e-uprava v sloveniji

TEHNIŠKI ŠOLSKI CENTER KRANJ

VIŠJA STROKOVNA ŠOLA

E-UPRAVA V SLOVENIJI(seminarska naloga pri predmetu ePoslovanje, smer Informatika, študijsko leto 2010/2011)

Mentor: Avtorji:

Tea Lončarič Jernej Šarkan, Tadej Peršič, Domen Nabernik

Kranj, 17.11.2010

e-uprava v Sloveniji

Kazalo

1 Uvod....................................................................................................................................2

2 e-uprava na splošno.............................................................................................................3

2.1 Državna in javna uprava.............................................................................................3

2.2 Pojem e-uprava...........................................................................................................4

2.3 Glavne funkcije e-uprave............................................................................................4

2.4 Začetki in razvoj e-uprave..........................................................................................5

2.5 Cilji e-uprave..............................................................................................................6

2.6 Akcijski načrt i2010....................................................................................................7

2.7 Sestava e-uprave.........................................................................................................8

2.8 Vidiki e-uprave...........................................................................................................8

2.9 Delovna področja oz. oblike e-uprave........................................................................9

2.10 Prednosti in slabosti e-uprave...................................................................................10

3 Stanje e-uprave v Sloveniji (storitve)...............................................................................10

3.1 Elektronske storitve e-uprave v Sloveniji.................................................................10

3.2 Spletno kvalificirano digitalno potrdilo....................................................................11

3.3 E-dohodnina..............................................................................................................12

3.4 E-davki......................................................................................................................12

3.5 E-zaposlitev...............................................................................................................13

3.6 e-upravne zadeve......................................................................................................14

3.7 E-VEM......................................................................................................................14

3.8 E-Zemljiška knjiga in E-kataster..............................................................................15

4 Primerjava stanja e-uprave (Slovenija in EU)..................................................................16

4.1 Primerjava ponudbe javnih storitev na spletu...........................................................16

4.2 Primerjava e-uprave: Slovenija in Velika Britanija...................................................19

4.3 Primerjava e-uprave: Slovenija in Nemčija..............................................................20

5 Zaključek...........................................................................................................................22

6 Viri in literatura.................................................................................................................22

1


1 Uvod

Vsak izmed nas se slej kot prej sreča z opravki v javni upravi. Prav takrat se soočamo z mnogo

težavami in omejitvami, kot so npr. uradne ure, čakalne vrste, nepopolni dokumenti, "pošiljanje"

dokumentov naprej na razne druge organizacije, ter ponovno čakanje v vrstah. Mnogi smo celo

mnenja, da je kakršenkoli stik z javno upravo prava nočna mora, saj upravo doživljamo kot "okostenel

birokratski aparat". V današnji informacijski družbi, ki je prepletena z najnovejšo tehnologijo,

računalniki in Internetom, prihaja do sprememb tudi na področju javne uprave. Iz še do nedavnega

poznanega centraliziranega načina poslovanja (na enem mestu ob točno določenih urah) je morala

javna uprava pričeti delovati kot "novodobni servis državljanov". S tem seveda namigujemo na uvedbo

e-uprave, ki bo zmanjšala oz. omejila (in v nekaterih primerih tudi popolnoma odpravila) nevšečnosti

državljanov, ko so v kakršnem koli stiku z javno upravo.

V naši seminarski nalogi bomo na podlagi zgoraj napisanega poskušali predstaviti pojem e-uprave. V

teoretičnem delui bomo poskušali pobližje predstaviti sam pojem e-uprave (kaj sploh pomeni pojem e-

uprava, kaj so njeje značilnosti, kaj so cilji le-te itd.), v nadaljevanju se bomo osredotočiti na stanje in

predstavitev storitev e-uprave v Sloveniji, v zadnjem, bolj empiričnem delu, pa bomo na podlagi

izsledkov raziskave primerjave stanja e-uprav med Slovenijo in državami EU (iz leta 2007), ki jih je

objavila Evropska komisija, poskušali opraviti razmeroma kratko in jedrnato primerjalno analizo med e-

upravo (oz. državnim portalom) pri nas v Sloveniji in e-upravo v Veliki Britaniji in Nemčiji.

2


2 e-uprava na splošno

2.1 Državna in javna uprava

Javna uprava v ožjem smislu predstavlja vse dejavnosti, ki so namenjene izvrševanju (javne) politike

predstavniških organov. Če pa na pojem javne uprave gledamo v globalnem smislu pa le to lahko

opredelimo s širšim pojmom, ki poleg klasične državne uprave obsega tudi vso drugo dejavnost

uprave, se pravi upravno delovanje s katerim se zagotavlja zadovoljevanje potreb splošnega pomena.

Državna uprava: Vlada (kot najvišji organ državne uprave), Vladne službe, Ministrstva z organi in

upravnimi enotami

Javna uprava: Državni zbor, Državni svet, Predsednik RS, Vlada RS, državna uprava (ministrstva in

vladne službe), obrambni sistem (slovenska vojska, civilna zaščita), pravosodni sistem (sodišča,

državno tožilstvo, odvetništvo, notariati), ustavno sodstvo (ustavno sodišče, redna sodišča), varuh

človekovih pravic, računsko sodišče in centralna banka, lokalna samouprava (pokrajine in občine)

Javna uprava v materialnem smislu pomeni proces odločanja o javnih zadevah medtem ko, v

formalnem smislu predstavlja sistem organov, ki odločajo o javnih zadevah, se pravi o uresničevanju

družbenih koristi. Vsekakor je torej pojem javne uprave širši od pojma državne uprave, saj obsega

poleg organov državne uprave še uprave lokalnih skupnosti ter pravne osebe javnega prava, ki so

nosilci javnih pooblastil.

2.2 Pojem e-uprava

Izraz elektronska javna uprava (krajše e-uprava), zajema vse oblike izvajanja poslovnih procesov v

organih javne uprave, ki temeljijo na uporabi sodobnih informacijsko komunikacijskih tehnologij.

Znotraj uprave se E-poslovanje uporablja med upravnimi organi, navzven pa z občinami, podjetji in

drugimi organizacijami. Vse to ima namen izboljšati upravne storitve, kar prinaša korist državljanom,

partnerjem in zaposlenim. Na ta način uprava ne nudi samo klasičnega načina poslovanja z državljani,

temveč uvaja nove načine komuniciranja z njenimi uporabniki, občani in organizacijami, s čimer pa se

spreminjata tudi narava in kakovost njenih storitev. Elektronska uprava pomeni preprosto sodobno

upravo, ki vse svoje naloge izvaja z intenzivno uporabo elektronskih sredstev za obdelovanje

informacij, kot so npr. računalniki, računalniška omrežja in Internet. Elektronska sredstva se ne

uporabljajo samo za interno uporabo podatkov in komunikacijo med ministrstvi in vladnimi agencijami,

temveč tudi za komunikacijo navzven, z drugimi organizacijami, podjetji in še posebno z državljani. E-

3


uprava je tako usmerjena k trem skupinam končnih uporabnikov: poslovnim subjektom, državljanom in

zaposlenim v javni upravi.

Če potemtakem združimo pojma e-poslovanje in javna uprava, dobimo e-upravo. Bistvo e-uprave je v

tem, da se ljudem čim bolj približa funkcije oz. storitve javne uprave. To storimo na način tako, da se

ponudi storitve 24 ur na dan, sedem dni na teden in 365 dni na leto. Pri e-upravi ni uradnih ur, ni

"neprijaznih" uradnikov, ni čakanja v vrstah ter ni nepotrebnega letanja od vrat do vrat. Večino uradnih

zadev, dovoljenj in dokumentov lahko pridobimo kar preko svojega računalnika oz. interneta, mobilnih

telefonov in drugih naprav. Storitve e-uprave so kvalitetnejše, hitrejše, cenejše, prijaznejše in

uporabniku prilagodljive. e-uprava omogoča državljanom, da na nek način vplivajo na državno politiko

prek vprašanj, anket, mnenj, predlogov in predvsem nudi boljšo izrabo sredstev (Colnar v Puc,

2002:10). Če povzamemo so bistvene prednosti e-uprave predvsem večja razpoložljivost, preglednost

in kakovost storitev za uporabnike, hkrati pa boljša notranja učinkovitost.

2.3 Glavne funkcije e-uprave

- Informacijske storitve: Razpoložljivost, dostop in ponudba različnih informacij in dokumentov

- Komunikacijske storitve: Zmožnost komuniciranja posameznikov ali skupin preko elektronskih

medijev itd.

- Transakcijske storitve: Interaktivno naročanje storitev, izdelkov ali posredovanje podatkov (npr.

elektronsko pošiljanje vlog za osebno izkaznico ali potni list)

2.4 Začetki in razvoj e-uprave

Razširjena uporaba interneta je spodbudila podjetja, da so pričela z e-poslovanjem. Odzval se je tudi

javni sektor z oblikovanjem e-uprave. Osnovni koncepti in tehnike e-uprave izvirajo iz razvitih zahodnih

držav. V devetdesetih letih so uprave Združenih držav Amerike in Velike Britanije, skupaj z državami

kot so Kanada in Avstralija, utirale pot v objavljanju osnovnih informacij uprave na spletu. Od takrat

dalje so številne javne organizacije v svetu pričele uvajati in uporabljati internetne tehnologije in

inovativne poti pri izvajanju storitev za državljane in podjetja.

Gonilna sila pri razvoju elektronskega poslovanja je vsekakor gospodarstvo, v okviru katerega se je

začelo vedno bolj uporabljati elektronsko poslovanje, ki predstavlja povsem nove dejavnosti in storitve

v okolju Interneta. Državna uprava je eden najpomembnejših partnerjev zasebnemu sektorju oziroma

gospodarstvu, zato bi lahko prepočasno uvajanje e-uprave zaviralo celoten razvoj elektronskega

poslovanja podjetij. Razvite države se tega zavedajo, zato so pospešeno uvedle e-upravo. Večina

4


držav članic EU je e-upravo uvedla v obdobju med letoma 2003 in 2006, kar pomeni, da od tedaj

naprej ponujajo vse storitve po elektronski poti. V Republiki Sloveniji je enotni portal e-uprava zaživel

leta 2000. Razvit je bil pod okriljem Centra Vlade RS za informatiko. Bil je vstopna točka do različnih

informacij javne uprave, kot prikazuje informacijsko družbo v najširšem smislu s pomembnim

poudarkom na javni upravi, kar je hkrati tudi stična točka s CVI (Center vlade za informatiko) kot

izvedbenim organom.

Izgled državnega portala Republike Slovenije:

(Državni portal/e-uprava Republike Slovenije danes)

2.5 Cilji e-uprave

Republika Slovenija je v Strategiji e-uprave RS za obdobje od leta 2006 do leta 2010 natančno

določila usmeritve e-uprave, ki so prikazane na sliki spodaj.

Usmeritve e-uprave (glede na uporabnike):

5


(vir: Strategija e-uprave RS za obdobje od leta 2006 do leta 2010 – SEP-2010, 2006, str. 12)

Namenski cilji e-uprave pa so sledeči: Usmeriti delovanje javne uprave k potrebam uporabnikov,

povečati zadovoljstvo uporabnikov storitev, vključiti najširši krog uporabnikov v procese odločanja,

zmanjšati administrativne ovire, povečati kakovost in učinkovitost poslovanja javne uprave, povečati

transparentnost poslovanja javne uprave, dosegati sinergijske učinke na vseh nivojih javne uprave s

pomočjo e-uprave, dosegati najugodnejšo porabo finančnih sredstev na področju e-uprave, zmanjšati

obremenitev kadrovskih virov na administrativnih postopkih, ohraniti stopnjo razvoja e-uprave.

2.6 Akcijski načrt i2010

i2010 je okvirna politika Evropske Unije za informacijsko družbo in medije. Prizadeva si poudariti in

okrepiti pozitivne učinke, ki jih imajo informacijske in komunikacijske tehnologije na gospodarstvo,

družbo in kakovost življenja posameznika. Akcijski načrt i2010 je bil objavljen junija 2005, strategije in

dejanja, zapisana v njem, pa se pregledujejo in obnavljajo skozi i2010 letna poročila. V okviru

Akcijskega načrta i2010 je tudi Akcijski načrt e-uprave, ki ima 5 glavnih prednostnih nalog. Izvaja se v

tesni povezanosti z državami članicami, od katerih se pričakuje, da mu bodo sledile in skladno z njim

razvijale svojo e-upravo. Pomemben je za enakomerno razvijanje e-uprave in posledično ustvarjanje

enotnega informacijskega prostora. Evropska informacijska družba v poročilu Napredek e-uprave v

EU27+ (2007) ocenjuje napredek EU 27+ pri izpolnjevanju teh nalog.

6


- Povsod dostopna e-uprava: Načrt skuša zagotoviti dostopnost e-uprave vsem, tudi starejšim,

invalidom in brezposelnim. e-upravo bodo lahko uporabljali skozi različne kanale, v uradih, pri lokalnih

ponudnikih in dobrodelnih ustanovah.

- Učinkovitost in uspešnost: V načrtu je pobuda za razširitev obsega javnih storitev na spletu –

zmanjševanje birokracije in povečevanje ravni zadovoljstva uporabnikov. Tako bi radi odpravili vrste,

nepotrebno izpolnjevanje dodatnih obrazcev, pomanjkanje povezav med ročnimi in elektronskimi

sistemi, med oddelki, itd.

- Storitve z visoko vrednostjo: Na tem področju so skoraj vse države članice izoblikovale politike za

pospeševanje razvoja storitev z visoko vrednostjo, kot je elektronska oddaja davka na dohodnino.

- Ključni dejavniki uspeha: Uradi morajo usklajevati svoj razvoj storitev e-uprave in se strinjati v

glavnih načelih. Večina članic ima oblikovano politiko o uporabi elektronske identitete (eID), vendar jo

le redke uporabljajo. Sposobnost interakcije različnih sistemov in izmenjavanje informacij je ključna,

elektronske identitete morajo biti prepoznane povsod, če želijo zamenjati papirne identifikacijske

izkaznice.

- e-uprava za ljudi: E-udeležba spodbuja večje sodelovanje med upravo in državljani. Več kot

polovica članic ima razvito politiko na tem področju, trenutno poteka več ambicioznih projektov (npr. e-

Volitve). Evropski parlament aktivno spodbuja to področje. Potencial je velik, vendar je potrebno

izboljšati zaupanje javnosti.

2.7 Sestava e-uprave

Gre za nabor informacij javne narave in upravnih storitev za fizične in pravne osebe, posredovane s

pomočjo informacijsko komunikacijske tehnologije (IKT). Nabor se deli v 4 dimenzije:

- e-storitve: 24/7, vidik uporabnikov

- e-trgovanje: e-davki, državni nakupi

- e-demokracija: Uporaba IKT za odločitve

- e-management: Izboljšava managementa, poenostavitev in integracija procesov

2.8 Vidiki e-uprave

7


e-upravo lahko preučujemo iz štirih različnih vidikov:

- Tehnološki vidik: S tem se je e-uprava morala začeti. Gre za pripravo infrastrukture pa tudi

razširjenost tehnologije med uporabniki, razvoj spletnih strani ipd.

- Pravni vidik: Tudi izvajan takoj na začetku. Gre za pripravo in sprejetje ustreznih zakonov. V

Sloveniji so bili to: Zakon o elektronskem poslovanju in digitalnem podpisu, Zakon o splošnem

upravnem postopku, Zakon o varstvu osebnih podatkov, Uredba o pisarniškem poslovanju, Uredba o

pogojih za EP in e-podpisovanje, Zakon o dostopu do informacij javnega značaja.

- Organizacijski vidik: Gre za najradikalnejšo prenovo uprave. Spreminja se notranji ustroj upravnih

sistemov in tehnološke osnove, še bolj pa gre za spreminjanje način komuniciranja uprave z

uporabniki. Vse to povečuje učinkovitost, preglednost, dostopnost in odzivnost javne uprave.

- Procesni vidik: Pri le-tem gre za najbolj kompleksen vidik. Gre za prenovo procesov in postopkov

znotraj ministrstev in upravnih organov zaradi prilagajanja možnostim in pogojem

tehnologije in zakonov. Vsebuje prenovo baz podatkov in celotnih informacijskih sistemov.

2.9 Delovna področja oz. oblike e-uprave

Glede na uvajanje e-poslovanja na delovna področja javne uprave lahko razlikujemo med naslednjimi

tipi:

G2C (Government to Citizen): poslovanje med upravo in državljani ponujanje kvalitetnih javnih storitev

in informacij na spletu. Gradi na boljših odnosihmed državljani in upravo, saj omogoča lažje in bolj

učinkovito sodelovanje.

G2B (Government to Business): poslovanje med upravo in gospodarstvom spodbujanje e-transakcij in

razvijanje spletnih trgov, spodbujanje spletne izmenjave informacij in blaga.

G2E (Government to Employee): poslovanje med upravo in zaposlenimi (elektronska notranja

komunikacija med zaposlenimi v upravi, odprava papirnega poslovanja).

G2G (Government to Government): poslovanje med posameznimi organi uprave (uradi sodelujejo in

komunicirajo prek spleta - tako ima uprava vpliv na učinkovitost in uspešnost).

G2N (Government to Nonprofit): uprava in neprofitne organizacije (izmenjava informacij med upravo in

neprofitnimi, političnimi in družbenimi organizacijami).

8


2.10 Prednosti in slabosti e-uprave

Prednosti e-uprave lahko razdelimo na tiste za uporabnika in na tiste za upravo. Za uporabnika so to:

dostop do storitve na različne načine, večja prilagojenost storitev, prihranek časa, daljši čas odprtosti

(24/7). Za upravo pa so prednosti naslednje: pregled poslovanja, boljše razporejanje virov, hitrejše

storitve, višja kakovost storitve, manj napak in podvajanja, več časa za kompleksnejše zadeve,

prihranki.

Slabosti oziroma nevarnosti e-uprave pa so lahko razne omejitve v zvezi z: socialnimi vprašanji (npr:

potreba po osebnem stiku), kulturnimi vprašanji (npr: jezikovne ovire), ekonomskimi vprašanji (npr:

dostop do tehnologije), vprašanji povezanimi z učenjem (npr: spreminjanje navad, nepoznavanje),

vprašanji povezanimi s fizično in telesno nezmožnostjo (npr: slepota, slabovidnost).

9


3 Stanje e-uprave v Sloveniji (storitve)

3.1 Elektronske storitve e-uprave v Sloveniji

Vsi državljani Republike Slovenije imamo na razpolago enotne spletne strani upravnih enot, ki so

pripravljene z namenom, da nam olajšajo opravila na upravnih enotah. Na teh straneh lahko najdemo

koristne informacije o upravnih storitvah ter raznih postopkih. Z informacijami, ki nam jih te strani

ponujajo, si lahko prihranimo odvečne skrbi in čas pri obisku v upravnih enotah. Državni portal e-

uprave RS (spletna stran: http://e-uprava.gov.si/e-uprava/portal.euprava) ponuja številne elektronske

storitve in informacije. Tako lahko z pridobljenim kvalificiranim digitalnim potrdilom oddajamo številne

elektronske vloge (npr. podaljšanje veljavnosti prometnega dovoljenja vozila), vsi tisti brez digitalnih

potrdil pa lahko vloge stiskajo, ter jih pošljejo po pošti.

Elektronske storitve e-uprave pri nas so razvrščene glede na uporabnike v tri skupine:

G2C (Government to Citizen): e-storitve za prebivalce oz. državljane (fizične osebe)

G2B (Government to Business): e-storitve za poslovne subjekte in druge asociacije (pravne osebe)

G2G (Government to Government): e-storitve znotraj uprave

3.2 Spletno kvalificirano digitalno potrdilo

Za večino e-storitev javne uprave je potrebno imeti kvalificirano digitalno potrdilo. Na centru vlade RS

za informatiko so v ta namen vzpostavili agencijo za izdajanje in upravljanje z digitalnimi potrdili.

Digitalna potrdila so potrebna za varno elektronsko podpisovanje, izdajajo pa jih kvalificirani overitelji.

Elektronski podpis ima pravno veljavo če je uverjen z kvalificiranim digitalnim potrdilom in ima enako

veljavo kot lastnoročni podpis. Vsak dokument podpisan z elektronskim podpisom zagotavlja

nedvoumno identiteto imetnika in celovitost podatkov. Uporabnik namreč digitalno podpiše dokument,

tako da šifrira podatke z digitalnim potrdilom. To pomeni da podatkov ni mogoče spremeniti ali

popraviti brez vednosti uporabnika. V Sloveniji lahko pridobimo digitalno potrdilo pri več izdajateljih kot

so npr.: Nova Ljubljanska banka d.d., Pošta Slovenije d.o.o., HALCOM d.d., Center vlade za

informatiko (SIGEN-CA).

Varnost digitalnih podpisov ne sme biti vprašljiva, zato je nekaj storitev e-uprave, kjer gre za bolj

občutljive osebne stvari, zaščitenih z dodatno prijavo in geslom. Zaradi varnosti pridobitev digitalnega

10

http://e-uprava.gov.si/e-uprava/portal.euprava


potrdila ni najbolj enostavna in hitra. Primer za pridobitev digitalnega potrdila (ko je postopek končan

lahko nemoteno začnemo uporabljati elektronske storitve e-uprave):

- Iz spletne strani: http://www.sigen-ca.si si prenesemo obrazec za pridobitev digitalnega potrdila.

- Obrazec natisnemo, izpolnimo in podpišemo.

- Obrazec oddamo na svoji upravni enoti.

- Nato prejmemo številki, ki ju potrebuješ za prevzem potrdila (ena pride po elektronski, druga po

običajni pošti).

- Navodilo za prevzem potrdila je na omenjeni strani, prevzem pa vključuje nekaj klikanja, vpis obeh

številk in določitev gesla.

3.3 E-dohodnina

Vse od leta 2003 je v RS možno oddati dohodninsko napoved po elektronski poti. Ta storitiev naj bi

bila upeljana že leta 2002, vendar je zaradi zapletov pri razpisu za ponudnika informacijskih rešitev

doživela enoletno zamudo. Na spletnem portalu davčne uprave RS (spletna stran:

http://edavki.durs.si) lahko storitev uporabite omejeno ali popolno. Omejeno pomeni to, da izpolnete

obrazec za odmero dohodnine v elektronski obliki, ga nato natisnete in pošljete na DURS (Davčna

uprava Republike Slovenije). Popolna uporaba storitve pa vam omogoča, da omenjeni obrazec tudi

elektronsko pošljete, vendar za to možnost potrbujete digitalno potrdilo.

Podrobnejši postopek popolne uporabe storitve e-dohodnina:

- Registracija uporabnika: Registracija deluje le z nameščeno podporo Activex na vašem računalniku.

- Klik na vstop: Izvede se preverjanje identitete uporabnika. Nato vnesemo PIN kodo našega

digitalnega potrdila. Za nadaljevanje se moramo strinjati z pravili in pogoji uporabe, kar potrdimo z

digitalnim podpisom.

- Elektronska oblika obrazca za dohodninsko napoved: Pojavi se nam obrazec za dohodninsko

napoved, ki ima že izpisana nekatera polja (osebni podatki, tekoči račun itd.). Pri vsakem polju je na

voljo tudi pomoč z razlago, ki jo dobimo z klikom na podčrtano besedo.

- Informativen izračun: Ko izpolnimo vsa polja v obrazcu nam sistem prikaže informativni izračun, kjer

lahko vidimo koliko denarja bomo dobili nazaj ali pa ga bomo morali plačati.

11

http://edavki.durs.si/

http://www.sigen-ca.si/


- Shranitev obrazca v DURSov strežnik: Obrazec si lahko shranimo v primeru da dohodninske

napovedi ne želimo takoj oddati.

- Oddaja davčne napovedi: Dokument je potrebno pred oddajo digitalno podpisati pri čemer zopet

uporabimo digitalno potrdilo. Po oddaji gre dokument v sistem in se opremi z časovnim žigom.

- Morebitni popravki: Popravki dohodninske napovedi so možni do konca roka za oddajo.

3.4 E-davki

Storitev e-davki nam omogoča oddajanje davčnih obrazcev v elektronski obliki. Namenjena je tako

fizičnim kot pravnim osebam. Portal e-davki omogoča oddajo obrazcev s področja DDV in VIES,

izmenjavo podatkov davčnih zavezancev z davčnimi upravami ostalih članic EU, registracijo davčnih

zavezancev od e-poslovanja, preverjanje davčnih številk davčnih zavezancev iz EU. Za uporabo

portala e-davki prav tako potrebujemo digitalno potrdilo.

Prednosti e-davkov:

- Hitrejše in preprostejše izpolnjevanje davčnih obrazcev (z vgrajeno pomočjo in orodji za sprotno

preverjanje).

- Možnost vlaganja dokumentov 24 ur na dan, 7 dni v tednu, brez stroškov za poštnino in neodvisno

od geografske lokacije.

- Vpogled v davčno kartico.

- Prenos podatkov neposredno iz računovodskega sistema v e-davke prek spletnih storitev, enostavno

pooblaščanje med uporabniki in ostalimi davčnimi zavezanci.

3.5 E-zaposlitev

E-zaposlitev je storitev, ki je namenjena iskalcem zaposlitve. Iskalci lahko pregledujejo ponudbe in

povpraševanja po delavcih, ter si tako pomagajo do nove zaposlitve. Uporaba storitve je brezplačna

tako za iskalce zaposlitve kot delodajalce, za popolno uporabo pa je potrebna prijava z digitalnim

potrdilom. Popolna uporaba je namenjena predvsem delodajalcem, ki jim omogoča prijavo v sistem

iskalcev, kjer lahko sami najdejo najbolj primernega kandidata za delo. Vsak iskalec, ki se prijavi v

sistem mora izpolniti čim več podatkov o sebi, izkušnjah, znanju, omogočen pa je tudi vnos

12


življenjepisa. Iskalec se prostovoljno odloči ali bodo njegovi podatki ostali zaupni ali pa bodo vidni

delodajalcem, ki iščejo primernega kandidata za delo.

Dodatna vrednost storitve e-zaposlitev je tudi prejemanje obvestil o novih zanimivih ponudbah

delodajalcev, ki jih iskalci prejemajo na naslov elktronske pošte, ki so ga vpisali. Slaba lastnost te

storitve je, da ni povezana z zbirko delavnih mest Zavoda za zaposlovanje, saj le ta ni bil pripravljen

sudelovati v fazi uspostavitve tega sistema. Danes je storitev e-zaposlovanje povezana z zbirko

portala Moje delo.

3.6 e-upravne zadeve

Je sklop storitev na portalu, ki nam omogoča dostop do uradnih obrazcev za vloge in priglasitve v

eletronski obliki.Tako lahko vsak državljan izpolni obrazec ki ga potrebuje, ga natisne in pošlje na

upravno enoto po običajni poti. Storitev omogoča tudi elektronsko oddajo vlog v upravne enote in s

tem odpravi potrebo po fizičnem obisku in nam prihrani čas. Trenutno je na ta način možno vložiti

preko 400 različnih zahtevkov, od vlog za izdajo različnih dovoljenj, uveljavljanja pravic, vlog za

pridobitev potrdila o podatkih iz uradne evidence itd. Za elektronsko pošiljanje je potrebno digitalno

potrdilo s katerim se prijavimo v sistem.Storitev je sicer brezplačna, plača se le morebitna upravna

taksa, ki pa je odvisna od vrste vloge.Storitev nudi tudi podporo plačilnim in kreditnim karticam ter

plačilnemu sistemu Moneta, tako da je tudi plačilo možno v elektronski obliki. Storitev obsega mnogo

življenskih situacij, zato je zelo dobrodošla saj nam lahko prihrani veliko časa.

Pohvale storitve e-upravne zadeve:

- Uporabnost: gre za storitve, ki jih potrebujemo večkrat.

- Dokončnost: Storitev nam omogoča tako oddajo kot tudi morebitno plačilo v elektronski obliki

3.7 E-VEM

e-VEM je spletno mesto, kjer so podjetnikom in bodočim podjetnikom zagotovljene vse informacije, ki

jih potrbujejo za registracijo in pridobitev potrebnih potrdil za delovanje. Bodoči podjetniki, ki se

registrirajo na državnem portalu za poslovne subjekte e-VEM, lahko pridejo do statusa s.p. v enem

dnevu saj ta omogoča naslednje storitve:

- Prijavo v poslovni register Slovenije.

- Prijavo zaposlenega v obvezno zdravstveno zavarovanje ob registraciji.

13


- Posredovanje davčnih podatkov ob registraciji na Davčni urad RS.

- Prijavo otroka do 18. Leta starosti v obvezno zdravstveno zavarovanje.

Za oddajo vseh potrebnih obrazcev v elektronski obliki, potrebujemo elektronsko potrdilo. Elektronsko

je možno opraviti vse postopke preko portala e-VEM, s tem da portal nudi še dodatne prednosti, kot

so:

- Prihranimo čas in pot.

- Preko spleta lahko spremljamo stanje oddane vloge.

- Opravke lahko izvajamo 24 ur na dan in 7 dni v tednu.

- Portal nam omogoča samodejno pridobivanje uradnih podatkov podjetnika iz Centra registra

prebivalstva, Registra prostorskih enot in Poslovnega registra Slovenije, zato nam določenih delov

obrazcev ni potrebno izpolnjevati

- Možen je takojšen vpogled v podatke o lastnem podjetju.

3.8 E-Zemljiška knjiga in E-kataster

Ta storitev je namenjena lastninskim pravicam do nepremičnin. Lastniki nepremičnie smo takrat, kadar

je naša lastninska pravica vpisana v zemljiško knjigo. Danes je večina zemljiške knjige že vodena v

elektronski obliki, tako lahko do podatkov Geodetske uprave dostopamo na spletnem naslovu (spletna

stran: http://www.gu.gov.si). Na ta način nam je omogočeno naročanje overjenih zemljiškoknjižnih

izpiskov, ki jih potrebujemo za izpeljavo pravnih postopkov in informativni vpogled v zemljiškoknjižno

stanje. S tem pa so tudi izginile čakalne dobe za izdajo zemljiškoknjižnega izpiska.

Do vseh geodetskih podatkov pa lahko dostopamo tudi preko povezave PREG - Inženirske zbornice

Slovenije (spletna stran: http://www.izs.si/maticne-sekcije/msgeo/vpogled-v-geodetske-podatke-preg).

Vpogled je možen kot:

- Vpogled za registrirane uporabnike: Omogočen je le tistim, ki z Geodetsko upravo RS sklenejo

pogodbo o uporabi storitve računalniškega vpogleda, ponuja pa nam največ možnosti. Za uporabo te

storitve je potrebno plačati letno nadomestilo in si pridobiti kvalificirano digitalno potrdilo.

14

http://www.izs.si/maticne-sekcije/msgeo/vpogled-v-geodetske-podatke-preg/

http://www.gu.gov.si/


- Javni vpogled: Daje vpogled v določene geodetske podatke brez digitalnega potrdila je pa plačljiv z

Mobitelovim sistemom Moneta.Iščemo pa lahko podatko o (zemljiškem katastru, katastru stavb,

registru prostorskih enot, bazi prometa nepremičnin itd.)

- Osebni vpogled: Ta nam omogoča brezplačno pregledovanje podatkov o nepremičninah, katerih

lastniki smo mi. Za storitev potrebujemo digitalni potrdilo.

15


4 Primerjava stanja e-uprave (Slovenija in EU)

4.1 Primerjava ponudbe javnih storitev na spletu

Pri primerjavi stanja e-uprave med Slovenijo in državami EU smo se osredotočili na poročilo z

naslovom "Primerjalno ocenjevanje ponudbe javnih storitev na spletu", ki ga je v letu 2007 objavila

Evropska komisija, raziskavo pa je izvedla raziskovalna agencija Capgemini. Rezultati temeljijo na

dveh glavnih meritvah in sicer na dovršenosti storitev in dostopnosti storitev na spletu (oz. polnosti

dostopnosti storitev), le-te pa so izmerjene na podlagi 20 vzorčnih storitvev. Te so bile ocenjene pri

javnih uradih v 31 državah: 27 članic EU + Islandija, Norveška, Švica in Turčija (EU27+).

V spodnji tabeli so naštete ocenjevane storitve (kot podlaga za merjenje), razdeljene na storitve za

državljane in storitve za podjetja.

STORITVE ZA DRŽAVLJANE STORITVE ZA PODJETJA

Dohodnina Socialni prispevki za zaposleneStoritev iskanja službe Skupni davek

Ugodnosti socialnega zavarovanja DDV

Osebni dokumenti (potni list, vozniškodovoljenje)

Registracija novega podjetja

Avtomobilska registracija Oddaja podatkov statističnim uradom

Vloga za gradbeno dovoljenje Carinska deklaracija

Izjava za policijo Okoljska dovoljenja

Javne knjižnice Javna nabava

Certifikati (rojstvo, poroka)

Vpis v višjo stopnjo izobraževanja

Obvestilo o selitvi

Storitve povezane z zdravstvom

Evropska komisija je z raziskavo želela preučiti napredovanje EU27+ pri omogočanju javnih storitev

na spletu. Kazalnik polne dostopnosti storitev na spletu ocenjujejo po modelu štirih stopenj, pri čemer

stopnje od 0-3 pomenijo "ni polne dostopnosti storitev na spletu", medtem ko se status "polne

mobilnosti na spletu" dodeli storitvam, ki presežejo raven 3. Kazalnik dovršenosti e-uprave temelji na

modelu petih stopenj: informiranje, eno-stranske in dvo-stranske interakcije, transakcije,

personalizacija, medtem ko peta stopnja dovršenosti vključuje idejo "proaktivnega obveščanja

državljana" (npr. obvestščanje, da mu bo v kratkem potekel določen osebni dokument) in

"avtomatizacijo" (npr. avtomatična odobritev; taka storitev je opravljena brez posredovanja državljana).

Rezultati raziskave so pokazali, da je v splošnem Evropa napredovala (pri obeh glavnih meritvah); pri

dovršenosti je povprečje EU27+ 76% in se približuje transakcijski ravni, pri polni dostopnosti

16


storitev na spletu je povprečje EU27+ 58% (v enem letu se je dvignilo za kar 8%). Na spodnji sliki

vidimo, da obstaja visoka stopnja korelacije med obema dvema glavnima vrstama meritev. Pet držav

je doseglo 90% (ali več) pri obeh merilih, pri čemer je na prvem mestu Avstrija, tej pa sledijo Slovenija,

Malta in Portugalska.

Graf primerjave dovršenosti in polne dostopnosti na spletu med državami EU27+:

(vir: The User Challenge Benchmarking The Supply Of Online Public Services, 2007, str. 17, slika 6)

Kazalnik dovršenosti lahko merimo posebej pri storitvah za državljane in posebej pri storitvah za

podjetja. Storitve za podjetja so v EU27+ v povprečju dosegle 84% (v Sloveniji 94%) in za državljane

70% (v Sloveniji 98%). Storitve za podjetja so torej pogosto bolje razvite, a obstajajo tudi izjeme, kot

so npr. Finska, Norveška in Slovenija, kjer je dovršenost storitev za državljane na enakem nivoju (ali

celo na boljšem), kot za podjetja.

Kazalnik polne dostopnosti storitev na spletu lahko podobno kot pri kazalniku dovršenosti merimo

posebej pri storitvah za državljane in posebej pri storitvah za podjetja. Polna dostopnost storitev na

spletu za državljane je bila v raziskavi ocenjena s 50% (kar v praksi preprosto pomeni to, da lahko

državljani 50% vseh storitev opravijo preko Interneta), pri čemer je Slovenija z 92% na dobrem tretjem

mestu. Spet, podobno kot pri kazalniku dovršenosti so spletne storitve za podjetja dosti bolj razvite od

spletnih storitev za državljane in so v EU27+ v povprečju dosegle 70% (v Sloveniji 88%). Tudi pri tem

kriteriju je povprečna ocena zelo napredovala od leta 2005. Kot vidimo pri obeh kazalnikih, Slovenija

zelo presega povprečje v EU27+ in se v ocenah vedno nahaja v samem vrhu. Vendar pa je razvidno

tudi to, da se pri storitvah za državljane po obeh merilih odreže dosti bolje (drugo in tretje mesto),

napram storitvam za podjetja.

Kazalnik osredotočenosti na uporabnika pa je razmeroma nov kazalnik in temelji na štirih pod-

indikatorjih: storitve z zakonsko obvezno e-identifikacijo (ocena zaupanja uporabnikov), število vpisnih

17


polj, zahtevanih pri transakcijskih storitvah (kako prikladno je izpolnjevanje za uporabnika), možnost

dostopa do storitve skozi več kanalov (koliko komunikacijskih poti), skladnost z mednarodnimi

standardi dostopnosti (ali je dostopno osebam s posebnimi potrebami). Na sliki spodaj vidimo, da

samo tri države (Bolgarija, Norveška, Avstrija) presegajo mejo 30%. Slovenija je pri tem kazalniku

dosegla 22% (kar je še vedno nad povprečjem EU27+, ki je 19%).

Graf kazalnika osredotočenosti na uporabnika v državah EU27+:


V raziskavi Evropske komisije so ocenili tudi kakovost državnih portalov po posameznih državah (spet,

glede na zgoraj omenjenih 20 glavnih storitev). Državne portale so cenjevali glede na sledeče tri

najpomembnejše vidike: koliko od glavnih 20 storitev je dostopnih preko portala, personalizacija

portala (npr. opcija Moj portal), skladnost zasnove in označevanja. Po teh vidikih so države EU27+

dosegle povprečno oceno 75%. Pri tem merjenju je Slovenija dosegla nadpovprečnih 93% in

ima dobro razvit in uporabniško osredotočen državni portal.

Dodatna analiza v tej raziskavi je ocenjevala samo storitve na spletu s peto ravnjo dovršenosti.

Proaktivna personalizacija je tesno povezana z osredotočanjem na stranke, ali z drugimi besedami,

kako so storitve organizirane glede na potrebe državljanov. Peta raven dovršenosti je bila preverjana

na podlagi devetih storitev: davek od dohodnine, javne knjižnice, oddaja podatkov statističnim uradom,

okoljska dovoljenja, otroški dodatki, zdravstveni stroški, štipendije, potni listi, vozniško dovoljenje.

Odstotek storitev, ki so dosegle t.i. "proaktivno stopnjo" je 36%, kar pomeni, da je le ena tretjina

storitev dosegla peto raven. Slovenija ima skoraj 80% vseh e-storitev razvitih do pete ravni. Na spodnji

sliki vidimo, je Slovenija na prvem mestu, pred Avstrijo, Estonijo in Malto.

18


Graf odstotka pro-aktivnih personaliziranih storitev v državah EU27+:


4.2 Primerjava e-uprave: Slovenija in Velika Britanija

Nadalje smo v tej seminarski nalogi primerjali e-upravo Slovenije z e-upravo v Veliki Britaniji, in v

naslednjem pod-poglavju z e-upravo v Nemčiji. Na sliki spodaj vidimo, da so razlike po kazalnikih med

Slovenijo in Veliko Britanijo zelo majhne; pri kazalniku polne dostopnosti je le 1% razlike, pri kazalniku

dovršenosti e-uprave pa je razlika 6%. Po razvitosti storitev sta si torej Slovenija in Velika Britanija

dokaj enakovredni. Še največja razlika se pravzaprav pojavlja pri storitvi "obvestilo o selitvi"

(sprememba naslova), pri ocenjevanju katere je Velika Britanija dosegla 0%. Na državnem portalu

Velike Britanije so sicer na voljo napotki za selitev, vendar pa ni nikjer možnosti, da bi uporabnik preko

portalu sporočil spremembo naslova. V Sloveniji je to vlogo mogoče oddati tudi preko spleta. Podobno

je tudi pri storitvi "izpis iz matične knjige", kjer je Slovenija prav tako bolje ocenjena.

Primerjalni kazalnikov Slovenija in Velika Britanija:

19


(vir: The User Challenge Benchmarking The Supply Of Online Public Services, 2007)

Pri oceni osredotočenosti na uporabnika sta obe državi dosegli zelo nizko oceno (razlika med njima je

le 2%). Oba državna portala zahtevata registracijo uporabnika (z osebnimi podatki in številko potnega

lista), ki ob registraciji dobi svojo identifikacijsko številko in si izbere geslo (s čimer zagotavlja varnost

pred zlorabo podatkov), oba pa tudi omogočata dostop preko mobilnega telefona (predvsem dostop

do informacij in naročanja določenih obrazcev).

Pri ocenjevanju državnega portala sta se obe državi dobro uvrstili; Slovenija je dobila oceno 93%,

Velika Britanija pa 90%. V Sloveniji so storitve ločene na storitve za državljane in storitve za podjetja (v

okviru teh pa na storitve po življenjskih dogodkih, npr. poroka, pridobivanje potrdil, ipd.), v Veliki

Britaniji pa uporabniki iščejo informacije in storitve po smiselnih sklopih (npr. okolje, zdravje, dom), ali

pa po starostnih obdobjih uporabnikov. Oba portala sta razmeroma dobro uporabniško usmerjena,

kajti oba poskušata čimbolj poenostaviti dostop do storitev.

4.3 Primerjava e-uprave: Slovenija in Nemčija

Na spodnji sliki je razvidno, da je pri ocenjevanju polne dostopnosti na spletu Nemčija za Slovenijo

zaostaja za kar 43%, kar je zanimiv podatek, saj bi pričakovali, da ima Nemčija bolje razvite storitve na

spletu. Res pa je, da se v Nemčiji dostopnost (relativno močno) razlikuje glede na zvezne države;

nekatere zvezne države imajo torej lahko dokaj dobro razvite storitve na spletu (tudi boljše kot v

Sloveniji), nekatere pa slabše. Je pa dejstvo, da je Nemčija kot celota dobila slabšo oceno kot

Slovenija.

Primerjalni kazalnikov Slovenija in Nemčija:

20


(vir: The User Challenge Benchmarking The Supply Of Online Public Services, 2007)

Pri storitvi "obvestilo o selitvi" (sprememba naslova) ponuja državni portal v Nemčiji splošne

informacije o selitvi in povezave na spletne portale posameznih zveznih držav (kjer so podrobnejše

informacije o selitvi), nekateri portali pa ponujajo tudi obrazec za spremembo naslova v .pdf obliki,

ki ga uporabnik lahko sam izpolni in nato pošlje na pristojni urad (za primerjavo; v Sloveniji je možna

oddaja elektronske vloge).

Podobno je tudi pri storitvi "izpis iz matične knjige" (poroke, rojstva), kjer je Slovenija na svojem

državnem portalu ponuja vse informacije v zvezi s storitvami, na portalu e-storitve pa ponuja

elektronski vlogi za zahtevo izpiska. (vloge je zaradi avtentičnosti potrebno podpisati z digitalnim

potrdilom), Nemčija pa na svojem državnem portalu ponuja samo splošne informacije o poroki in

rojstvu. Nemški portal ima tudi svojo spletno borzo dela, kjer lahko uporabnik po različnih kriterijih

(npr. mesto, vrsta dela, datum objave) išče prosta dela, Slovenski portal pa ponuja samo rubriko e-

zaposlitve, kjer ni aktualnih podatkov za prosta delovna mesta. Oba državna portala imata storitve

ločene na storitve in informacije za državljane, podjetja in zaposlene v javni upravi (dalje pa so

razdeljeni še po življenjskih dogodkih, po abecedi in po upravnih organih).

Pri kriteriju dovršenosti Nemčija za Slovenijo zaostaja za 12%, pri kriteriju osredotočenosti na

uporabnika pa Nemčija za Slovenijo zaostaja za 3%. Državni portal Nemčije je bil povprečno ocenjen

s 67%, državni portal Slovenije pa s 93%.

5 Zaključek

21


V raziskavi, ki jo je izdala Evropska komisija in na katero smo se osredotočili v tej seminarski nalogi, je

Slovenija ena izmed vodilnih držav v EU27+ po vseh kriterijih, po katerih so ocenjevali e-upravo. Pri

večini kriterijev Slovenija presega povprečje v EU27+ in se takorekoč povsod (pri vseh merjenih)

nahaja pri vrhu. Pri primerjavi Slovenije z dvema izbranima članicama (Velika Britanija, Nemčija) se je

po kriterijih, uporabljenih v omenjeni raziskavi, tudi zelo dobro odrezala. Konkretno, v primerjavi z

Veliko Britanijo je razlika komaj opazna, večjo razliko (v prid Sloveniji) je bilo opaziti pri primerjavi z

Nemčijo. Slovenija se je bolje odrezala zlasti pri kriteriju polne dostopnosti storitev na spletu (kjer je

bila v povprečju boljša za 40%, kot ostali), kar pomeni, da Slovenija ponuja več storitev na spletu in v

bolj polni obliki (storitev je v celoti na spletu in se odvije preko spleta od začetka do konca), kot

Nemčija.

Pri večini kazalnikov v raziskavi pa so vse države v EU27+ v povprečju zelo napredovale v letih od

2005 do 2007. Vendar pa je iz raziskave in različnih kazalnikov razvidno tudi to, da se je pri storitvah

za državljane Slovenija odrezala dosti bolje, kot pri storitvah za podjetja, zato bi bilo za prihodnost

(čeprav je portal slovenske e-uprave dobro oblikovan in tudi ponuja dovolj informacij in javnih storitev

na spletu) dobro, da napreduje tudi na tem področju. Vse države namreč spoznavajo, da je zaradi

pozitivnih učinkov (krajše čakalne vrste, nižji stroški itd.) smiselno razvijati e-upravo, k čemur članice

spodbuja tudi Evropska komisija.

22


6 Viri in literatura

Diplomsko delo - Tanja Zupančič: http://www.cek.ef.uni-lj.si/UPES/ zupancic 8.pdf

Diplomsko delo - Judita Mali: http://www.cek.ef.uni-lj.si/u_diplome/ mali 2713.pdf

Državni portal e-uprava RS: http://e-uprava.gov.si/e-uprava

Državni portal Velike Britanije (za državljane): http://www.direct.gov.uk

Državni portal e-uprava Nemčije: http://www.bund.de

23

http://www.bund.de/

http://www.direct.gov.uk/

http://e-uprava.gov.si/e-uprava/

http://www.cek.ef.uni-lj.si/u_diplome/mali2713.pdf

http://www.cek.ef.uni-lj.si/UPES/zupancic8.pdf

e-uprava v sloveniji

Documents