegi tudi prizna-vajo.


občinska uprava sporoča

Izgradnja bioplinske naprave v Mirni Peči je mogoča…… zatrjuje dušan jug (deluje na projektu bioplinske naprave že od samega začetka) skupaj z novimi partnerji pri projektu, podjetjem Global biotec-GbT, d.o.o.. Omenjeno podjetje je skupaj z dosedanjim investitorjem Male hidroelek-trarne Elektro Ljubljana d.o.o. v 21. tednu koledarskega leta podpisalo dogovor o nadaljevanju projekta izgradnje bioplinske naprave v Mirni Peči. Podjetje Glo-bal biotec d.o.o. bo zadolženo za izgradnjo bioplinske naprave, medtem ko bo podjetje Male hidroelektrarne Elektro Ljubljana d.o.o. pokrilo del investicije, ki se nanaša na energetsko opremo.

Družba Global Biotec (www.globalbio-tec.eu) se ukvarja z vsemi vrstami obno-vljivih virov energije na področju Slove-nije, Hrvaške in Srbije. Njihove aktivnosti so usmerjene v visoko kakovostne rešitve in izgradnjo vseh vrst elektrarn na ključ (sončne, vetrne, bioplinske in geoter-malne). Na področju bioplinskih naprav zastopajo enega vodilnih svetovnih pro-izvajalcev – podjetje Schmack, ki je del

skupine Viessmann group in so izgradili že preko 230 bioplinskih elektrarn s sku-pno inštalirano močjo preko 100 MWel. Njihova ključna konkurenčna prednost je laboratorij s preko 50.000 vzorci gno-jevke in zelene biomase ter stalni nadzor fermentacije v fermentorjih. Prepričani so, da bodo uspeli uresničiti želje po iz-gradnji in delovanju bioplinske naprave v Občini Mirna Peč.Občina Mirna Peč je na podlagi Študije izvedljivosti bioplinske naprave v Mirni Peči in v nadaljnjih kontaktih z mirnope-škimi kmeti sprejela odločitev, da najde investitorja za omenjeni projekt. Tako je bilo jeseni istega leta podpisano pismo o nameri med županom Občine Mirna Peč in podjetjem Male hidroelektrarne Elek-tro Ljubljana d.o.o. o nadaljevanju pro-jekta. Dogovor partnerjev je bil, da bo

ljubljansko podjetje financiralo nadaljnje potrebne študije za izgradnjo bioplinske naprave, Občina Mirna Peč pa mora svo-je aktivnosti usmeriti v umestitev bio-plinske naprave v prostor. Tako je bila do marca letošnjega leta končana aktivnost pridobitve informacij s strani kmetoval-cev Mirne Peči o njihovi pripravljenosti sodelovanja pri projektu bioplinske na-prave, Občina pa je hkrati zagotovila

pravno podlago za umestitev bioplinske naprave v prostor.Odziv kmetovalcev na projekt izgradnje bioplinske naprave je bil nad pričakova-nji. Želene količine kmetijskih površin in živinskih gnojil za potrebe delovanja bi-oplinske naprave na področju Mirne Peči so bile presežene. Pri pridobivanju sogla-sij kmetovalcev se je pokazala specifika doline Mirne Peči, to je relativno malo razpoložljivih kmetijskih površin za pro-izvodnjo energetskih rastlin in njihova velika razdrobljenost, kar pa po mnenju novih partnerjev v projektu ne pred-stavlja nerešljiv problem. V prihajajočih mesecih lahko zainteresirani kmetovalci pričakujejo nadaljevanje pogovorov in konkretnejše korake v zvezi z izgradnjo bioplinske naprave.

Sonja Klemenc, občinska uprava

FINANČNE SPODBUDE ZA MALA PODJETJA

RAZVOJNI CENTER Novo mesto d.o.o. razpisuje posojila po ugodni obrestni meri, in sicer:

razpis dolgoročnih posojil in garancij Gsd za leto 2010

Objava: UL št. 34/2010 z dne 30.4.2010Predmet razpisa so dolgoročna posojila, namenjena za materialne in nemateri-alne investicije ter financiranje obratnih sredstev po ugodni obrestni meri z mo-žnostjo pridobitve do 85% garancije za odobreno posojilo. Na razpis se lahko prijavijo mala podjetja in fizične osebe z registrirano dopolnilno dejavnostjo na kmetiji iz regije JV Slovenija. Razpis je odprt do porabe sredstev (razpisa-na sredstva: 2.763.500 EUr posojil in 1.381.750 EUr garancij). Vloge se obravnavajo mesečno.

razpis posojil za nova delovna mesta in obratna sredstva (Mikrokrediti) za leto 2010

Objava: UL št. 34/2010 z dne 30.4.2010Predmet razpisa so posojila po ugodni obrestni meri z možnostjo pridobitve do 85% garancije za odobreno posojilo. Na razpis se lahko prijavijo osebe, ki so rea-lizirale samozaposlitev od 1.1.2009 dalje, mala podjetja oz. podjetniki in fizične osebe z registrirano dopolnilno dejavno-stjo na kmetiji, ki so zaposlili novo osebo od 1.1.2010 dalje ter posojilojemalci, ki so v letu 2010 prejeli dolgoročno posojilo iz GSD za nakup opreme ali ekološkega tovornega vozila. Razpis je odprt do po-rabe sredstev (razpisanih posojil: 600.000 EUr). Vloge se obravnavajo mesečno.

Informacije: Razvojni center Novo mesto d.o.o.,

Ljubljanska c. 26, Novo mesto

Polona Kovač-Brulc tel. 07/ 33 72 987,gsm. 041 317 175 ali www.rc-nm.si



Plaketa Občine Mirna Peč

Društvo podeželskih žena Mirna PečKorenine Društva podeželskih žena Mirna Peč segajo že v leto 1982, ko je na območju Mirne Peči deloval Aktiv kmečkih žena. Ta je bil eden najbolj aktivnih v takratni krajevni skupnosti. Z novo nastalo občino Mirna Peč je prišla tudi želja po ustanovitvi lastnega društva. Tako je bil 25. februarja 2000 sklican ustanovni občni zbor podeželskih žena. Rodilo se je Društvo podeželskih žena Mirna Peč. Leto kasneje se je v sklopu društva oblikovala skupina ljudskih pevk Čebelice, ki so doslej nanizale vrsto sa-mostojnih in skupinskih nastopov, so tudi prirediteljice sreča-

nja ljudskih godcev in pevcev. Zlasti prva leta delovanja je bilo društvo, ki mu danes predseduje Nežika režek, redno prisotno na sejmu ALPE-ADRIA v Ljubljani, s čimer je pripomoglo ne le k promociji Občine Mirna Peč, temveč celotne Dolenjske. 25 go-spodinj in 1 gospodinjec so se leta 2003 predstavili na izboru Mirnopeški štrukelj. V istem letu so pripravili še razstavo kmečkih dobrot in ročnih del. Leto kasneje je društvo zaznamovalo izid knjige Mirnopeški štruklji. Članice društva so pripravile številne razstave: Jesen podaja zimi roko (2005), Ne naredi kruha moka, ampak roka (2006), postavitev stare kmečke izbe (2007) z literar-nim večerom s Tonetom Pavčkom, razstava Kraljestvo naše sreče – rojstvo, ob Pavčkovi 80-letnici so pripravile razstavo hrane iz njegovega otroštva. Društvo je v letu 2008 sodelovalo tudi na 1. Festivalu mirnopeških vin, leto kasneje pa je povabilo na slikar-sko razstavo članice in prireditev Ajdova žetev. Dobrote izpod prstov članic društva so nepogrešljive na domala vseh priredi-tvah v občini, udeležujejo pa se tudi razstav šarkljev na Bučki in pletenic v Prečni, sodelovale so na srečanju medicinskih sester Dolenjske ter obrtnikov v Mirni Peči, njihov kruh in pecivo so med drugimi okušali Danci ter italijanski Slovenci v zamejstvu. V letih delovanja so pod okriljem društva stekle številne delavnice, predavanja, pohodi, izleti, zimske večere so si žene popestrile z ročnimi deli, z društveno krvodajalsko akcijo pa so potrdile svojo humanitarno naravnanost. Jubilejno leto samostojnega društve-nega delovanja so začele z že tradicionalnim 3. srečanjem ljud-skih godcev in pevcev, ob občinskem prazniku bodo ponovno pripravile razstavo kruha, konec leta pa pripravljajo slovesnost v počastitev jubileja.Občina Mirna Peč za uspešno več kot 20-letno delo in do-prinos k večji kakovosti življenja občanov ter ugledu občine Društvu upokojencev namenja Plaketo Občine Mirna Peč.


Društvo upokojencev Mirna PečDruštvo upokojencev Mirna Peč je bilo ustanovljeno leta 1989. Ob ustanovitvi je društvo štelo 254 članov, danes njihove vr-ste polni preko 400 članov. Prvega predsednika zbora Franca Udovča je leta 1992 zamenjal drago saje, ki je na čelu društva še danes. Društvo je bilo ustanovljeno z namenom organizira-nega druženja članov in pomoči starejšim ljudem iz osamljeno-sti. Društvo upokojencev Mirna Peč v sklopu svojih dejavnosti redno sodeluje na sejah in prireditvah Pokrajinske zveze dru-štev upokojencev Dolenjske in Bele Krajine, povezuje se tudi s

krovno Zvezo društev upokojencev. Prav omenjene povezave društvu omogočajo podajanje predlogov za spremembo upo-kojenske zakonodaje ne eni in seznanjanje članstva z novostmi na področni zakonodaji na drugi strani. Društvo poleg omenje-nega za svoje člane vsako leto pripravi več izletov in srečanj, spremlja socialno stanje članstva, obiskuje ostarele in onemo-gle člane ter jih ob posebnih priložnostih simbolično obdari. Na športnem področju je društvo aktivno predvsem kot orga-nizator pohodov, v prvih letih delovanja pa sta bili zelo aktivni šahovska in balinarska sekcija, a je v zadnjih letih za ti dejavno-sti zanimanje upadlo. Društvo upokojencev je dejavno tudi na kulturnem področju. V letu 2002 se je v okviru društva oblikoval moški pevski zbor Rožmarin, katerega člani niso le upokojenci, temveč tudi mlajši pevci. Nekaj upokojenk, ljubiteljic petja, je članic ženske pevske skupine Čebelice, ki deluje pod okriljem Društva podeželskih žena Mirna Peč. Poleg tega nekateri člani društva v zadnjih letih dejavno sodelujejo pri kulturnih priredi-tvah v domači občini ter na rednih srečanjih literatov (pesnikov in pisateljev) v okviru Pokrajinske zveze društev upokojencev Dolenjske in Bele krajine. Tudi sicer je društvo vpeto v širše dogajanje v domači občini, bodisi s pripravo samostojne prire-ditve v okviru občinskega praznika (košnja in spravilo sena na star način) bodisi s sodelovanjem na prireditvah ostalih društev in občine. Prizadevanja društva so v zadnjih letih med drugim usmerjena v povečanje števila članov, saj bi v svoje vrste radi pritegnili tudi tako imenovane “mlade upokojence” oziroma ak-tivne in kreativne ljudi, ki bi še dodatno popestrili društveno dejavnost. Občina Mirna Peč za uspešno več kot 20-letno delo in doprinos k večji kakovosti življenja občanov ter ugledu občine Društvu upokojencev namenja Plaketo Občine Mirna Peč.




Govedorejsko društvo Mirna PečGovedorejci v Mirni Peči so v začetku 90. let prejšnjega stole-tja začutili novo situacijo, ki jo je narekovala intenzivna mlečna proizvodnja. Nov način je zahteval nova znanja in povezovanja, zato se je na pobudo naprednih kmetov in ob pomočjo teda-nje pospeševalke angelce Hrovat ustanovilo Govedorejsko društvo Mirna Peč. Za prvega predsednika takrat 50 članskega društva je bil izvoljen alojz kastelic, prvi cilji pa so bili usmer-jeni v povezovanje in iskanje novih znanj s področja kmetijstva. Pripravljenost pomagati in sodelovati so člani društva potrdili s

skupnim nakupom opreme za obrezovanje parkljev. To imata v najemu dva izmed članov, ki skrbita, da je nakup upravičen. Za-stavljene cilje so člani društva začeli uresničevati s pregledom črede posameznih rej in tako že prvo leto delovanja pripravili razstavo živali (krav in telic). Z odmevnim kmečkim praznikom s kmečkimi igrami in povorkami Govedorejsko društvo vsako leto v Mirno Peč pripelje množico obiskovalcev. V društvu ne-nehno skrbijo za izobraževanje članov, saj vabijo na strokovna predavanja, strokovne ekskurzije, vsako leto si člani ogledajo Radgonski sejem. V zadnjih 20-ih letih je opaziti napredek kme-tijstva v občini, ki po proizvodnji mleka in obdelani zemlji sodi v sam slovenski vrh. Zasluge za to velja iskati tudi v organizira-nem delovanju v društvo združenih govedorejcev. Govedorej-sko društvo nenehno opravičuje cilje in naloge, zaradi katerih je bilo ustanovljeno. Danes društvo šteje 62 aktivnih članov. Z mladimi nasledniki kmetij se članske vrste pomlajujejo, zato za obstoj društva ni bojazni. V dveh desetletjih delovanja so dru-štvo vodili trije predsedniki. Kot prvi je nastopil Alojz Kastelic iz Malega vrha, ki je društvo vodil 10 let, naslednji mandat je pripadel Cvetu Papežu iz Jablana, ki je bil na čelu društva 7 let, zadnje tri leta pa je na mestu predsednika društva anton strajnar iz Globodola. Prav pod vodstvom slednjega društvo letos, ko beleži dve desetletji delovanja, pripravlja razstavo ži-vine. Tako je na koledar občinskih prireditev uvrščen tudi pravi Kmečki praznik z razstavo živine.Občina Mirna Peč za uspešno 20-letno delo in doprinos k večji kakovosti življenja občanov ter ugledu občine Gove-dorejskemu društvu namenja Plaketo Občine Mirna Peč.

Mirna Peč, 26. junij 2010

vabiLO Na raZsTavO

ŽiviNEgovedorejskega društva

Mirna Peč

26. junija 2010 ob Osnovni šoli Mirna Peč

Program prireditve:9:30 Dogon govedi10:30 Ogled govedi v privezu11:00 Ocenjevanje govedi s strokovnim komentarjem14:00 Otvoritev razstave, podelitev priznanj in kulturni program19:00 Vrtna veselica z ansamblom Rubin



Za Mirnopečane relevanten odsek Poni-kve-Hrastje bo dolg 7,1 kilometra. Gra-dnja je terjala 108 hektarjev zemljišč. Na odseku bosta dva priključka, in sicer Trebnje vzhod in Mirna Peč, v sklopu odseka pa bo tudi počivališče Grm. Oba omenjena priključka zaradi faznosti gra-dnje prometu ne bosta predana sočasno z avtocesto, temveč z nekaj mesečnim

zamikom. »Priključek Trebnje – zahod med drugim vključuje izvedbo deviacije in krožišča, ki pa sta na območju sedanje hitre ceste, zato del ni mogoče izvesti pred preusmeritvijo prometa na avtoce-sto. Prav tako je potrebno na območju hitre ceste med območjem priključka Mirna Peč in Hrastjem porušiti dva ob-stoječa nadvoza ter urediti tri nivojska križanja na hitri cesti. V gradnji je še na-

vezava Mirne Peči na avtocesto,« poja-snjuje Tatjana Zalokar, direktorica av-tocestnega projekta Dolenjska v družbi DDC svetovanje inženiring. Slabe tri ki-lometre dolga povezovalna cesta v Mirni Peči naj bi bila nared do konca avgusta, dotlej pa bo v času med predajo avtoce-ste prometu in koncem septembra zaprt odsek hitre ceste med Plusko in obstoje-čim priključkom Trebnje ter odsek hitre ceste med počivališčem Poljane in Hra-stjem. Promet iz avtoceste naj bi v tem času potekal preko priključka Trebnje – vzhod in začasnega krožišča na hitri cesti (v Ponikvah). Razlog za takšno prometno

ureditev je deloma v dokončanju del na priključnih cestah, deloma pa takšen ukrep zahtevajo predvidena dela na hitri cesti H1.

PrEkaTEGOriZiraNa iN PrEUrEjENa H1

Obstoječa hitra cesta H1 na odseku Treb-nje – Mirna Peč – Novo mesto bo po iz-gradnji avtoceste prekategorizirana v dr-žavno cesto, na kateri bo še vedno ostal velik delež prometa različnih struktur. V sklop predvidenih posegov na hitri ce-sti med območjem priključka Mirna Peč

Dolenjska avtocesta

V svet po sodobnih cestahEden največjih in zlasti najpomembnejših prometnih projektov na območju širše dolenjske, izgradnja avtocestnega kraka, je vse bližje koncu. Ta je mestoma, spričo številnih zapletov, prej spominjali na znanstveno fantastiko kot pa na uresničljivo težnjo. a v zgodbo se bo vendarle pripeljal, in to dobesedno, srečen konec. avtocesta bo namreč namenu predana 30. junija.

Tatjana Zalokar, direktorica avtocestne-ga projekta Dolenjska v družbi DDC sve-tovanje inženiring,


anketa

in Hrastjem sodi rušenje dveh obstoje-čih nadvozov in ureditev treh nivojskih križanj. V tem sklopu se bo uredil tudi podvoz Poljane, za katerega pa sta ta čas

aktualni dve možnosti. Po prvi se podvoz ohrani in sanira, vožnja pa se dovoli le lokalnemu prometu, kmetijski mehani-zaciji, omogoči se prehajanje pešcev. Pri-ključevanje H1 na lokalne ceste bi po tej varianti potekalo preko preurejenih T – križišč in prestavljenih lokacijah obstoje-čega Počivališča Dobrava ter Počivališča Poljane. Kot dolgoročna možnost pa je, po navedbah predstavnikov iz Direkcije RS za ceste, predlagana odstranitev okoli 500 metrov cestnega nasipa H1 pri Po-ljanah in ustrezna ureditev štiri-krakega

križišča, kar hkrati pomeni ukinitev T–kri-žišča (Počivališča Poljane). Od konca sep-tembra pa do konca leta bo zaprt odsek hitre ceste med priključkom Trebnje in počivališčem Poljane, za promet pa se odpreta priključek Trebnje – zahod in priključek Mirna Peč.

Tanja Sluga, foto: Luka Piko

Poznani in priznani častni občaniJunij – mesec, ko je utrip Mirne Peči nekoliko drugačen. Mesec, ki v veselem druženju poveže stare in mlade ter predvsem mesec, ki se pokloni najbolj zaslužnim Mirnope-čanom. Občinski praznik pač ne mine zgolj v znamenju cele vrste kulturno-zabavnih prireditev, temveč vedno znova dopolni seznam dobitnikov občinskih priznanj, na-grad in obudi spomin na častne občane. A soobčani sploh vedo kdo so tisti, na kate-re je mirnopeška dolina še posebej ponosna? Poznajo ustvarjalni opus ali pa delček življenja katerega od častnih občanov? In nenazadnje, kaj sploh menijo o tovrstnem poklonu posameznikom? Vse to smo skušali izvedeti v tokratni anketi.

Pripravila in foto: Polona Kramar

jožica Lužar, Prisojna pot: Častna občana naše občine sta Lojze Slak in Tone Pavček. Slednji je napisal precej pemi o mirnopeški in šentjurski dolini. Ena njegovih pesmi, Otroci v Mirni Peči, je tudi hi-mna osnovne šole. To pesem poje tudi šolski zvonec. Zadnje čase po radiu večkrat slišim pesem Lojzeta Slaka, ki poje o Mirni Peči in Velikem Kalu. Lepo je poslušati in brati o Mirni Peči. Oba sta ponesla ime Mirne Peči po Sloveniji, pa tudi v tujino. Zato sta si zaslužila naziv častna občana. Sedaj pa bi moral ta naziv dobiti še kdo od mlajše generacije, ki skrbi za razvoj in promocijo našega kraja.

andrej kramar, Marof: Lojze Slak je rojen na Jordankalu, je zelo znan harmonikaš, tako doma kot na tujem. Med njegovimi najbolj znanimi pesmimi je V dolini tihi, ki je tudi »himna« Mirne Peči. Njego-ve pesmi predvajajo vsepovsod in jih igra in posluša tako starejša kot mlajša populacija, zato se mi zdi, da je to velika promocija za Mirno Peč. Tone Pavček pa je priznan pesnik in prevajalec, ki je dobil veliko različnih odlikovanj. Izdal je veliko pesniških zbirk, tudi za otroke. Je, tako kot Slak, zelo spoštovana osebnost in nam je lahko v veliko čast, da sta častna občana Mirne Peči.

simona Lužar, Postaja: Tone Pavček je pesnik in prevajalec. Prejel je več nagrad. Prejel je tudi zlati red za zasluge Republike Slovenije. Se-daj živi na Krasu. Med njegova dela sodijo Juri Muri v Afriki, S črko čez Krko, Vrtiljak, Majhnice in majnice ... Največji hiti Lojzeta Slaka pa so Čebelar, V dolini tihi, Po dekle. Nastopil je tudi z rock skupino Big foot mama. Zame je zelo zanimivo, da je enega izmed svojih videospotov snemal pod kozolcem moje stare mame Pepike.



Na podlagi Odloka o proračunu Občine Mirna Peč za leto 2010 (Uradni list RS, št. 24/09 in 98/09), na osnovi Pravilnika o sofi-nanciranju malih čistilnih naprav v Občini Mirna Peč (Ur.l. RS št. 40/2010) in 15. člena statuta Občine Mirna Peč (Uradni list RS, št. 59/07 in 14/08), objavlja župan Občine Mirna Peč naslednji

RAZPISza dodelitev sredstev finančne pomoči za nakup in vgradnjo malih (individualnih ali skupinskih) čistilnih naprav za komu-

nalne odpadne vode

l. PREDMET RAZPISAPredmet razpisa je sofinanciranje nabave malih čistilnih naprav za komunalne odpadne vode do 50 populacijskih ekvivalentov (v nadaljevanju PE). Občina Mirna Peč bo sofinancirala male komu-nalne čistilne naprave, ki se izvajajo v času med 01.01.2010 in 30.11.2010.

ll. SPLOŠNI POGOJI ZA PRIDOBITEV SREDSTEV

1. Predmet javnega razpisa je sofinanciranje malih čistilnih na-prav za komunalne odpadne vode na območju Občine Mirna Peč. Sredstva so zagotovljena v proračunu za leto 2010 v višini 5.000,00 EUR. Sofinanciralo se bo največ v višini 150 EUR/PE. DDV ni predmet sofinanciranja.

2. Za sofinanciranje po tem razpisu lahko zaprosijo: – lastniki (fizične osebe) stanovanjskih objektov, še posebej v

primeru povezovanja več stanovanjskih objektov pri skupnih MKČN – do 50 PE,

– lastniki vikendov in zidanic do 1 PE.

3. Pogoji: – čistilna naprava mora imeti certifikat oziroma listino o skladno-

sti izdelka z zahtevami, glede mejnih vrednostnih parametrov odpadnih vod kot jih predpisuje Uredba o emisiji snovi pri od-vajanju odpadnih vod iz komunalnih čistilnih naprav (Ur.l. RS, št. 45/2007) informacije si vlagatelj pridobi pri Komunalni Novo mesto,

– čiščenje komunalne odpadne vode v mali komunalni čistilni na-pravi mora biti v skladu z odločili 4. Člena o ustreznosti čišče-nja komunalne odpadne vode, ki jih predpisuje Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav (Ur.l. RS 98/2007) – informacije si vlagatelj pridobi pri Komunali Novo mesto,

– čistilna naprava mora biti izven agromelioracij, znotraj katerih se predvideva izgradnja javne kanalizacije – informacije si vlagatelj pridobi pri Komunali Novo mesto,

– objekt za katerega se bo ali se je nabavila v letu 2010 čistilna naprava mora biti legalen,

– mala čistilna naprava se je ali se bo vgradila v letu 2010, – obvezna priloga vlogi je predračun oziroma račun s potrdilom

o plačilu.

lll. VSEBINA VLOGEUpravičenec mora vložiti vlogo (izpolnjen obrazec z zahtevanimi prilogami). Razpisna dokumentacija bo na razpolago od dneva objave na Občini Mirna Peč, Trg 2, Mirna Peč in na spletni strani Občine Mirna Peč (www.mirnapec.si).

lV. PRILOGE, KI JIH MORAJO PROSILCI PRILOŽITI – predračun (ali račun, če je mala komunalna čistilna naprava že

vgrajena) izdelan skladno z razpisnimi pogoji s popisom del in materiala ter odgovorno osebo za izvedbo del,

– izjavo lastnika nepremičnine, da je seznanjen z vrsto in obse-gom del na objektu,

– izjavo izvajalca oziroma dobavitelja, da bo oziroma je opravil poseg skladno z veljavnimi predpisi,

– certifikat oziroma listina o skladnosti izdelka z zahtevami glede mejnih vrednosti parametrov odpadnih vod,

– potrdilo Komunale Novo mesto, da se nepremičnina nahaja izven območja, kjer so predvidene agromelioracije in da je čistil-na naprava v skladu z Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju od-padnih vod iz komunalnih čistilnih naprav (Ur.l.RS, št. 45/2007).

V. ROK IN NAČIN PRIJAVEKandidati se lahko prijavijo na razpis od dneva objave razpisa v Glasilu Občine Mirna Peč.Kandidat vloži vlogo z vsemi dokazili osebno ali po pošti na na-slov: Občina Mirna Peč, Trg 2, 8216 Mirna Peč do 31.07.2010. Vlogo pošlje v zaprti kuverti, s pripisom »NE ODPIRAJ – RAZPIS MALE ČISTILNE NAPRAVE 2010«. Upoštevale se bodo vloge, ki bodo pravočasno oddane.

Vl. MERILA ZA OCENJEVANJE VLOG

Ali gre za sofinanciranje enega objekta ali združenja več objektov

- en objekt- več objektov

2050

Vlagatelj rešuje čiščenje večjega števila populacijskih ekvivalentov (PE)

- do dve osebi*- dve do šest oseb- nad šest oseb

203550

* pri vikendih in zidanicah brez oseb s stalnim prebivališčem se pri ocenjevanju upošteva 1 PE/prijavljen objekt.

* v primeru novogradenj se upoštevata dve osebi za bodoče sta-novanjske objekte in ena oseba za zidanice, v kolikor vlagatelj ne predloži drugih ustreznih dokazil o številu oseb, ki bodo prebivale v novem objektu.

Vll. OBRAVNAVA VLOGVloge bo obravnavala strokovna komisija, ki jo imenuje župan v roku sedmih dni od roka za oddajo vlog. Odpiranje vlog ne bo jav-no. Če vloga ne bo popolna bo prijavitelj pozvan v roku osem dni od odpiranja vlog, da jo dopolni. Nepopolne vloge, ki jih prijavitelji ne bodo dopolnili v določenem roku, bodo zavržene. Popolne vlo-ge bodo ocenjene na podlagi meril za izbor. Prednost bodo imele vloge z višjim številom točk do porabe sredstev. V primeru, da bo več vlog z istim številom točk, bodo imele prednost vloge, ki bodo na razpis prispele prej.Vloge bodo odprte po vrstnem redu prispetja. Komisija bo po pregledu pripravila predlog o dodelitvi sredstev oziroma zavrnitvi dodelitve sredstev.O izidu javnega razpisa bodo prijavitelji obveščeni z odločbo v roku 15 dni od dne, ko bo komisija pripravila predlog prejemnikov sredstev. Po izdani odločbi in predloženih dokazilih o končani iz-vedbi bo z vsakim upravičencem sklenjena pogodba o dodelitvi sredstev in ostalih medsebojnih obveznostih ter pravicah. Nakazi-lo sredstev se izvrši na transakcijski račun upravičenca v roku 30 dni od obravnave predloženih dokazil. Dokazila se bodo obravna-vala enkrat mesečno do 10. v mesecu.Člani komisije se zavežejo, da bodo podatke v vlogah varovali kot zaupne in bodo uporabljeni samo za oceno vlog.

Vlll. INFORMACIJEVse informacije v zvezi z razpisom se lahko dobijo na sedežu Ob-čine Mirna Peč, vsak delovni dan, v okviru poslovnega časa, na tel.: 07/39 36 103. Kontaktna oseba: Andrej Kastelic.

Številka: 354-19/2010-2Datum: 21.05.2010

Občina Mirna PečZvone Lah, župan

Glasilo Občine Mirna Peč 11


junij 2010

POROČILO O ZDRAVSTVENEM NADZORU PITNIH VODA ZA LETO 2009 V OBČINI MIRNA PEČ V UPRAVLJANJU JAVNEGA PODJETJA KOMUNALA TREBNJE d.o.o.

V letu 2009 je Komunala Trebnje upravljali s petimi vodovodni-mi sistemi: Trebnje, Čatež, Mokronog, Trebelno in Zaloka. vo-dovodni sistem Trebnje oskrbuje tudi uporabnike naslednjih naselij v občini Mirna Peč: Dolenji Globodol, Gorenji Globo-dol, Jordan Kal in Srednji Globodol.

Javnozdravstveni nadzor je izvajal Zavod za zdravstveno var-stvo Novo mesto, v skladu s Pravilnikom o zdravstveni ustre-

MIKROBIOLOGIJA KEMIJAŠt. vz. U % NU % vzrok % Št. vz. U % NU % vzrok

TREBNJE

vrtina 6 5 83 1 17 0 0 2 2 100 0 0

VH 14 14 100 0 0 0 0 5 5 100 0 0

omrežje 22 22 100 0 0 0 0 11 11 100 0 0

skupaj 42 18

Tabela 1: Pregled mikrobioloških in kemičnih rezultatov v letu 2009Legenda: U=ustrezno; NU=neustrezno, vzrok pri MKB= število vzorcev z Escherichia coli, vn – vidne nečistoče

znosti pitne vode (Ur. l. RS, št. 46/97, 52/97, 07/00 in 52/00) in Pravilnikom o pitni vodi (Ur. l. RS, št. 19/04 in 35/04). voda na vodovodnem sistemu Trebnje je bila v letu 2009 zdravstveno ustrezna!

Več si lahko preberete na spletni povezavi: www.komunala-trebnje.si

mag. Štefan Velečič, direktor Komunale Trebnje d.o.o.

Razvojni center Novo mesto d.o.o. je marca 2010 na svoji spletni strani www.rc.nm.si objavil Javni poziv k oddaji vlog za izbor delodajalcev v enotno Regijsko štipendijsko shemo (RŠS Dolenjska) za šolsko/študijsko leto 2010/2011. Predmet poziva je izbor delodajalcev za vključitev v RŠS Dolenjska v šolskem/študijskem letu 2010/2011. V skladu s prejetimi potre-bami delodajalcev bo Razvojni center Novo mesto d.o.o. objavil razpis kadrovskih štipendij za šolsko/študijsko leto 2010/2011. Za delodajalce je sodelovanje v Regijski štipendijski shemi za Dolenjsko privlačno, saj sami izbirajo štipendista in zagota-vljajo za celotno dobo šolanja štipendista po štipendijski pogodbi le 50% sredstev za štipendijo. Preostalih 50% sredstev zagotovi Razvojni center Novo mesto d.o.o. iz državnih ali evropskih virov.

javNi POZiv dELOdajaLCEM Za ŠTiPENdiraNjE kadrOv iZ rEGijskE ŠTiPENdijskE sHEME Za dOLENjskO

Roka za oddajo vlog je 20.08.2010. Dodatne informacije in vloga za prijavo so na voljo na: Razvojni center Novo mesto d.o.o., Lju-bljanska cesta 26, 8000 Novo mesto, tel. 07 33 72 988, kon-taktna oseba: Maja Smerdu ali pišite na e-naslov: [email protected]. Razvojni center Novo me-sto d.o.o. vabi vse zainte-resirane delodajalce k so-delovanju!


društvemo satje

Izlet DU Mirna Peč

Na lepše z vlakom in v dobri družbiČlani Društva upokojencev so izrazili že-ljo po ekskurziji z vlakom. Slovenske že-leznice so pripravile zanimivo ponudbo in tako so se upokojenci 8. maja odpra-vili na izlet. Potovanja se je udeležilo 125 članov društva, povabili pa so tudi člane moškega pevskega zbora Rožmarin in članice Društva podeželskih žena.

Izletniki so se zbral na železniški postaji Mirna Peč, od koder jih je pot peljala pro-ti Ljubljani, kjer so imeli pol urni posta-nek, nato pa se je začel Veliki železniški krog proti Sežani, Štanjelu, Novi Gorici, Kanalu, Most na Soči, Jesenicam, Ljublja-ni in nazaj v Mirno Peč. Kljub slabemu vremenu, so imeli po programu več pri-jetnih in zanimivih postankov. V Štanjelu

so jih pričakali z malico, ob postaji v Novi Gorici so si ogledali mejo med Sloveni-jo in Italijo. Naslednji postanek je sledil v Kanalu, kjer so si ogledali kraj in cer-kev. Najbolj zanimiva pa je bila vožnja z ladjico na Mostu na Soči, kjer jih je zelo prijetno in zabavno popeljal sam kapi-tan s svojo posadko. Nato so imeli blizu železniške postaje Most na Soči pozno kosilo. Vlak je odpeljal veselo družbo, ki jo je stalno spremljala dobra volja, mladi harmonikarji in pevci, proti domu. Člani Društva upokojencev so ob koncu izrazili željo, da se naslednje leto zopet pripravi ekskurzija z vlakom. Zdenka Štefanec

Prenova gasilskega doma

V spomladanskem času je bilo pri Ga-silskem domu Jablan zopet delavno. Začela se je preureditev in razširitev gara-že. Najprej je bilo potrebno preseliti vso opremo in obleke v sosednji prostor, ki je postal prava in pregledna gasilska orodjar-na. S složnostjo in veliko energije so ude-leženci akcije podrli čelni zid doma in tako naredili dve veliki garaži. Med delom se je pokazalo veliko opravil, ki pa so jih s složno-stjo in izkušnjami dobro opravili. Vloženega je bilo veliko prostovoljnih ur zahtevnega dela, a trud se bo poplačal, saj bo v juniju garažo še dodatno oplemenitena. Vanjo bodo gasilci namreč parkirali novo terensko vozilo za gozdne požare Land Rover 130.

Marko Žagar, foto: Jaka Papež

Skupni koncert

Glasba povezala MPZ Rožmarin in Društvo harmonikarjev Marca sta društvi upokojencev in harmonikarjev ob materinskem dnevu v kul-turnem domu pripravila prvi skupni koncert, v goste pa sta povabila članice žen-ske pevske skupine čebelice. dvorana je bila skoraj pretesna za vse obiskovalce, kar je tudi sicer značilno za vse domače prireditve v Mirni Peči.

Moški pevski zbor Rožmarin je bil usta-novljen leta 2002 v sodelovanju z Dru-

štvom upokojencev Mirna Peč. Sprva je zbor štel 13, danes pa 17 pevcev. Od tega jih je nekaj upokojencev, nekaj je mlaj-ših članov. Prvi zborovodja je bil darko Žagar, zadnji dve leti pa je zborovodja Gorazd kermc, medtem ko je predse-dnik zbora alojz kastelic. Pevci vadijo enkrat tedensko skozi celo leto, razen v poletnem času. Zbor je že večkrat na-stopal na samostojnih koncertih in na raznih prireditvah v domači občini, pa tudi na različnih revijah pevskih zborov na Dolenjskem. Na revijah pevskih zbo-rov je Rožmarin v zadnjih letih dosegal dobre rezultate. Repertuar zbora sesta-vljajo pretežno slovenske ljudske pesmi. V letu 2005 je zbor izdal samostojno zgo-ščenko, na kateri je 14 pesmi. Na tokra-

tnem koncertu so se pevci predstavili s slovenskimi ljudskimi pesmimi: Temna

noč, Tam kjer se čuje pesem, Jaz pa vem kako, Fantje zgodaj so vstajali, Cvete de-kletu rožmarin, Eno devo, V Marijinem vrtu, Lep spomin je nate mati, Kje ma-mici bi rož nabral. Pevci in harmonikarji so že posneli skupni videospot, zato so se odločili, da se skupaj predstavijo tudi na letnem koncertu. Za slednjega so har-monikarji izbrali slovenske narodne in narodnozabavne skladbe. Sicer pa je bilo Društvo harmonikarjev Mirna Peč usta-novljeno leta 2001, članov je 38, v staro-stnem razponu od 7 do 78 let. Strokovni vodji sta Peter Fink in Franc Potočar, predsednik pa je Martin krevs. Društvo je v letih obstoja izdalo zgoščenko in po-snelo tri videospote.

Drago Saje


iz treh dolin

12. motoristični blagoslov v Mirni Peči

Vreme ni bilo oviraNa letošnjem 12. vseslovenskem motorističnem blagoslovu – Mirna Peč 2010 vreme ni oviralo motoristov, saj se je kljub dežju blagoslova udeležilo okoli 1000 motori-stov in za dobro polovico manj motorjev, saj se jih je večji del pripeljalo z osebnimi avtomobili.

PO »ŽEGEN« iN dObrO vOLjO

Med udeleženci niso manjkali pobudniki prvega in vseh naslednjih srečanj – člani trebanjskega Moto kluba na čelu s Polde-tom Pungerčarjem, ki je hkrati nastopal tudi v vlogi predsednika Zveze moto klu-bov Slovenije, in takratni župnik ter moto-rist janez Šimenc. Ne glede na vreme se je prireditve udeležilo veliko domačih in drugih obiskovalcev, saj je postala tradi-cionalna in že značilna za Mirno Peč, kot včasih mirnopeški tek. Število motoristov se je v teh 12. letih iz leta v leto poveče-valo in tudi nihalo glede na vreme, rekor-dno po številu motorjev pa je bilo lansko leto z okoli 8000 jeklenimi konjički. Kljub tokratnemu manjšemu številu pripeljanih motorjev na prvi blagoslov v sezoni, pa ni prav nič upadlo zanimanje tiskanih in elektronskih medijev za ta dogodek, saj so ga pokrivale tako nacionalna televizijska in radijska hiša kot tudi komercialne in lo-kalne televizijske, radijske postaje ter šte-vilne časopisne hiše. Prav zaradi slabega vremena je bil tudi spremljevalni program precej okrnjen. Slovesno mašo je na kon-cu obogatil priznani slovenski pevec Oto Pestner, ki je zapel nekaj znanih pesmi, med njimi ni manjkala tudi Ave Marija, s katero je navdušil občestvo, zbrano v farni cerkvi in zunaj nje. Po maši se je dogaja-nje preselilo na prireditveni pro-stor, kjer so nastopili mirnopeški harmonikarji vseh generacij, svoje sporočilo je motoristom kot predsednik ZMK Slovenije posredoval tudi Polde Pun-gerčar, za glasbo je poskrbel ansambel Mikola s pevko

Tanjo, vse skupaj pa je v celoto povezoval slavko Podboj, ki je v svoje tekste vple-tel mnogo zanimivih podatkov. Kot vsako leto je na blagoslovu sodelovala tudi Poli-cija s simulatorjem vožnje motornega ko-lesa, za katerega so se predvsem zanimale mlajše generacije bodočih motoristov. Seveda pa je bil glavni dogodek veliko-nočnega ponedeljka obred blagoslova motoristov in motorjev, ki ga je kot vedno opravil domači župnik janez rihtaršič s predhodno molitvijo, prošnjami in pri-prošnjami za varno ter srečno vožnjo vseh udeležencev v prometu.

ZGOvOrNa sTaTisTika iN PrEvENTivNE akCijE

Po statističnih podatkih in aktivnostih iz medresorskega Obdobnega načr-ta za zagotavljanje varnosti voznikov enoslednih motornih vozil v letu 2010, lahko prometno varnost v lanskem letu v primerjavi z letom 2008 ocenimo kot dobro. Število prometnih nesreč se iz

leta v leto zmanjšuje. Leta 2009 so se na slovenskih cestah zgodile 20.604

(predlani 23.193) prometne nesre-če, kar je za 11 % manj kot leta

2008. V prometnih nesrečah je umrlo 31 (leta 2008 46) vozni-

kov enoslednih motornih vozil ali 15 manj kot leta 2008. Med

njimi je bilo 28 voznikov mo-

tornih koles (predlani 38) in trije vozniki koles z motorjem (predlani osem). Na območju Policijske uprave Novo mesto se je v letu 2009 zgodilo 84 (61 v letu 2008) prometnih nesreč z udeležbo vo-znikov enoslednih vozil. V prometnih nesrečah je življenje izgubil en, predla-ni šest udeležencev. Kljub zmanjšanju števila prometnih nesreč in posledic želi policija z načrtovanimi ukrepi v letu 2010 zmanjšati število umrlih in poškodova-nih voznikov enoslednih motornih vozil ter zmanjšati število prometnih nesreč z udeležbo voznikov enoslednih motornih vozil. Za voznike drugih vozil je pomembno, da se zavedajo ranljivosti motoristov. silhue-ta motorista je izjemno majhna in jo vo-

znik hitro spregleda, zato bi moral vsak voznik pred začetkom prehitevanja, pred zavijanjem levo ali pred vključevanjem na glavno cesto dobro preveriti ali s tem de-janjem ne ovira ali celo ogroža drugih oz. ali s tem ne seka poti voznikom motornih dvokoles. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri Direkciji RS za ceste, kjer si prav tako prizadevajo za izboljšanje razmer na cesti in dvig ravni strpnosti in ra-zumevanja med motoristi in drugimi ude-leženci v prometu, izvaja novo medijsko kampanjo zaradi dejstva, da so motoristi najbolj ogrožena skupina udeležencev v cestnem prometu, saj je tveganje za smrt pri vožnji z motornim kolesom 50-krat večje kot pri vožnji z osebnim avtomo-bilom. Eden najpomembnejših dejavnikov varnosti voznikov motornih koles in dru-gih dvokoles je vidnost, zato DRSC tudi v okviru letošnje kampanje ohranja slogan Ne spreglej!, ki pa se letos dopolnjuje z jasnim navodilom Trikrat poglej! Moto-risti so dobri vozniki, ki spoštujejo prome-tne predpise, cenijo svoje in tuje življenje ter si prizadevajo za izboljšanje prometne varnosti.

Ljuba Sukovič


Namen je bil, da se gozd okrog naselja Postaja do vasi Češence očisti vse nesna-ge, ki jo neosveščeni prebivalci odme-tavajo v neposredno okolje. Čeprav se je zbralo le dobrih 20 udeležencev vseh starostni - od vrtičkarjev, osnovnošolcev,

srednješolcev, pa do zaposlenih in upo-kojencev - so v treh urah in pol očistili štiri divja odlagališča (Mlake, meja pod železniško postajo, jama tik ob stezi od

železniške postaje v Mlake in odlagališče v gozdu pod železniško postajo) ter na-brali kar dve traktorski prikolici odpad-kov. Kaj vse pristane skoraj pred pragom stanovanjskih hiš: štedilniki, straniščne školjke, elektro-material, baterije, talne obloge, pohištvo, zdravila, baterije, spal-ne vreče, ozimnica, oblačila, obuvala… Lovec Slavko Orehek, ki pravi, da ni bil vodja skupine, temveč le eden od udele-žencev, je po opravljeni akciji organiziral tudi druženje z malico. Bil je pobudnik akcije z vabilom, ki ga je obesil sredi na-selja in z njim pozval k sodelovanju. Izra-zil je zadovoljstvo po opravljenem delu

in povedal, da je okolica onesnažena bolj kot si marsikdo misli. Mnogo divjih od-lagališč sta prerasla podrast in grmovje, vendar to ne pomeni, da ta ne predsta-vljajo grožnje za okolje. Vsi sodelujoči so bili z rezultati zadovoljni, čeprav so priča-

kovali večji odziv svojih sosedov. Mnogi pa so strnili pripombe, ki bi v prihodnje prispevale k večji učinkovitosti:Vsaka skupina bi morala imeti koordina-torja, ki bi bil ves čas akcije dosegljiv po telefonu.V naprej bi morali določiti traktorista, ki bi iz težko dostopnih in bolj oddaljenih mest v gozdu sproti odvažal odpadke na zbirna mesta.Rabili bi zemljevid z označenimi divjimi

odlagališči, da jih ne bi odkrivali na slepo srečo in izgubljali čas.Potrebna bi bila boljša oprema: ustrezne posode za prenos razbitega stekla, zado-sti vreč za sortiranje odpadkov in primer-ne rokavice za pobiranje stekla ter ostre zarjavele pločevine.

Jožica Cerovšek

iz treh dolin

Akcija Očistimo Slovenijo

Očiščeno, a za kako dolgo?Občina Mirna Peč je 17. aprila skupaj z društvi, šolo in ostalimi prostovoljci izvedla svojo že de-veto spomladansko akcijo čišče-nja okolja. Novost letošnje akcije je bila, da je bila le-ta usklajena s terminom vseslovenske akcije »Očistimo Slovenijo v enem dne-vu« Društva ekologov brez meja, a je izvedba potekala po ustaljeni organizaciji iz preteklih let. Občina se je v pripravi na akcijo povezala tudi z Igorjem Krevsem, koordi-natorjem vseslovenske akcije za območje mirnopeške občine, da se akciji uskladita. Tako je organi-zator vseslovenske akcije poskrbel predvsem za medijsko promocijo, samo organizacijo na terenu pa prepustil prostovoljcem. Na dan čistilne akcije se je zbralo okoli 530 prostovoljcev. V orga-nizaciji Lovske družine Mirna Peč je potekalo čiščenje gozdnih po-vršin, v organizaciji Jamarskega društva Novo mesto čiščenje jame na Grč vrhu, v organizaciji Ribiške družine Novo mesto čiščenje Te-menice in v organizaciji Osnovne šole Mirna Peč čiščenje okolice šole ter območij ob glavnih pro-metnicah. Organizirali pa so se tudi prebivalci posameznih vasi kot so Mali Kal, Veliki Kal, Hmeljčič, Poljane, Jablan, Globodol. Skupno na vseh lokacijah je bilo nabranih 18 prikolic raznovrstnih odpadkov, za katerih odvoz na zbirna mesta so poskrbeli člani Govedorejske-ga društva Mirna Peč, za nadaljnji odvoz na deponijo pa Komunala Novo mesto. V nadaljevanju si lahko v člankih, nastalih pod okriljem različnih v projekt vključenih organizacij in posameznikov, preberete, koliko in kje so Mirnopečani čistili.

Nataša Rupnik

Očistimo Postajo v enem dnevu17. aprila so se tudi v Mirni Peči, natančneje v ulici Postaja (naselje okrog žele-zniške postaje) zbrali, da po svojih močeh prispevajo k akciji »Očistimo sloveni-jo v enem dnevu«.


iz treh dolin

Čistila je tudi »šola«v občinski očiščevalni akciji so so-delovali vsi učenci, učitelji in ostali delavci šole v Mirni Peči. razdelili so se v skupine po vaseh in tako očistili vse tri doline.

Učenci razredne stopnje so se zbrali v šoli in se od tu odpravili po krajevnih poteh Temeniške doline in do Viher. Ob poteh so našli kar nekaj smeti, ki so jih sproti sortirali. Nabrali so približno

devet vreč smeti, med katerimi so pre-vladovale pločevinke, plastika in nekaj malega papirja. Petošolci so opravljali očiščevalno akcijo okrog šole, kjer so uredili vse zelenice, živo mejo in posa-dili rože. Učenci predmetne stopnje so imeli zbirna mesta v svojih vaseh. Od-padke so sproti sortirali. Ob glavi cesti od Rogovile do Šrange je bilo precej smeti, po vaseh pa zelo čisto. Največ smeti so našli ob ponoru Temenice in ob avtocesti ter ob obronkih gozdov, mnogo pa tudi v samem gozdu. Od Velikega Kala do podvoza Poljane se je zdelo, da je več smeti kot prejšnja leta, zato so predlagali večje število udele-žencev. Mnogo smeti so našli še okrog pokopališča. Največ so nabrali ploče-vink, steklenic, cigaretnih škatlic, pa-pirja, plastike. Vsi učitelji in delavci šole so ugotovili, da je čistilna akcija nujno potrebna, da se že pozna osveščanje ljudi, da je odpadkov vsako leto manj. Najdejo pa se še odlagališča v gozdu, ob in v vodi ter trenutno ob avtocesti. So pa udeleženci opozorili, da bi v pri-hodnje dobil vsak udeleženec svoj par rokavic in več vreč. In kakšni so predla-gi za prihodnje leto?na cesti pri Šrangi in Vrhpeči naj bi se na dan očiščevalne akcije postavila prometna znaka, ki bi opozarjala voz-nike na previdnejšo vožnjo,učenci, ki bodo pobirali smeti ob ce-stah naj bi imeli brezrokavnike z od-sevniki (prvi in zadnji v skupini).

Mojca Lužar

Na dan akcije Očistimo Slovenijo v enem dnevu so se ob dogovorjeni uri začeli zbirati okrog vhoda. Eni nekoliko

prej - predvsem zaradi napeljave vrvne žičnice, ki je služila za izvlek smeti in pa prvih video kadrov, za katere je ta dan skrbel Klemen. Ja, je mislil, da bo samo »kamerman«, pa ga je skozi dan ujelo

tudi čiščenje in to večkrat. No, kakorkoli že, čiščenje se je začelo nekako ob deve-ti uri. Ker je bilo smeti do vrha in sta se kandidata javila sama od sebe (Andrej in Tom), je del ekipe tačas odšel še na te-rensko čiščenje.Opremljene po predpisih (škornji, roka-vice, maska, čelada…) so se ekipe me-njavale in s tem se je morala večati tudi zunanja ekipa, ki je skrbela za škripčevje in sortiranje odpadkov ter v nadaljeva-nju za odvoz na dogovorjeno lokacijo.

Očistimo jamo Grč vrh 3člani jamarskega kluba Novo mesto že kar nekaj časa opazujejo onesnažene vho-de na severni strani Malisnega hriba na območju Grč vrha. O tem so nekaj že na-pisali, v marcu pa je bila na ustrezno inštitucijo podana prijava proti neznanemu storilcu (za jamo Grč vrh 3), vendar se, kot vse kaže, ni zgodilo še nič. ker pa jamarji ne ležijo križem rok, so se letos odločili, da izvedejo čiščenje jame Grč vrh 3. Za pomoč oziroma donatorstvo so zaprosili Občino Mirno Peč, ki je predlog podprla.

Prostovoljca, foto: Mihael Rukše

Mravljišče, foto: Mihael Rukše

Te ugriznem. Foto: Damijan Šinigoj

Obvezna jamarska, foto: Mihael Rukše.

Foto: Damijan Šinigoj.

Za uspešno akcijo gre zahvala (pred)vsem udeležencem akcije, Občini Mirna Peč (predvsem Nataši Rupnik in Zvonetu Lahu), Nacionalnemu ve-terinarskemu inštitutu, Enota Novo mesto in Lovski družini Mirna Peč.

Po šestih urah dela so se ustavili tam nekje na smeteh iz leta 1980, kar je bilo mogoče razbrati iz odvržene registrske

tablice. Iznesli oz. bolje izvlekli so za eno manjšo goro raznoraznih smeti, a jih je verjetno vsaj še dvakrat toliko.Na akciji je tako ali drugače sodelovalo 25 udeležencev, ki so jamo poglobili za tri metre in pol, tako da dobiva vse razse-žnosti velikega brezna. Izkopali in iznesli so preko 20 m3 raznoraznih smeti, od tega je bilo preko 20 vreč (po 80 litrov) samo ostankov raznih kadavrov, našteli so preko 20 glav domačih živali. V jamo je bilo odvrženih tudi večje število šte-dilnikov, hladilnikov, delov avtomobilov, štiri vreče pa so bile napolnjene z nevar-nimi odpadki.

Jože Tomšič

Glasilo Občine Mirna Peč16 junij 2008

iz šolskega panja

Uspešni mirnopeški astronomki Leto 2009 je bilo razglašeno za mednarodno leto astro-nomije v počastitev Galilea, ki je leta 1609 uporabil dalj-nogled za opazovanje neba in naredil prve zapiske o svojih opazovanjih Lune, jupitra in drugih nebesnih teles. društvo matemati-kov, fizikov in astronomov se je odločilo, da bo v šol-skem letu 2009/2010 prvič organiziralo tekmovanje v znanju iz astronomije za osnovnošolce.

Tekmovanja so se udeležili tudi učenci iz Osnovne šole Mirna Peč. Na šolskem tek-movanju je sodelovalo 12 učencev, učenki jasmina ilar in alenka bobnar pa sta se udeležili državnega tekmo-vanja, ki je 19. decembra lani potekalo na Fakulteti za ma-tematiko in fiziko v Ljubljani. Jasmina Ilar je dosegla srebr-no, Alenka Bobnar pa zlato priznanje. S sodelovanjem na tekmovanju, nabavo tele-skopa in pomembnima do-sežkoma v znanju so tudi na tukajšnji šoli počastili medna-rodno leto astronomije.

Danijel Brezovar

Mlada Vilenica 2010

Ninine Gore prepričaleŽe deseto leto zapored je Kulturno društvo Vilenica iz Sežane pripravilo mednaro-dno otroško literarno nagra-

do Mlada Vilenica 2010. Na tekmovanju so sodelovale osnovne šole iz petih evrop-skih držav, in sicer iz Slovenije, Italije, Slovaške, Hrvaške ter Ir-ske. Strokovna žirija je odloči-la, da je zmagovalka natečaja v razredu ustvarjalcev starih od 7 do 10 let Nina rozman, učenka 3.a razreda iz Osnov-ne šole Mirna Peč, saj je naj-boljša pesem natečaja njena pesem Gore. Kristalna peresa 10. mednarodne literarne na-grade Mlada Vilenica 2010 so podelili 22. maja v amfiteatru Kosovelovega doma v Sežani. Nina bo svojo pesem predsta-vila tudi na Festivalu Vilenica na literarni matineji na gra-du Štanjel. Poleg tega se bo oktobra udeležila literarnega festivala Cuisle v Limericku na Irskem, kjer bo prav tako pre-brala svojo pesem.

Mojca Starešinič

Modelarji na državnem tekmovanjuModelarstvo je na mirnopeški šoli že kar tradicionalna dejav-nost. Vsako leto se vanjo vključijo novi učenci. Mnogi kmalu

ugotovijo, da dejavnost zahte-va preveč napo-rov, natančnosti ter vztrajnosti in se poslovijo. Tisti, ki vztra-jajo, so čedalje spretnejši, iz-kušenejši in se lotevajo čedalje težjih modelov. Trije učenci so v

letošnjem letu s svojimi modeli čolnov sodelovali na državnem prvenstvu modelarjev iz osnovnih šol, ki je potekalo 5. junija na bazenu v Ajdovščini. Kljub mladosti in neizkušenosti, so se enakovredno pomerili s svojimi starejšimi vrstniki ter se v sku-pini 24-ih tekmovalcev uvrstili na 15. mesto. Poleg tekmovanja je pomembno tudi druženje z vrstniki, ogled modelov ostalih tekmovalcev in nenazadnje uživanje ob spuščanju modelov.

Danijel Brezovar

GORE

Kaj mislijo te gore?Da so pametne?Da so lepe?Meni se zdijo pa,da so nore!Sneg ti namečejo na glavo, da moraš v bolnico, namesto na zabavo.

Nina Rozman 3.aOsnovna šola Mirna Peč

50. sezona bralne značkeGibanje Bralna značka se je začelo pred 50. leti na Koroškem. Po-budnika zanj sta bila pisatelj Leopold suhodolčan in profesor slovenščine stanko kotnik.

Mirnopeški šolarji so 50. obletnico bralne značke obeležili v maju z obiskoma dveh literarnih ustvarjalcev. Mlajše učence je obi-skala pesnica in pisateljica anja Štefan. Poslušalce je popeljala v čarobni svet pravljice, zaposlila njihove sive celice z ugankami in jim predstavila del svojega pesniškega opusa. Seveda jim je ob koncu podelila tudi zaslužena priznanja za opravljeno bralno značko. Starejšim učencem pa se je predstavil igralec, dramatik, pesnik, pisatelj in prevajalec andrej rozman roza. Na zanj zna-čilen humoren način je učencem predstavil raznolika področja njegovega ustvarjanja. Ob koncu je tudi on podelil priznanja vsem, ki so si jih prislužili. Še posebej pa smo zaploskali osmim devetošolcem, ki so bili knjigi zvesti od 1. do 9. razreda.

Greta Kastelic

Anže Cesar, Kristijan Muhič in Jan Muhič


Številni športni dosežki v šolskem letu 2009/2010V letošnjem šolskem letu so tudi športniki prispevali, da se je o mirnopeški šoli slišalo tudi v širšem okolju. Sodelovali so na številnih tekmovanjih. Naj-bolj zanimiva je bila dolenjska košarkarska liga osnovnih šol (DKL), kjer so imeli otroci možnost nastopiti na števil-nih tekmah. Starejši dečki so na koncu tekmovanja osvojili 5. mesto, mlajši pa so bili 6. Glede na to, da v njihovih vr-stah ni niti enega učenca, ki bi treniral v klubu, so z uspehom zadovoljni.

Tudi letos niso manjkale vr-hunske uvrstitve učencev na državnih tekmovanjih. Tako je simon brezovar iz 9. b osvojil 4. mesto na državnem prven-stvu v atletiki, njegov sošolec kristjan berus pa je osvojil 4. mesto na državnem prven-stvu v krosu v kategoriji dečk-ov letnika 1996. Mitja kolenc iz 6. b je bil med mlajšimi deč-ki 15. na DP v skoku v daljino. Na področnih tekmovanjih so atleti že jeseni dosegli imeni-ten uspeh in osvojili ekipno 3. mesto, kar je za dokaj majhno šolo nad pričakovanji. Posa-mično sta bila spomladi Si-mon Brezovar in Mitja Kolenc druga, Kristjan Berus pa 5. v teku na 1000m. Pravi športni duh pa je v slogu Petre Majdič pokazala jasmina ilar iz 8. a. Na DP v krosu jo je po padcu in zvinu gležnja s proge odnesla nujna medicinska pomoč. Čez tri dni je nato na šolskem pr-venstvu v atletiki še šepajoča zmagala v teku na 60 m, 600 m in skoku v daljino. Nekaj dni zatem je osvojila še 10. mesto na področnem prvenstvu v atletiki (skok v daljino). S svojo srčnostjo in nepopustljivostjo je Jasmina gotovo pozitiven zgled za vse, mlajše in starejše.

Robert Dragan

Evropska vasProjekt Evropska vas je namenjen raziskovanju in poglabljanju znanja o državah članicah Evropske unije. Mirnopeška šola je tudi letos, že četrtič, sodelovala v njem. Učenci so pod vodstvom mentorjev raziskovali italijo in Estonijo.

Raziskovali so splošne zna-čilnosti držav ter navade in posebnosti njihovih prebi-valcev. Organizirali so teden

italijanske kuhinje, raziskovali Benetke in izdelovali beneške maske, raziskovali so Leonar-da da Vincija ter pripravili ve-liko različnih publikacij. Osre-dnji dogodek je bil celodnevni obisk Slovencev, ki živijo v Ita-

liji. Naši rojaki iz Italije so pred-stavili svoj vsakodnevni boj za ohranitev slovenskega jezika. Še posebno zanimiva je bila

o k r o g l a miza, katere se je udeležil tudi župan in na kateri so po-membni predstavniki narodne skupnosti Slovencev

v Italiji pred-stavili šol-stvo, kulturo ter politiko. Srečanje z njimi je bilo

izredno pri-srčno, polno

dobre volje in hu-morja ter je vse,

ki so sodelova-li, obogatilo.

Pri izvedbi srečanja je veliko po-magala Ob-čina Mirna

Peč. Projekt Evropska vas

je organiziran po regijah. Zaključno

srečanje je v začetku maja, ko se vse sodelujoče šole zbe-rejo v regijskih centrih in pred-stavijo celoletno delo. Učenci šole so 7. maja tako sodelovali na srečanju v Dolenjskih To-plicah in uspešno predstavili svoje delo.

Danijel Brezovar

Glasilo Občine Mirna Peč18 junij 2008

iz šolskega panja

Cepetavčki tekli, skakali, metali…V maju so bili Cepetavčki tekavčki, ska-kalčki, metalčki in še marsikaj v zvezi z gi-banjem. Zadali so si cilj vzbuditi veselje, zanimanje in navade za športno vadbo. Preizkusili so se v gimnastiki, atletiki, v aktivnostih z žogo, na poligonu in na po-hodih. Najstarejši Zlati sončki so opravili vse naloge za športno značko. Za šport ste primerni tudi vi dragi občani: če se dobro počutite, čeprav je prijatelj ali pri-jateljica poleg vas v blagovnih znamkah, če znate uživati na starem in zarjavelem kolesu ter s starim nahrbtnikom, če ve-ste, da je za igro s prijatelji dovolj ogulje-na žoga, če živite športno, če…

Marija Mikec

Pohod

Poligon

Zaključek projekta RIMLJANI

»Ne za šolo, za življenje se učimo.«v celoletnem šolskem projektu rimske ceste in življenje rimljanov so se učenci osredotočili na pomen rimskih cest na slovenskem in v okolici Mirne Peči ter na način življenja rimljanov, ki je mnoga stoletja vplival na življenje naših predni-kov. s projektom so želeli oživiti zgodovinski spomin na antično obdobje, ki je pomenilo temelj evropske civilizacije.

Ob tem velja spomniti na nekaj dosežkov rimske civilizacije: latinščina, temelj da-našnjih romanskih jezikov, rimsko pravo, medicina, govorništvo, zgodovina, ma-tematika – rimske številke, naša pisava, latinica, filozofija, ki je poudarjala: kre-post, dolžnost, zmernost in vzdržljivost

– vrednote, ki bi se jih morali tudi danes zavedati in jih pri-vzgojiti našim otrokom.Seveda so vsem ostali v spominu fantastični arhitekturni in ostali materi-alni viri, ki so se ohranili do danes. Pomi-slimo samo na rimski amfiteater Kolosej, viadukte, akvadukte, svetišče Panteon, rimske vile, osrednje trge – forume, terme oz. kopališča, centralno ogrevanje, kanali-zacijo, živopisne mozaike in nepogrešljive rimske ceste, ki so povezale različna ljud-stva v prostranem imperiju.»ROMA NON FUIT UNA DIE CONDITA.« Tako kot Rim ni bil zgrajen v enem dnevu, se je tudi projekt gradili skozi vso šolsko leto.6. maja so ob zaključku projekta, v okviru dneva odprtih vrat šole, zbranim staršem in obiskovalcem predstavili, kar so se na-učili o Rimljanih. In imeli so kaj pokazati. Pri projektu so bili namreč aktivni prav vsi, od učencev prvega razreda, do učencev devetega razreda, spoznavali so različne segmente življenja Rimljanov in poskušali raziskati čim več skritih rimskih zakladov v bližnji okolici. V prvem razredu so izdelovali voščene tablice, ki so jih Rimljani uporabljali v šol-skih klopeh, pogledali pa so tudi v svet

vojaške tehnike, imenovane želva. V dru-gem razredu so se navdušili nad ženskim nakitom in ga tudi izdelali. V tretjem so izdelovali otroške namizne igre z rimskimi motivi in se naučili rimske številke. Četrti razred je podrobno raziskal rimsko cesto v okolici Mirne Peči na terenu, učenci pe-tega razreda so se z gostom antonom Finkom naučili prve latinske besede, se vživeli v vlogi rimskega šolarčka in izde-lali rimske miljnike ter obiskali Dolenjski

muzej, v šestem razredu pa so gostili poznavalca rimske kulture gospo-

da Gašperiča, ki jim je razkazal dragocene najdbe. Učenci predmetne stopnje so raziskovali rimsko kulturo z obiskom Narodnega muzeja

v Ljubljani, s predavanji dani-la breščaka z Zavoda za varstvo

kulture iz NM, učenjem latinščine pod vodstvom Mitje sadka iz Arhiva NM, po-drobno so spoznali kruto življenje rimskih vojakov, spoznavali so pomen latinskih

pregovorov in zgradili talni mozaik, ki kra-si vhod v šolo. V podaljšanem bivanju so prav tako izde-lali mozaike ter raziskovali način in vrsto prehrane.V tem projektnem delu so lahko vsi sode-lujoči, učenci in učitelji, izrazili svojo krea-tivnost ter raziskovalni duh.»FINIS CORONAT OPUS.« - Konec ovenča delo. To delo so učenci in mentorji zaklju-čili z zaključno prireditvijo in razstavo iz-delkov.

Igor Zadravec


cepetavčkove novice

Cepetavčki bralčkiCepetavčki so na slovesen zaključek Cepetavčka bralčka v Kul-turni dom povabili svoje starše. Zbrali so se v velikem številu. Nagovorili so jih župan, ravnatelj in vodja vrtca. Navdušeni so bili nad bralno kulturo Cepetavčkov in njihovih staršev. Za-bavala sta jih Mojca in Kaličopko, ki sta s pesmicami spravila na noge domala vso dvorano. Na koncu so prav vsi Cepetavčki bralčki prejeli diplome, starši pa simbolična darilca.

Marta Lužar

Obisk v bolnišniciSkupina Veverice se je z veseljem odzvala povabilu Lovrove mamice, da obiščejo novomeško bolnišnico. Ogledali so si re-

ševalno vozilo, pokukali v pralnico in kuhinjo, v mavčarni so Aneju na roko namestili mavec. Po ogledu otroškega oddelka so se v igralnici poigrali, popili sok in se posladkali s čokoladico.

Anica Krese

Volk in sedem kozičkovV vrtcu Cepetavček se vedno nekaj zanimivega dogaja. Starši otrok iz skupine Polžkov so bili povabljeni na uvodni sestanek, kjer je padla odločitev, da bodo starši zaigrali gledališko pred-stavo Volk in sedem kozličkov. Razdelili so vse vloge, določili režiserja in scenarista. Vsi zainteresirani starši so se zelo potru-

dili. Že na prvi vaji je bila narejena scena. Starši so na skupne vaje prišli trikrat in iz začetne zadrege so se razvili v samozave-stne igralce. Premiera je potekala 15. aprila v jedilnici Osnov-ne šole. Predstava je številne obiskovalce preprosto navdušila. Mali polžki so bili vzhičeni nad igralskimi sposobnostmi svojih staršev. Na koncu ploskanja kar ni in ni bilo konca. Ob skromni gostiji so že kovali načrte za ponovitev predstave.

Urška Pene in Andreja Rafeq Obrekar

Velik voziček za majhne potnikeOtroci z družinskega varstva Gorenc so se pred časom razveselili čisto posebne pridobitve. Poslej se namreč lahko z novim vozič-kom kar vsi odpravijo na sprehod po bližnji, pa tudi nekoliko bolj oddaljeni okolici. Pridobitev je posebej dobrodošla tudi zato, ker lep sončni dnevi kar vabijo k dogodivščinam na prostem. In teh bo poslej na poteh po Mirni Peči zagotovo veliko. T.s.

Nogometna tekma med belimi in zelenimi. Rezultat 2:1 za bele.

Gimnastične vaje na bradlji

Atletika-tek

Dan, datum,predvidena ura

Naziv prireditve, programa,kraj prireditve Organizator

petek, 18. junijaob 18. uri

RAZSTAVA KRUHA IN ROČNIH DELavla KD Mirna Peč

Društvo podeželskih ženaMirna Peč


FESTIVAL MIRNOPEŠKIH VINparkirišče pred KD Mirna Peč

Društvo vinogradnikov Mirna Peč


TEKMOVANJE KOŠARKARSKIH TROJKvaško igrišče v Jablanu

PGD JablanŠRD Mirna Peč


SLAVNOSTNA SEJA OB 11.OBČINSKEM PRAZNIKUs kulturnim programom in podelitvijo priznanj občinevečnamenski prostor KD Mirna Peč

Občina Mirna Peč

sobota, 19. junijaob 15. uri

TRADICIONALNO GASILSKO TEKMOVANJE za pokal Mirne Pečiigrišče ob Osnovni šoli Mirna Peč

PGD Mirna Peč


PREDSTAVITEV raziskave jame ŠUMECA POLŠNA in čistilne akcije jame GRC VRHvečnamenski prostor KD Mirna Peč

Jamarski klubNovo mesto


14. TRADICIONALNI POHOD PREKO HMELJNIKAodhod izpred novega dela naselja Šranga

Turistično društvo Mirna Pečv sodelovanju z društvi

nedelja, 20. junijob 8. uri

RIBIŠKO TEKMOVANJE NA TEMENICI pri hidroelektrarni Pate v Ivanji vasi

Ribiška družina Novo mesto

torek, 22. junijob 17. uri

SLOVESEN ZAKLJUČEK ŠOLSKEGA LETA jedilnica OŠ Mirna Peč

Osnovna šola Mirna Peč

petek, 25. junijaob 13.30 uri

KOLESARJENJE »MIRNOPEŠKA PENTLJA« osrednji del Mirne Peči

ŠRD Mirna Peč

petek, 25. junija ob 18. uri

PREVZEM NOVEGA GASILSKEGA VOZILA z vrtno veselico z ansamblom Šment vaško igrišče v Jablanu

PGD Jablan


POHOD MIRNOPEŠKE KONJENICE čez center Mirne Peči

Konjeniško društvo treh dolin Mirna Peč

sobota, 26. junijob 14. uri

RAZSTAVA ŽIVINE z vrtno veselico z ansamblom Rubin šolsko igrišče OŠ Mirna Peč

Govedorejsko društvo Mirna Peč

sobota, 26. junija ob 18. uri

KOŠNJA SENA NA STAR NAČIN travnik ob igrišču OŠ Mirna Peč

Društvo upokojencev Mirna Peč

Organizatorji si pridržujejo pravico do sprememb v programu!Skupaj 21 prireditev in dogodkov so pripravila mirnopeška društva skupaj z Občino Mirna Peč.

Program prireditev v okviru praznovanja

11. praznika Občine Mirna Peč

Vabljeni v Mirno Peč - občino treh dolin!

glasilo mp št. 37

Documents