zrak v sloveniji

Zrak v SlovenijiAir in Slovenia

ZrakvSloveniji

Zbirka Zelena Slovenija

Zbornik strokovnih razprav Zrak v Sloveniji je peta publikacija v zbirki Zelena Slovenija, v zbirki, ki z interdisciplinarnim pre-mislekom izrisuje drugačen pogled na razvoj Slovenije. To je pogled, ki vzpostavlja temelje modelu trajnostnega razvoja Slo-venije ali novi razvojni paradigmi. V zbirki so doslej izšle knjige IPPC v Sloveniji, Obnovljivi viri energije v Sloveniji, Odpadki v Sloveniji in Upravljanje voda v Sloveniji. Premišljeno nastaja strokovni tematski izbor, ki mu težko najdemo enakega v drža-vi, če gre za trajnostni razvoj. A ne le zato, ker se konceptualno odmika od ožje, zgolj okoljske občutljivosti ob vročih temah, ki jih največkrat izsili pred ogledalo javne pozornosti zakonodaja EU. Bolj zato, ker izid vsake strokovne publikacije, ki je sicer od-govor ranam v okolju, kreativno poveže cvet slovenske stroke in zgovorne primere prakse.

Strokovna publikacija Zrak v Sloveniji je nastajala hkrati s spre-jemanjem načrta za kakovost zunanjega zraka na območju občin Trbovlje, Zagorje ob Savi in Hrastnik. V EU so začeli s pregledom Tematske strategije o onesnaževanju zraka iz leta 2005, pregled bo končan do konca leta 2013, Slovenija pa je ena izmed tistih držav, članic EU, ki še niso izpolnile zavez glede mejnih vrednosti za PM10. Kakor je znano, je bila iz Bruslja že poslana razsodba, ki je sicer grožnja, a v resnici predvsem prisila za odgovornejši pristop do doseganja okoljskih ciljev pri izboljšanju kakovosti zraka v Slo-veniji. Kaj smo dosegli, in marsikaj smo, zlasti pri zmanjševanju emisij SO2, kje so rane še odprte, predvsem pa, zakaj takšna one-snaženost tam, kjer je, in kako doseči, da bomo dihali boljši zrak. Da bomo bolj zdravo živeli. To so zelene niti strokovnih pogledov – od gibanja emisij in modeliranja do spremljanja kakovosti zraka in onesnaženosti urbanih središč v Sloveniji.

Strokovna publikacija Zrak v Sloveniji ni samo identifikacija one-snaževal in diagnoza razmer. Je tudi odgovor, kaj je treba spre-meniti in kdo na nacionalni in lokalni ravni se ne more otresti odgovornosti.

Airin Slovenia

Zrak v SlovenijiAir in Slovenia

Fit media2012

ZrakvSloveniji

Zrak

v S

love

niji

2

VsebinaContent

Jože Volfand 4 Uvodnik

dr. Janez Potočnik 6 Tematska strategija o onesnaževanju

zraka pod drobnogledomThematic Strategy on Air Pollution Under the Microscope

9 Od zakonodaje do prvega akcijskega načrta za kakovost zrakadr. Romana Jordan in Metka Čavka

10 Prizadevanja EU za čist zrakEuropean Efforts for Clean Air

mag. Adrijana Viler Kovačič 16 Predpisi in programi pri varstvu zraka

Regulations and Programs for Air Protection

mag. Tanja Bolte 27 Kakovost zraka v Sloveniji

Air Quality in Slovenia

mag. Jože Jurša 34 Celovito načrtovanje in izvajanje Načrtov za kakovost

zunanjega zraka na participativen načinIntegrated Planning and Implementation of Ambient Air Quality in the Participatory Manner

Matjaž Česen 38 Gibanje emisij in doseganje nacionalnih ciljev

glede onesnaževal zraka v SlovenijiEmissions Trends and Achievement of National Targets of Air Pollutants in Slovenia

dr. Aljaž Plevnik in Lea Ružič 46 Slovenija na poti do trajnostnega razvoja prometa

Slovenia on the path towards sustainable transport

Jure Bukovec 54 Trgovanje z emisijami v Evropski uniji

– rešitev ali nov problem?Emision Trading in EU – Solution or a Problem?

63 Monitoringi in izzivi do leta 2020Andrej Piltaver in Nataša Jazbinšek Seršen

64 Onesnaženost urbanega središča in učinkovitost okoljske politike na primeru LjubljaneAir Pollution of Urban Center and Effectiveness of Environemental Policy in Case of Ljubljana

mag. Benjamin Lukan 73 Uporaba lesne biomase za pridobivanje

toplote in kakovost zunanjega zrakaThe Use of Biomass for Heat and Ambient Air Quality

Irena Debeljak, Egon Jurač, Ervin Renko in Andrej Šušteršič 82 Prilagajanje velikih kurilnih naprav dovoljenim

izpustom snovi v zrak in zmanjšanje emisijAdaption of Large Combustion Plants Towards Authorized Release of Substances Into the Air and Emissions Reduction

dr. Jože Rakovec in dr. Rahela Žabkar 95 Vplivi naravnih meteoroloških pogojev

na onesnaženost zrakaInfluence of Natural Meteorological Conditions on Air Pollution

dr. Rahela Žabkar in dr. Jože Rakovec 104 Modeliranje razširjanja primesi v ozračju

Modeling the Dispersion of Pollutants in the Atmosphere

dr. Marija Zlata Božnar, dr. Primož Mlakar 115 Modeliranje širjenja onesnaženja v

ozračju nad razgibanim terenomModeling Air Pollution Dispersion Over Complex Terrain

mag. Rudi Vončina, Roman Kocuvan in Urška Kugonič 119 Sistemi spremljanja kakovosti zunanjega zraka

Monitoring Systems of Ambient Air Quality

dr. Tanja Ljubič Mlakar, Mirjam Košuta, dr. Tomaž Vuk in Klemen Stanič

125 Monitoring in primer dopolnilne mreže za delce PM10 v zunanjem zrakuMonitoring and the Case of Supplementary Network for PM10 in the Ambient Air

Zrak

v S

love

niji

3

Peter Otorepec, dr. med. 132 Vpliv onesnaženega zraka na zdravje

Effects of Air Pollution on Public Health

dr. Marko Notar 139 Dostop do informacij o onesnaženosti zraka in mobilni portal

Access to Information on Air Pollution and Mobile Portal

Matic Ivančič, Nina Miklavčič, Damjan Kovačič, Urška Kugonič in mag. Rudi Vončina

144 Ocenjevanje celotne in dodatne obremenitve zunanjega zrakaAssesment of Total and Additional Load of Ambient Air

Janja Leban 151 Emisije iz industrijskih virov, trendi in

okoljevarstvena dovoljenjaEmissions from Industry Sources, Trends and Environmental Permits

mag. Andreja Urbančič 157 Pomen učinkovite rabe in obnovljivih virov energije

za varstvo zraka in blaženje podnebnih spremembImportance of Energy Efficiency and Renewable Energy for Clean Air and Climate Change Mitigation

mag. Urban Odar 163 Plinovodna omrežja in uporaba zemeljskega plina

Gas Networks and the Use of Natural Gas

Tadeja Kovačič 170 Spodbude Eko sklada za varstvo zraka

Eco Fund Incentives for Air Protection

mag. Jure Leben 178 Izvajanje operativnega programa zmanjševanja

emisij toplogrednih plinov do leta 2012Implementation of the Operational Program for Greenhouse Gas Emissions Reduction by 2012

dr. Jože Verbič 184 Emisije amonijaka v kmetijstvu

Ammonia Emissions in Agriculture

191 Primeri praks 192 Eko sklad, j. s. 193 Energetika Celje, javno podjetje, d. o. o. 194 Elektroinštitut Milan Vidmar, Inštitut za

elektrogospodarstvo in elektroindustrijo 196 Energetika Ljubljana, d. o. o. 198 Energetska agencija za Podravje – Energap 200 ERICo, d. o. o. 201 ESOTECH, družba za razvoj in izvajanje ekoloških

in energetskih projektov, d. d. 202 ETI Elektroelement, d. d. 203 Frutarom Etol, d. o. o. 204 Gospodarsko interesno združenje za

distribucijo zemeljskega plina, g. i. z 205 Lafarge Cement, d. o. o. 206 MEIS storitve za okolje d. o. o. 208 Mestna občina Celje 209 Mestna občina Nova Gorica 210 Metalurško-kemična industrija Celje, d. d. 211 MITOL, tovarna lepil, d. d., Sežana 212 PETROL, Slovenska energetska družba, d. d., Ljubljana 214 RRA LUR | Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije 216 RRA LUR | Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije 217 Steklarna Hrastnik, družba za proizvodnjo steklenih izdelkov, d. d. 218 Štore Steel, d. o. o. 219 TAB, d. d., in MPI RECIKLAŽA, d. o. o. 220 Talum, Tovarna aluminija, d. d., Kidričevo 221 Termoelektrarna Trbovlje, d. o. o. 222 Termoelektrarna Toplarna Ljubljana, d. o. o. 223 Zavod za zdravstveno varstvo Maribor

224 O založniku: Fit media za zeleni razvoj Slovenije

Zrak

v S

love

niji

4

Po oceni Evropske okoljske agencije je zaradi bolezni, ki so povezane z ozonom in prašnimi delci v zraku, v EU na leto okrog 370.000 prezgo-dnjih smrti. V Sloveniji študije nakazujejo predvsem na obolenja dihal, najbolj so prizadeti otroci, ki živijo v urbanih, prometno obremenjenih okoljih. Pri nas je sicer, kot ugotavlja državno Poročilo o okolju 2009, stanje zadovoljivo. Tako kaže razgled po osnovnih podatkih o presega-nju dovoljenih emisij in po trendih za obdobje 1990–2010, saj diagnoza skorajda ne odstopa od splošne evropske slike. Najbolj grozijo zdravju, odvisno tudi od meteoroloških vplivov, uravnoteženju ekosistemov in biotski raznovrstnosti prašni delci PM10, PM2,5 in ozon. Pri zmanjševanju emisij SO2, to je žveplovega dioksida, je Slovenija dosegla celo boljše rezultate kot EU. Manjše so še emisije ogljikovega monoksida in svinca.

Toda – zakaj je EU začela s skrbnim pregledom Tematske strategije o onesnaževanju zraka iz leta 2005 in napovedala, da ga bo končala do konca leta 2013 in nato sprejela nove ukrepe? In zakaj je Slovenija z več-letno zamudo pristopila k uresničevanju evropske direktive o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku (direktiva je iz leta 2008)? Ali še na-tančnejše. Zakaj je šele po grožnjah iz Bruslja letos končno pripravila ce-lovit Načrt za kakovost zunanjega zraka v Zasavju, enem izmed sedmih območij, ki so v Sloveniji prekomerno onesnažena z delci. Poleg Zasavja so to še Ljubljana, Maribor, Celje, Kranj, Murska Sobota in Novo mesto. Razprava o programu predlaganih ukrepov se je končala malo pred izi-dom strokovne publikacije Zrak v Sloveniji. Pred odgovori na ti vprašanji je treba navesti še en, ne povsem nedolžen podatek. V Sloveniji že dvaj-set let z monitoringi ugotavljamo kakovost zunanjega zraka, kar lahko pomeni, ob številnih bolj ali manj strokovno upravičenih protestih civil-nih iniciativ, da slika le ni bila neznana. Ni pa bila razstavljena na ogled in kot opozorilo. Če se je to zgodilo, pa jo je (ne)odgovorna politika spre-gledala. Približno tako, kot je bila sicer z mlačno pripravljenostjo odloče-na, da pristopi k izvedbi petih operativnih programov: o zmanjševanju onesnaževanja vodnega okolja z emisijami živega srebra in razpršenih virov onesnaževanja, zmanjševanju emisij snovi v zrak in velikih kurilnih naprav, zmanjševanju emisij toplogrednih plinov do leta 2012 (le kdaj bo pripravljeno strokovno poročilo z oceno, kaj se je zmanjšalo in kaj se ni), doseganju nacionalnih zgornjih mej emisij onesnaževal zunanjega zraka in o varnosti zunanjega zraka pred onesnaževanjem s PM10.

Odgovor, zakaj se je za novo kontrolo odločila EU in zakaj se je le prebu-dila Slovenija, je vendar, dobesedno in metaforično, v zraku.

Nič ni torej skrito, čeprav je seveda še marsikaj prikrito ali pa je interpre-tirano tako, kot da občasna neskladnost z dovoljenimi vrednostmi emisij ne daje dovolj vzrokov ne za preplah, čeprav gre za zdravje človeka in okolja, ne za celovit, strokovno interdisciplinaren in učinkovit medsek-torski pristop na državni ravni. Toda vse ni v rokah države. Enako in še večjo odgovornost si morata pripisati regionalna in lokalna raven, saj zrak ne pozna meja. Od občin in gospodarstva oziroma industrije do vsakega posameznika. V evropski in slovenski zgodbi, kako je danes in kako bo jutri s kakovostjo zunanjega zraka, ne bo srečnega konca, če ne bo v vsakem stebru trajnostnega razvoja družbe odgovornega, traj-nostnega ravnanja slehernega človeka. Zakaj? Dva poučna, konkretna primera. Najprej, kaj se lahko spremeni na regionalni ravni.

Lani se je evropska skrb za drugačno razumevanje, kaj se lahko na regi-onalni ravni stori za boljši zrak, povezala v ustanovljeni Iniciativi regij za čisti zrak. V njej je združenih 12 evropskih regij, a nobene ni iz Slovenije, čeprav tisto, kar so postorili za zmanjšanje koncentracij onesnaževalcev ali daljinsko ogrevanje in podobne prijazne projekte, precej dobro po-znajo tudi slovenske regije. No, že to, da Ljubljana poskuša tudi s prijavo za zeleno prestolnico Evrope, Sloveniji kljub vsemu daje vzrok za zeleni nasmeh.

Nekoliko drugače je, ko monitoringi kažejo preseganje škodljivih emisij, na primer v Zasavju, in na prvo mesto kot vir onesnaževanja navajajo individualna kurišča, kotlovnice v blokih in poslovnih objektih. Indi-vidualna kurišča v času krize postajajo še večji vir škodljivih emisij, saj se prebivalci odločajo za cenejše energente, za manj primarne, kot sta premog in lesni odpadki. Ko temu onesnaževalcu dodamo še promet in industrijo, stopnjo razvitosti Slovenije in prepočasno utemeljevanje vizije slovenske družbe na načelih trajnostnega razvoja, ni čudno, da je Slovenija ena izmed številnih držav v EU, ki še ni izpolnila zavez glede mejne vrednosti za PM10. Prav tako ni sprejela načrtov za kakovost zraka, če se presežejo mejne ali ciljne vrednosti, dokler ji ni Bruselj zažugal s finančnimi sankcijami. Podkrepimo še individualno odgovornost za či-

Kratka je pot do monitorinškega ogledala 2020The Path Towards Monitoring Mirror 2020 Is Getting Shorter

Jože Volfand, urednik

Jože Volfand, Editor

Zrak

v S

love

niji

5

stejši zrak. Na primer lesna biomasa – vse več je opozoril, da je kurjenje lesne biomase brez najboljše tehnologije nov vir onesnaženja, a lesna biomasa še kar naprej slovi kot eden izmed zelenih energentov …

Za odločitev, da v zbirki Zelena Slovenija kot peto strokovno publikacijo izdamo Zrak v Sloveniji, potemtakem ni bilo malo razlogov. V uredni-škem konceptu je seveda stalnica pregled normativne ureditve z nekaj primerjavami, kako se pri posameznih okoljskih izzivih ali vrzelih odzi-va Slovenija in kaj ostane v pisarniških predalih, zrak pa se meša, kakor se pač meša. Odmik od evropskih povprečij ni strašljiv, celo doseganje nacionalnih ciljev glede onesnaževal zraka v Sloveniji, če prognoze niso preveč optimistične, do leta 2020 ni nemogoče. Monitoringi, podatki in raziskave v osrednjem delu publikacije ugotavljajo, kakšen je zdravstve-ni naboj zraka v Sloveniji, kje so glavna onesnaževala in kje rešitve. O virih čivkajo že vrabci na strehi, čeprav jih nekateri ne slišijo. Toda Göte-borški protokol je nedvoumen, za koliko mora Slovenija še znižati emi-sije SO2, dušikovega oksida, nemetanskih hlapnih organskih spojin ter prašnih delcev PM10 in PM2,5. Nekateri opazovalci razmer pragmatično predlagajo hitre ukrepe pri ureditvi individualnih kurišč za priključitev gospodinjstev na daljinsko ogrevanje, za učinkovitejše poteze v prome-tu in prometni politiki, za večjo rabo zemeljskega plina, v industriji pa dosledno uporabo najboljših okoljskih tehnologij. Kakšen bi bil odgovor na vprašanje, kako je Slovenija v zadnjih letih podpirala nizkoogljično gospodarstvo in zakaj niso hitrejši premiki pri učinkovitejši rabi virov in energije?

Ob tem nikakor ne smemo spregledati naslednjega.

Gospodarstvo, natančneje industrija, to dokazujejo podatki, postaja v Sloveniji vse manjši onesnaževalec zraka. Nova direktiva o industrijskih emisijah (IED), ki zajema zahteve, vsebino sedmih, doslej ločenih direktiv in nadomešča med drugim direktivo IPPC, direktivo o emisijah v zrak iz velikih kurilnih naprav in direktivo o sežiganju odpadkov, naj bi bila v slo-venski pravni red vnesena do januarja 2013, rok za obnovitev okoljevar-stvenih dovoljenj za obstoječe naprave imajo podjetja do januarja 2014, za nove naprave do 2015. To bo nemajhen zalogaj, a s tem bo industrija še bolj zdravo zadihala, kar opogumlja.

Prav o tem, kako si prizadevajo za čistejši zrak podjetja, stroka in občine, se da prebrati v tretjem delu publikacije Zrak v Sloveniji. To so primeri iz prakse, marsikaj tudi primeri dobre prakse. Podjetja, strokovne insti-tucije in občine niso samo predstavili, kakšni so indikatorji zunanjega zraka v njihovem okolju, pač pa tudi, koliko vlagajo v čistejši zrak, kje so izboljšave in kaj načrtujejo. S piarovskimi predstavitvami so omogočili publikacijo Zrak v Sloveniji. Tisti, ki so se temu odtegnili, že vedo, zakaj se držijo ob strani in zakaj jim razpada družbena odgovornost prav pri zdravju človeka, kakovosti življenja in zelenem razvoju Slovenije. A stro-kovna publikacija Zrak v Sloveniji odpira razmeroma prijazen pogled v leto 2020, ko se bo zrak, ki nam je življenje, spet pogledal v monitorinško ogledalo.

Zrak

v S

love

niji

6

Tematska strategija o onesnaževanju zraka pod drobnogledomThematic Strategy on Air Pollution Under the Microscope

dr. Janez Potočnik, evropski komisar za okolje

Janez Potočnik, Ph.D., European Commissioner for the Environment

Kakovost zraka je v veliki meri pomembna za evropske državljane, kar priča tudi število pisem in peticij, ki jih prejemamo vsako leto. Ne mine dan, da ne bi slišali za povečane količine izpustov v zraku v tem ali dru-gem kraju. Z boljšim osveščanjem družbe se ljudje vedno bolj zavedamo tveganj in tudi svoje vloge pri odpravljanju tovrstnih problemov.

Kakovost zraka je ne samo eden od glavnih vzrokov prezgodnje umrlji-vosti v Evropi, ampak tudi omejuje kakovost življenja na splošno. Leta 2000 je onesnaženost zraka povzročila 370.000 prezgodnjih smrti in čeprav se omenjeni trend postopno zmanjšuje, smo še daleč od rešitve tega problema.

Zakonodaja Evropske unije (EU) na področju kakovosti zraka določa standarde in cilje za zaščito zdravja ljudi in okolja pred številnimi škodlji-vimi onesnaževali v zraku.1, 2 Naša politika temelji na znanosti, dokazih in stroki. To je pripomoglo k znatnemu napredku v minulih letih z jasno razvidnim zmanjšanjem izpustov od leta 1990, na primer količina žve-plovega dioksida je od leta 1990 padla za 80 odstotkov.

Kljub temu napredku skladnost okoljskih standardov kakovosti zraka iz zakonodaje EU, zlasti glede trdnih delcev (PM10), dušikovega dioksida (NO2) in ozona (O3), ostaja izziv za mnoge države članice. Velik del prebi-valstva EU je še vedno izpostavljen koncentracijam, ki presegajo mejne vrednosti, kar ima precejšnje posledice za zdravje. Leta 2009 je 20 odstot-kov mestnega prebivalstva EU živelo na območju, kjer je bila presežena dnevna mejna vrednost zagotavljanja kakovosti zraka za delce PM10; 17 odstotkov mestnega prebivalstva je živelo na območju, kjer je bila pre-sežena mejna vrednost varovanja zdravja ljudi za O3, medtem ko je bilo 12 odstotkov mestnega prebivalstva izpostavljenega koncentraciji NO2 v mejah, ki presegajo letno mejno vrednost. Po mnenju držav članic sta glavna vzroka za prisotnost teh onesnaževal promet (ki prispeva k NO2 in PM10) in izgorevanje lesa (ki dodatno prispeva k PM10).

1 Direktiva 2008/50/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2008 o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo, UL L, št. 152, 11. 6. 2008.

2 Direktiva 2004/107/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 2004 o arzenu, kadmiju, živem srebru, niklju in policikličnih aromatskih ogljikovodikih v zunanjem zraku, UL L, št. 23/3, 15. 12. 2004.

Problem z izpusti se odraža v kakovosti zunanjega zraka, saj je po za-dnjih podatkih za leto 2009 še vedno močno prisotna neskladnost s predpisanimi mejnimi vrednostmi za PM10 in NO2. Slovenija je ena izmed številnih držav članic, ki še ni izpolnila svojih zavez glede mejne vredno-sti za PM10. Sodišče je že podalo negativno razsodbo proti Sloveniji in z nacionalnimi organi tesno sodelujemo, da bi zagotovili hitro ukrepanje za izboljšanje tega stanja.

V ta namen potrebujemo dodatna prizadevanja ne le na ravni EU, tem-več tudi na nacionalni in lokalni ravni. Državam članicam je na voljo veli-ko ukrepov za zmanjšanje koncentracije onesnaževal v zunanjem zraku, kot so ukrepi za spodbuditev prehoda prometa na čistejše oblike oziro-ma zmanjšanje izpustov iz vozil z nadgradnjo opreme za nadzor izpu-stov. Ker nobeden izmed ukrepov sam zase ne more zagotoviti skladno-sti z mejnimi vrednostmi, zakonodaja temelji na načelu subsidiarnosti, je naloga nacionalnih organov, da določijo ustrezno kombinacijo ukrepov.

Na evropski ravni je bilo veliko dela že opravljenega. Homologacijski predpisi za avtomobile, tovornjake, motorna kolesa in premične stroje so prispevali k zmanjšanju izpustov pri samem viru onesnaževanja, če-prav so bila znižanja v nekaterih sektorjih (npr. dizelski avtomobili) manj uspešna, kot je bilo predvideno. Celovit nabor zahtev za omejitev one-snaževanja iz industrijskih obratov je bil vzpostavljen, obstajajo pa tudi ukrepi za omejitev čezmejnega onesnaževanja zraka z določitvijo zgor-nje meje skupne vrednosti onesnaževanja, ki jo posamezna država člani-ca še sme doseči. Omejitve EU za čezmejno onesnaževanje dopolnjujejo mednarodni sporazumi z našimi sosedami v regiji, pomemben dosežek pa je tudi nedavna revizija Göteborškega protokola h Konvenciji o one-snaževanju zraka na velike razdalje preko meja. H krepitvi naših ukrepov za izboljšanje kakovosti goriv je pred kratkim prispeval tudi dogovor o osnutku zakonodaje za zmanjšanje najvišje dovoljene vsebnosti žvepla v ladijskih gorivih, aktivno pa se ukvarjamo tudi z vključevanjem zahtev varstva okolja v druge ključne sektorje, kot sta energija in kmetijstvo.

Toda kljub vsem tem uspehom težave ostajajo. To je tudi razlog, zakaj smo začeli s pregledom Tematske strategije o onesnaževanju zraka iz leta 2005, ki ima tudi polno podporo kolegija komisarjev. Pregled bo do-

Zrak

v S

love

niji

7

ločil najprimernejše kombinacije ukrepov za reševanje trenutnih težav pri izvajanju in dosegel nadaljnji napredek v smeri našega dolgoročne-ga cilja – odsotnost večjih vplivov na onesnaženost zraka. Pregled bo zaključen do konca leta 2013 in bo vključeval nacionalne in regionalne oblasti, zainteresirane strani iz vpletenih sektorjev, nevladne organizaci-je in raziskovalne skupnosti.

S kakovostjo zraka je tesno povezan tudi vse večji izziv, ki ga predstavlja-jo podnebne spremembe, še posebej ko moramo nasloviti izčrpavanje naravnih virov, poslabšanje okolja, naraščanje cen energije, energetsko varnost in rast prebivalstva.

V Komisiji poskušamo s predlaganimi politikami določiti okvir in usmeri-tve za znatno zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, kar bo prispeva-lo k prehodu v nizkoogljično družbo.

Načrt za nizkoogljično gospodarstvo, skupaj z drugimi strateškimi po-budami na področju prometa, učinkovite rabe virov in energije, upošte-va vse te izzive. Načrt določa, kako lahko uskladimo gospodarsko rast z upadajočo dobavo surovin in energije, rastjo prebivalstva in potrebami po zmanjšanju izpustov. Časovni načrt za prehod na nizkoogljični sistem do leta 2050 je naš kažipot. To bo prispevalo k trajnostni rasti in ustvar-janju delovnih mest, ki jih Evropa potrebuje, vendar je pri tem potrebno sodelovanje vseh sektorjev, tako zasebnih kot javnih.

Za prehod bodo potrebne tudi inovacije. EU že namenja sredstva za nizkoogljične tehnologije v okviru svojega proračuna za znanost in raziskave. Da bi se soočili z omenjenimi izzivi, smo v Komisiji predlaga-li dodatno povečanje tega proračuna za 40 odstotkov v obdobju med 2014 in 2020, 60 odstotkov celotnega proračuna pa je namenjenih traj-nostnemu razvoju. Predlagali pa smo tudi, da bi bilo vsaj 20 odstotkov celotnega proračuna EU namenjenega reševanju problemov, povezanih s podnebnimi spremembami.

Več denarja pa bo prišlo tudi iz Sistema EU za trgovanje s pravicami do izpustov toplogrednih plinov (Emissions Trading System – EU ETS), ki ustvarja sredstva za naložbe z nizkimi izpusti ogljika. Države članice so

se zavezale, da vsaj polovico prihodkov iz dražb pravic v okviru sistema EU ETS za zmanjšanje izpustov namenijo podnebnim spremembam.

Najpomembneje je, da trgovanje zmanjšuje izpuste. ETS je politika tr-govanja, ki omejuje izpuste približno 11.000 največjih onesnaževalcev v elektrogospodarstvu in drugih energijsko intenzivnih industrijskih sek-torjih. Letna omejitev izpustov velja za vse obrate. V okviru te omejitve obrati prejmejo dovolilnice za izpuste, ki jih lahko po potrebi prodajo ali kupijo drug od drugega. Omejitev skupnega števila dovolilnic, ki so na voljo, ohranja njihovo vrednost, čeprav se kažejo v delovanju tega siste-ma določene slabosti, ki jih bo treba primerno nasloviti.

Vsako leto morajo vsi zajeti obrati predati eno dovolilnico za vsako tono izpusta CO2. Subjekti z manjšimi izpusti lahko obdržijo svoj presežek do-volilnic za pokritje prihodnjih potreb ali pa jih prodajo tistemu, ki mu primanjkuje dovolilnic. Ta možnost trgovanja omogoča prilagodljivost, ki zagotavlja, da so izpusti zmanjšani tam, kjer je to najceneje, in naložbe usmerjene tja, kjer je največji prihranek. Od leta 2005 so se povprečni letni izpusti na obrat znižali za več kot osem odstotkov.

EU je bila vrsto let glavni pionir na področju trgovanja z izpusti in pozitiv-ne izkušnje so utrdile naše prepričanje v mehanizem trgovanja z izpusti kot enem glavnih instrumentov za zmanjšanje globalnih izpustov z naj-nižjimi stroški za naša gospodarstva. In EU v tem ni več sama; pridružili so se nam veliki igralci v svetu, kot so Nova Zelandija, Avstralija, Kaliforni-ja, Južna Koreja in Kitajska, ki uporabljajo oziroma uvajajo svoje sisteme trgovanja z izpusti.

ZaključekNa področju kakovosti zraka in podnebnih sprememb se soočamo z re-snimi in tesno povezanimi izzivi. Vendar pa bomo lahko le s skupnim medsebojnim sodelovanjem v Evropi, zlasti z zasebnim sektorjem, in z našimi partnerji na mednarodni ravni, zagotovili potrebna zmanjšanja izpustov in tako trajnostno prihodnost za vse. Skrb za čist zrak pomeni skrb za prihodnost.

Zrak

v S

love

niji

8

Zrak

v S

love

niji

9

Od zakonodaje do prvega akcijskega načrta

za kakovost zraka

1.

Zrak

v S

love

niji

16

Predpisi in programi pri varstvu zrakaRegulations and Programs for Air Protection

mag. Adrijana Viler Kovačič, Agencija RS za okolje

Adrijana Viler Kovačič, M.Sc., Slovenian Environment Agency

PovzetekSlovenija je ena izmed redkih držav na svetu, ki ima pravico do zdravega življenjskega okolja varovano že v svoji ustavi, ki je hierarhično najvišji pravni akt vsake države. Za zagotavljanje te pravice skrbi okoljevarstve-na zakonodaja, ki določa naloge in odgovorne nosilce ter je v največjem delu odsev mednarodnih konvencij in zakonodaje EU (direktiv, uredb, odločb) s področja varstva okolja.

V slovensko okoljevarstveno zakonodajo sodijo tudi predpisi s področja varstva zraka. Temeljni predpis je Zakon o varstvu okolja (ZVO-1), ki si-cer ne ureja zgolj varstva zraka, pač pa tudi druge prvine okolja (varstvo voda, varstvo pred hrupom, ravnanje z odpadki itd.). Zakonodajo tvorijo tudi podzakonski akti (uredbe, pravilniki), ki so bili sprejeti na podlagi ZVO-1.

Pomembna je tudi vloga lokalnih skupnosti (občin), ki so zadolžene za zagotavljanje kakovostnega življenja svojim prebivalcem. V ta namen sprejemajo občinske predpise in lokalne operativne programe ter druge ukrepe za reševanje okoljskih problemov na svojem območju.

SummarySlovenia is one of few states, that has the right for healthy environment already written in its Constitution, which is by hierarchy the most im-portant national legal act. Within the environmental legislation, there exists a framework of tasks and responsibilities, which corresponds to the greatest extent to international conventions and EU legislation (di-rectives, regulations, decisions) of environmental protection.

Slovene environmental legislation includes air quality regulations. Among basic legislative provisions, Environmental Protection Act in-cludes beside air quality, also other environmental components and environmental issues (e.g. water protection, protection against noise, waste management), also in the form of statutory acts (directives, regu-lations).

In this context, also local communities (municipalities) should be men-tioned with their role of providing quality life for their inhabitants. For this purpose, they undertake municipal regulations, local operative pro-grammes and other measures for adressing and solving environmental problems in their area.

Ključne besede: ustava, konvencija, direktiva, uredba EU, odločba EU, zakon o varstvu okolja, uredba Vlade RS, programi varstva okolja, občinski predpisi.

Key words: Consitution, Convention, Directive, EU Regulation, EU Decision, Environmental Protection Act, Government Decree, Environmental protection programmes, municipal by-laws.

Zrak

v S

love

niji

27

Kakovost zraka v SlovenijiAir Quality in Slovenia

mag. Tanja Bolte, Agencija RS za okolje

Tanja Bolte, M.Sc., Slovenian Environment Agency

PovzetekAgencija RS za okolje je vodilna institucija, ki opravlja strokovne, analitič-ne in upravne naloge s področja okolja na državni ravni. Naše poslanstvo je med drugim spremljanje stanja onesnaženosti okolja in zagotavljanje kakovostnih javnih podatkov; v ta namen razpolagamo z ustrezno meril-no mrežo in akreditiranimi laboratoriji.

Meritve onesnaženosti zunanjega zraka so najzanesljivejši pokazatelj stanja kakovosti zunanjega zraka. Pomembno je, da zagotovimo repre-zentativnost podatkov in primerljivost z ostalimi evropskimi državami, zato je potrebno uporabljati standardizirane metode in skupna merila, ki so podana v zakonodaji. V Sloveniji ima monitoring kakovosti zuna-njega zraka že dolgo tradicijo, saj segajo prve meritve onesnaževal v leto 1992.

Zrak ne pozna meja, predvsem ozon in delci se prenašajo preko meja, zato bi se bilo potrebno pri oblikovanju in izvajanju načrtov za kakovost zunanjega zraka uskladiti s sosednjimi državami članicami. Če predpi-sane mejne oziroma ciljne vrednosti niso izpolnjene, morajo države z ustreznimi ukrepi to zagotoviti.

Poleg prometa in industrije ter drugih manjših virov (resuspenzija prahu, kmetijstvo) vplivajo na onesnaženost zraka predvsem v zimskem času individualna kurišča. V zadnjih dveh letih se je zaradi ekonomske krize in dviga cen fosilnih goriv povečala uporaba drv, premoga, lesnih odpad-kov, s čimer se je povečala zlasti emisija delcev.

SummarySlovenian Environment Agency performs expert, analytical, regulatory and administrative tasks related to the environment at the national level. Among our primary objectives is monitoring of environmental pollution and delivering high quality public environmental data with accredited laboratories and monitoring network.

Results of air pollution monitoring represent the most reliable indica-tor for assessment of ambient air quality. It is important to ensure the representativeness of data and its comparability on EU level, therefore standardised methods and common criterions, in accordance with leg-islation, are used. Air quality monitoring has a long tradition in Slovenia, since first monitoring process was performed back in 1992.

Air has no limits – ozone and particles are transmitted across national boundaries. With this in mind, action plans for air quality maintenance should be harmonised with neighbouring countries. If ceiling or target values are exceeded, appropriate measures must be undertaken on na-tional level.

Beside traffic and industry emissions and other sources (dust re-suspen-sion, agriculture) also individual furnaces influence the level of air pollu-tion, especially in winter season. In last years, due to economic crisis and growing prices of fossil fuels, the increased use of firewood, coal and wood waste has contributed to the rise of particles’ emission.

Ključne besede: Slovenija, zunanji zrak, kakovost zraka, emisija, onesnaževala.

Key words: Slovenia, ambient air, air quality, pollutants, emissions.

Zrak

v S

love

niji

62

Zrak

v S

love

niji

63

Monitoringi in izzivi do leta 2020

2.

Zrak

v S

love

niji

95

Vplivi naravnih meteoroloških pogojev na onesnaženost zrakaInfluence of Natural Meteorological Conditions on Air Pollution

dr. Jože Rakovec in dr. Rahela Žabkar, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za matematiko in fiziko

Jože Rakovec, Ph.D. and Rahela Žabkar, Ph.D. , University of Ljubljana, Faculty of Mathematics and Physics

PovzetekNa onesnaženost zraka na neki lokaciji vplivajo večje ali manjše emisije onesnaževal v zrak, poleg tega pa tudi veter, ki nosi onesnaževalo skozi prostor, včasih tudi po zelo vijugavih poteh, stabilnost ozračja in vetrov-no striženje, ki omogočata močnejše ali šibkejše razredčevanje onesna-ževal s turbulentno disperzijo, ter kemijske in fotokemijske pretvorbe, usedanje in mokri izpad onesnaževal. Pomembno je tudi, da lahko vplivi predvsem močnih emisij segajo kar daleč in lahko tako k nam prihajajo onesnaževala od drugod, pa tudi naše emisije lahko vplivajo kar daleč preko naših meja. Lega Slovenije pod Alpami in ob Jadranu z reliefno razčlenjenostjo pokrajine pomeni, da se splošni vetrovi usmerjajo glede na relief, pojavljajo pa se tudi regionalni obalni in pobočni vetrovi, ki no-sijo onesnaževala sem in tja. Ker je večina vasi, mest in prometnic pri nas v dolinah in kotlinah, tudi to močno vpliva na sposobnost razredčeva-nja onesnaževal v zraku. Na to vpliva stabilnost ozračja, ki je največja ob temperaturni inverziji. Inverzije so zelo močne v jezerih hladnega zraka po kotlinah in dolinah; če so te urbanizirane, na lokalno cirkulacijo zraka v njih lahko vpliva tudi mestni toplotni otok.

SummaryAir pollution in a particular area is influenced by pollutants emissions, by stability of atmosphere, by wind and by turbulence which enable dis-persion of pollutants, as well as by chemical and photochemical conver-sions, and by dry and wet deposition of pollutants. In cases of strong emissions the long-range trans-boundary transport of pollutants may influence air quality in Slovenia due to very distant sources. Also emis-sions in our country may cause air pollution far in the lee. Combination of factors, such as Slovenian geographical position at the flank of Alps and near Mediterranean Sea, and a complicated relief cause the wind channelling according to relief, as well as the occurrence of regional coastal and slope winds. The latter also transport pollutants, but in this case on shorter distances. Majority of settlements and roads are in our country situated in valleys and basins where the atmosphere is often very stable. Stable conditions prevent effective turbulent dispersion and by this the pollution may stay high. Inversions are the most frequent and most stable in cold air lakes in basins and valleys. If these basins and valleys are urbanized, the urban heat island additionally affects local air circulation and air quality.

Ključne besede: emisije onesnaževal v zrak, dimni dvig, zanos z vetrom, trajektorije, turbulentna disperzija, kemijske pretvorbe, usedanje (depozicija), mokri izpad, polje vetra, turbulenca, stabilnost ozračja, jezera hladnega zraka, temperaturna inverzija, toplotni otok.

Key words: air pollutants’ emissions, plume rise, transport with wind, trajectories, turbulent dispersion, chemical conversions, dry and wet deposition, wind field, turbulence, atmospheric stability, cold air lake, temperature inversion, heat island.

Zrak

v S

love

niji

119

Sistemi spremljanja kakovosti zunanjega zrakaMonitoring Systems of Ambient Air Quality

mag. Rudi Vončina, Roman Kocuvan in Urška Kugonič, Elektroinštitut Milan Vidmar

Rudi Vončina, M.Sc. and Roman Kocuvan, Urška Kugonič, Milan Vidmar Electric Power Research Institute

PovzetekSodoben pristop spremljanja kakovosti zunanjega zraka se deli na tri značilne merilne mreže. Direktiva 2008/50/ES določa zahteve vzpostavi-tve državne merilne mreže in obvezo poročanja Evropski okoljski agen-ciji. Industrijske merilne mreže imajo javno nadzorno funkcijo izpolnje-vanja okoljskih ciljev, njihovo smotrnost pa kažejo razni predpisi s po-dročja kakovosti zunanjega zraka, med njimi tudi Uredba o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja. Na nivoju lokalnih skupnosti je treba kakovost zraka spremljati zaradi razvojnih potreb, pregledov nad učinki okoljskih ukrepov in spodbujanja trajnostnega razvoja.

Meritve že dolgo niso več edini način spremljanja stanja kakovosti zu-nanjega zraka. Vedno večji poudarek se namenja napovedovanju pri-čakovane obremenitve zraka, ki temelji na kratkoročnih meteoroloških napovedih in pričakovanih izpustih snovi v zrak. Za področje Slovenije je vzpostavljenih nekaj modelov napovedovanja koncentracij, ki so na kratko predstavljeni.

SummaryModern approach to monitoring ambient air quality is divided into three typical monitoring networks. Directive 2008/50/EC defines the estab-lishment of the national monitoring network and also commitment to reporting to the European Environmental Agency.

Industrial measurement networks have public scrutiny meeting envi-ronmental goals; their feasibility is determined by various regulations on ambient air quality, including Regulation of air emissions from sta-tionary sources. On the level of local communities, air quality should be monitored due to their development needs, for revision of the effects of environmental measures and for promoting sustainable development. Measurements are no longer the only way of monitoring ambient air quality. An increasing emphasis is being placed on predicting the ex-pected load of air, based on current meteorological forecasts and to the expected release of substances into the air. For Slovenia some models for concentrations’ predictions were established and are briefly present-ed in the paper.

Ključne besede: kakovost zunanjega zraka, merilni sistemi, merilna mreža, modelsko ocenjevanje širjenja onesnaževanja.

Key words: ambient air quality, monitoring systems, monitoring network, modelling of air pollution dispersion.

Zrak

v S

love

niji

132

Vpliv onesnaženega zraka na zdravjeEffects of Air Pollution on Public Health

Peter Otorepec, dr. med., Inštitut za varovanje zdravja RS

Peter Otorepec, MD, Institute for Public Health of Republic of Slovenia

PovzetekNajpomembnejši javnozdravstveni problem v razvitih državah na po-dročju okolja in zdravja je vpliv onesnaženega zraka na zdravje. V za-dnjem desetletju se večina raziskav, v katerih se ukvarjajo s problema-tiko zraka in zdravja, usmerja v iskanje povezave med izpostavljenostjo prebivalcev prašnim delcem, manjšim od 10 µm. Od ostalih onesnaže-valcev je pomemben še ozon. Dokazano je, da delci povzročajo vnetje na mestu vstopa v telo (v pljučih), pri astmatikih poslabšajo simptoma-tiko in sprožijo napad, pospešujejo nastanek arterioskleroze, pri otrocih povzročajo upad pljučnih funkcij in povečano umrljivost za boleznimi srca in ožilja ter dihal. Ozon je izrazit sezonski onesnaževalec in povzroča predvsem poslabšanje astme in dražeče učinke na dihalne poti.

Pri določitvi varne oziroma sprejemljive meje za tveganje za delce, manj-še od 2,5 µm, avtorji menijo, da povprečna letna koncentracija ne sme presegati 13 µg/m3. Nad to vrednostjo se tveganje zvišuje.

SummaryThe most important public - health problem in developed countries in the field of environment and health, is impact of air pollution on public health. In the last decade, most of the research dealing with the problem of air and health focus on the exposure of inhabitants to dust particles smaller than 10 µm. Among other contaminants, ozone plays important role. Evidence exists, that particles cause inflammation at the site of en-try into the body (lungs), worsen asthma symptoms and trigger an at-tack, accelerate atherosclerosis, whilst with children they cause a decline of pulmonary function and also increased mortality for cardiovascular diseases and respiratory diseases. Ozone is a pronounced seasonal pol-luter and it mainly causes asthma worsening and irritant effects on the respiratory tract.

In determining safe and acceptable limits of risk, for particles smaller than 2.5 mm, authors believe that the annual average concentration should not exceed 13 mg/m3. Above this value, the risk increases.

Ključne besede: onesnažen zrak, prašni delci, ozon, bolezni srca in ožilja, bolezni dihal, umrljivost, pričakovana življenjska doba.

Key words: polluted air, dust particles, ozone, cardiovascular diseases, respiratory diseases, mortality, life expectancy.

Zrak

v S

love

niji

157

Pomen učinkovite rabe in obnovljivih virov energije za varstvo zraka in blaženje podnebnih spremembImportance of Energy Efficiency and Renewable Energy for Clean Air and Climate Change Mitigation

mag. Andreja Urbančič, Institut Jožef Stefan, Center za energetsko učinkovitost

Andreja Urbančič, M.Sc., Jožef Stefan Institute, Energy Efficiency Centre

PovzetekUspešna okoljska politika temelji le na poznavanju celostne slike vzro-kov in posledic onesnaženja, stroškov in učinkov ukrepov ter sinergij ali nasprotij z drugimi politikami.

Politika preprečevanja podnebnih sprememb znatno zmanjša stroške za doseganje ciljev zmanjšanja emisije škodljivih snovi v zrak, vendar pa so za varstvo zraka potrebni še dodatni ukrepi. Politika varstva zraka in podnebnih sprememb tudi nista brez nasprotij.

Za oblikovanje instrumentov je potrebno dobro poznavanje vseh ukre-pov za zmanjšanje emisij, vključno s tehnologijami, saj le z naslavljanjem obeh sklopov ciljev sočasno lahko zmanjšamo skupne stroške in pove-čamo koristi politik.

SummaryAny successful environmental policy is based on comprehensive knowl-edge on causes and impacts of pollution, effects of measures and syner-gies and trade-off in relation to other policies.

Climate change mitigation policy significantly reduces costs for achieve-ment of air pollution targets. But, additional measures are needed. There are also trade-offs between air pollution and climate policy.

At designing instruments, a good knowledge is needed on measures for emissions reductions options, including technologies. Only when ad-dressing both sets of targets, policies costs can be reduced and benefits increased.

Ključne besede: obnovljivi viri energije, učinkovita raba energije, biogoriva, podnebne spremembe, onesnaženje zraka.

Key words: renewable energy sources, energy efficiency, biofuels, climate change, air pollution.

Zrak

v S

love

niji

170

Spodbude Eko sklada za varstvo zrakaEco Fund Incentives for Air Protection

Tadeja Kovačič, Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad

Tadeja Kovačič, Eco Fund, Slovenian Environmental Public Fund

PovzetekRepublika Slovenija z nepovratnimi finančnimi spodbudami in pomo-čmi (subvencijami) Eko sklada za naložbe v učinkovito rabo energije in rabo obnovljivih virov energije v stavbah ter za okolju prijaznejša vozila za cestni promet želi prispevati k manjši rabi energije v novograjenih in prenovljenih stavbah ter v cestnem prometu, prav tako tudi k zmanjša-nju emisij toplogrednih plinov in drugih škodljivih emisij v zrak. Članek predstavlja krajšo študijo primera teh subvencij kot ustreznega ukrepa države in njihovih učinkov. Na podlagi posameznih kazalcev in empirič-nih podatkov ocenjuje državno politiko ukrepa subvencij kot primer do-bre prakse za doseganje okoljskih ciljev.

SummaryThe Republic of Slovenia aims to reduce the consumption of energy, greenhouse gas and other harmful emissions, caused in the sectors of buildings and road transport, through the implementation of Eco Fund’s grants (non-repayable subsidies) for investments in energy efficiency and renewable energy sources in buildings as well as in environmentally friendly vehicles for road transport. The article represents a short case study of these subsidies as an appropriate measure of the state and of their effects. As certain indicators and empirical data show, the policy of subsidies proves to be a good practice of a state measure through which environmental goals can be pursued.

Ključne besede: Eko sklad, nepovratne finančne spodbude, subvencije, obnovljivi viri energije, učinkovita raba energije, energijsko učinkovita gradnja, električna vozila.

Key words: Eco Fund, grants, subsidies, renewable energy sources, energy efficiency, energy efficient construction, electric vehicles.

Zrak

v S

love

niji

178

Izvajanje operativnega programa zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta 2012Implementation of the Operational Program for Greenhouse Gas Emissions Reduction by 2012

mag. Jure Leben, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje

Jure Leben, M.Sc., Ministry of Agriculture and the Environment

PovzetekZ namenom izpolnitve obveznosti po Kjotskem protokolu je Vlada RS decembra 2006 sprejela Operativni program zmanjševanja emisij to-plogrednih plinov do leta 2012 (OP TGP). Julija 2009 je Vlada na podlagi ocene izvajanja programa sprejela revidirani Operativni program (OP TGP-1). Izvajanje ukrepov, določenih v OP TGP, se spremlja na letni ravni. Za pripravo poročil je bila pooblaščena Služba Vlade RS za podnebne spremembe (SVPS), ki je pripravila poročilo izvajanja za leti 2009 in 2010. Za leto 2011 je poročilo oddalo v medresorsko obravnavo Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, saj je bila SVPS ukinjena in so bile njene aktivno-sti združene v delovne vsebine ministrstva. V nadaljevanju besedila so predstavljeni rezultati preteklih let in priporočila za naprej, napisana po poročilih o izvajanju OP TGP, ki so bila pripravljena s strani Službe Vlade RS za podnebne spremembe.

SummaryWith the intent to carry out obligations signed under Kyoto Protocol, Government of Republic of Slovenia accepted in December 2006 Opera-tional Program for Green House Gasses (OP TGP) till 2012. In 2009, based on the implementation assessment of OP TGP, Slovenian Government confirmed updated OP TGP. Implementation of the measures is assessed on the yearly basis and Government Office of Climate Change (SVPS) was having mandate for evaluation. In this paper are presented results for previous years. For year 2011 are presented only general conclusions because Slovenian Government did not yet confirm yearly report. Ad-ditionally, the results from previous years and recommendations for the future are presented, written according to the reports on the imple-mentation of OP GHG, which have been prepared by the Government Office of Climate Change.

Ključne besede: Operativni program zmanjševanja toplogrednih plinov, nizkoogljična družba, EU-ETS.

Key words: Action plan for greenhouse gas reduction, low carbon society, EU-ETS.

Zrak

v S

love

niji

190

Zrak

v S

love

niji

191

Primeri praks

Zrak

v S

love

niji

192

Z ugodnim kreditom lahko financirate naložbe v:– različne naložbe v zbiranje, obdelavo, predelavo in ponovno izrabo odpadkov,– naložbe v čistilne naprave za odpadne vode in naprave za čiščenje pitne vode,– naložbe na področju odvajanja odpadnih vod in oskrbo s pitno vodo,– gradnjo novih nizkoenergijskih poslovnih objektov,– energijsko sanacijo obstoječih poslovnih in proizvodnih objektov,– obnovo obstoječe razsvetljave z namenom vsaj 30 % prihranka električne energije,– nabavo okolju prijaznih tehnoloških linij, strojev in naprav,– ukrepe učinkovite rabe energije v proizvodnih procesih,– proizvodnjo energije iz obnovljivih virov ter– nabavo okolju prijaznih vozil.

ekoKreditiSpodbuda za vaše okoljske naložbe!Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad ponuja pravnim osebam in samostojnim podjetnikom kredite z ugodno obrestno mero.

Več informacij na www.ekosklad.si ali na telefonski številki 01 / 241 48 20.

Zrak

v S

love

niji

193

Energetika Celje, javno podjetje, d. o. o.

Naslov: Smrekarjeva ulica 1 3000 Celje

Telefon: 03 425 33 00

E-naslov: [email protected]

Spletna stran: www.energetika-ce.si

Toplarna Celje – prva naprava za termično izrabo komunalnih odpadkov v SlovenijiUreditev ravnanja z odpadki je v Sloveniji za-stavljena na regionalni ravni in tako se odpad-ki savinjske regije obdelujejo v Regionalnem centru za ravnanje z odpadki Celje, v katerega je vključenih 24 občin savinjske regije. V centru, katerega gradnja je bila sofinancirana z evrop-skimi sredstvi, se ločeno zbrani odpadki doda-tno presortirajo v sortirnici, biološki odpadki se kompostirajo, mešani komunalni odpadki pa se obdelajo v objektu za mehansko-biološko ob-delavo, kjer se ločita lahka in težka frakcija.

Lahka frakcija se nato v Toplarni Celje termično obdela, težka pa odloži na odlagališču odpad-kov. Predelava odpadkov je skladna s hierarhijo ravnanja z odpadki, ki predvideva najprej snov-no in šele nato energetsko izrabo.

Odpadki dajejo energijoDomača zakonodaja kurilno napravo Toplarna

Celje opredeljuje kot sežigalnico, ki omogoča termično obdelavo nenevarnih odpadkov s proizvodnjo energije. V kompleksu toplarne sta postavljeni naprava za termično obdelavo lah-ke frakcije odpadkov (LF) in blata iz centralne či-stilne naprave za čiščenje odpadnih voda Celje (BČN) ter plinska kotlovnica, kjer sta nameščena dva vročevodna kotla za zagotavljanje zado-stnih količin vroče vode za omrežje daljinskega ogrevanja Celja. Pri termični obdelavi nastala para se uporablja za proizvodnjo električne energije in pripravo vroče vode za ogrevanje Celja po daljinskem omrežju.

Dvostopenjski sežig na rešetki omogoča zelo dobro kontroliran proces zgorevanja in razme-roma majhne izpuste prahu. Poleg zagotovitve popolnega zgorevanja je največji poudarek namenjen čiščenju dimnih plinov. Večstopenj-ski sistem čiščenja zagotavlja izredno majhne izpuste. Rezultati meritev kažejo, da so izpusti bistveno manjši, kot določajo predpisi, in po-menijo minimalen vpliv na okolje.

Izkušnje so dobreOd leta 2009, ko je Toplarna Celje uvedla termič-no obdelavo odpadkov, je obdelala 58.800 ton lahke frakcije in 7.030 ton mulja iz čistilne napra-ve. Pri tem je nastalo 7.980 ton pepela na rešet-ki, ki se je odložil v okviru regijskega centra na odlagališču odpadkov, in 2.909 ton ostankov po čiščenju dimnih plinov, ki so jih izvozili v tujino, ker v Sloveniji ni primernega odlagališča nevar-nih odpadkov.

Tako so doseženi cilji postavljeni pred realiza-cijo projekta, bistveno je zmanjšan volumen odloženih odpadkov, proizvedena in koristno uporabljena je energija ter sočasno zmanjšana količina toplogrednih plinov.

S Toplarno Celje je Slovenija dobila prvi objekt te vrste, ki s svojim obratovanjem in izkušnjami pomeni izredno pozitivno referenco pri načr-tovanju in umeščanju podobnih objektov po državi.

Zrak

v S

love

niji

194

Elektroinštitut Milan Vidmar, Inštitut za elek-trogospodarstvo in elektroindustrijo

Naslov: Hajdrihova 2 1000 Ljubljana

Telefon: 01 474 36 01

Telefaks: 01 425 33 26


Spletna stran: www.eimv.si

Delovna skupina za varstvo zraka v energetiki – DSVZEDelovna skupina je bila ustanovljena leta 1983 pod okriljem Elektroinštituta Milan Vidmar. Združuje strokovnjake s področja varstva oko-lja in tehnoloških procesov elektrarn, toplarn in industrije. Povezana je s tujimi strokovnimi institucijami, upravnimi organi in raznimi jav-nostmi s področja emisij snovi v zrak ter zago-tavljanja kakovosti zunanjega zraka.

Program dejavnosti, ki si jih je DSVZE zastavila ob ustanavljanju in velja še danes ter obsega 10 največjih problemov s področja varstva zra-ka v energetiki:

1. Redno spremljanje emisij škodljivih snovi v zrak in ugotavljanje stanja kakovosti zraka na območju velikih termoenergetskih in industrijskih objektov. Za to dejavnost so potrebne meritve emisijskih in imisijskih koncentracij SO2, NO, CO, ogljikovodikov, trdnih delcev in meteoroloških parametrov, ki vplivajo na širjenje onesnaženosti.

2. Priprava osnovnih podatkov in sodelovanje pri ugotavljanju vpliva in posledic onesnaže-vanja okolja iz termoenergetskih objektov. − poškodbe na vegetaciji, − propadanje gradbenih in drugih materi-

alov zaradi povečane korozije, − kakovost tal, − kakovost padavin, − splošna obremenjenost in degradacija

okolja, − zdravje in počutje Ijudi, − fizikalne in kemijske spremembe v one-

snaženi atmosferi (fotokemijski smog).

3. Razvoj enotnega okoljskega informacijske-ga sistema za sprotno obveščanje javnosti o emisijah snovi v zrak, kakovosti zunanjega zraka in napovedovanju širjenja onesnaženja.

4. Razvoj in uvajanje novih analitičnih metod in procesov ocenjevanja stanja na področju varstva zraka.

5. Reden nadzor stanja čistilnih procesov in filtrskih naprav na podlagi analiz parame-trov, ki zagotavljajo optimalno delovanje filtrov.

6. Priprava predlogov za izvedbo preventiv-nih in sanacijskih ukrepov na področju var-stva zraka.

7. Spremljanje razvoja na področju varstva zraka in upoštevanje novih spoznanj in me-tod pri nadaljnjem delu.

8. Izvajanje raziskovalne dejavnosti na podro-čju varstva zraka pri energetskih in indu-strijskih objektih.

9. Sodelovanje pri dopolnitvah in prilagodi-tvah veljavnih normativov stanja tehnike in realnim možnostim.

10. Sodelovanje DSVZE z drugimi slovenskimi in mednarodnimi inštitucijami in organiza-cijami ter upravnimi organi.

Program je bil zelo ambiciozno zastavljen, saj je tudi danes, po 30 letih, še vedno aktualen, saj cilji varovanja okolja zaradi novih spoznanj in razvoja tehnologij segajo vedno višje.

Rezultat dela te skupine je izvedba sanacijskih ukrepov na področju kakovosti zraka v Zasav-ju, Šaleški dolini in Ljubljani. Pod vodstvom DSVZE so bili razviti monitoringi emisij snovi v zrak in kakovosti zunanjega zraka, s katerimi se ugotavlja uspešnost okoljskih sanacijskih programov. Že od leta 1992 so, najprej na BBS, kasneje pa na spletni strani www.okolje.info, sproti prikazani rezultati teh monitoringov.

Z razvojem modelov širjenja onesnaženja so strokovnjaki DSVZE brezplačno, v sodelovanju z Agencijo Republike Slovenije za okolje, raz-vili model napovedovanja onesnaženja zraka za področja, kjer se nahajajo slovenski termo-energetski objekti.

DSVZE je bila in je še vedno dejavna pri načrto-vanju ukrepov za izboljšanje kakovosti okolja ter implementaciji sodobnih, okoljsko skladnih tehnologij. S tem predstavlja temelj trajno-stnega razvoja družbe in je viden promotor skrbi za čisto in zdravo okolje v Sloveniji.

Elektroinštitut Milan Vidmar

Spletna stran z aktualnim stanjem kakovosti zraka v Sloveniji (www.okolje.info)Posledice prekomernega onesnaženja zraka

Zrak

v S

love

niji

195

Elektroinštitut Milan Vidmar je vodilna slovenska inženirska in znanstveno-raziskovalna organizacija na področju elektroenergetike in splošne energetike, ki v svojih raziskovalnik študijah, ekpertnih poročilih, ekoloških, kemijsko-�zikalnih in drugih analizah obravnava proizvodnjo, prenos in distribucijo slovenskega elektroenergetkega sistema ter izvaja nadzor nad njegovo kakovostjo in delovanjem.

Zrak

v S

love

niji

196

Z več projekti do zelene prestolnice EvropeEnergetika Ljubljana z več dejavnostmi in projekti, kot so daljinsko ogrevanje in hla-jenje, sistem daljinske oskrbe z zemeljskim plinom, izboljšanje energetske učinkovitosti v stavbah, postavljanje sončnih elektrarn in uporaba zemeljskega plina v prometu, odlo-čilno vpliva na izboljšanje kakovosti zraka v Ljubljani in na zmanjšanje emisij toplogrednih

plinov. Tako pomembno prispeva k vzposta-vljanju temeljev, da postane Ljubljana zelena prestolnica Evrope.

Začetki daljinske oskrbe s toploto v Ljubljani se-gajo v leto 1961, ko so bili položeni prvi vroče-vodi in je bila na sistem priključena osnova šola na Čufarjevi ulici. Danes sistem daljinske oskrbe s toploto v Ljubljani obsega 268 km vročevo-dnega in parovodnega omrežja. Sistem oskrbe

z zemeljskim plinom je razširjen na večjem delu najbolj poseljenega dela Ljubljane, pri čemer za-četki oskrbe s plinom segajo v davno leto 1861, ko so v Ljubljani zasvetile prve plinske svetilke. Iz Ljubljane se plinovodno omrežje širi v prime-stne občine Brezovica, Dobrova - Polhov Gra-dec, Dol pri Ljubljani, Ig, Log - Dragomer, Med-vode in Škofljica. Dolžina plinovodnega omrežja je ob koncu leta 2011 presegla 1.000 km.

Na razširjenost in pomembnost sistema daljin-skega ogrevanja in sistema oskrbe z zemelj-skim plinom za Ljubljano kaže število oskr-bovanih stanovanj. Preko obeh sistemov se v Ljubljani in v primestnih občinah ogreva skoraj 92.000 stanovanj, kar predstavlja 74,2 odstotka vseh stanovanj v Ljubljani.

Zmanjšanje emisij CO2 zaradi priključevanja stavb na sistem daljinskega ogrevanja in sis-tem oskrbe s plinom je ob upoštevanju nasta-lih emisij v sistemu daljinskega ogrevanja in iz zemeljskega plina po priključitvi stavb, glede na izhodiščno leto 1990, ocenjeno na 420.812 ton. Pri tem se je povečala soproizvodnja elek-trike v energetskih virih v TE-TOL in Energetiki. Dodatni prihranek na emisijah, gledano na ni-voju Slovenije, zaradi manjše potrebe proizvo-dnje elektrike v termoelektrarnah pri navede-nem preračunu emisij ni upoštevan.

Sistem daljinskega ogrevanja v Ljubljani je energetsko učinkovit, kar potrjujejo pridoblje-ne deklaracije proizvodnih virov. Stavbe s pri-ključitvijo na sistem tako izpolnijo zahteve Pra-vilnika o učinkoviti rabi energije v stavbah in o obvezni uporabi obnovljivih virov energije.

Izm

erje

na k

once

ntra

cija

SO

2 (mg/

m3 )

200

180

160

140

120

100

80

60

40

20

0

1991

1993

1995

1997

1999

2001

2003

2005

2007

2009

1983

1985

1989

1987

2011

Izmerjena koncentracija SO2 (Statistični letopis Mestne občine Ljubljana)

Zrak

v S

love

niji

197

Večina toplote za sistem daljinskega ogreva-nja je proizvedena v soproizvodnji z elektri-ko, ki velja za najučinkovitejši način uporabe goriva. Osnovno gorivo v TE-TOL je uvoženi premog in sosežig lesne mase, v Energetiki Ljubljana pa zemeljski plin. V okviru prenove proizvodnih virov Energetike poteka zame-njava mazuta z okoljsko sprejemljivejšim ek-stra lahkim kurilnim oljem kot rezervi osnov-nemu gorivu, ki ostaja zemeljski plin. V TE--TOL je načrtovano postopno nadomeščanje premoga z zemeljskim plinom. Do leta 2015 je v načrtu izgradnja plinsko-parne enote na zemeljski plin.

Tudi energetska izraba odpadkov (OEIO) je strateški projekt, ki zaključuje projekt celovi-tega ravnanja z odpadki v MOL (RCERO Barje). Projekt bo pozitivno vplival na delež OVE v energetski bilanci MOL, kar pa je možno izpol-niti samo z vključitvijo vira v sistem daljinskega ogrevanja in delnim nadomeščanjem uporabe fosilnih goriv v obstoječem sistemu. Ključne-ga pomena pri umestitvi in obratovanju take naprave je uporaba BAT (najboljših dostopnih tehnologij) po zgledu najboljših praks.

Na izboljšanje zraka v Ljubljani pomembno vpliva sistem oskrbe z zemeljskim plinom. S priključevanjem stavb na sistem zemeljskega plina intenzivno zmanjšujemo rabo drugih, okolju manj prijaznih fosilnih goriv, kot je na primer kurilno olje, in porabo električne ener-gije v ogrevalne namene. Po drugi strani je s priključevanjem kotlovnic in lokalnih kurišč na plinovodni sistem in nadomestitvijo starih kotlov s sodobnimi kurilnimi napravami z vi-

sokim izkoristkom zmanjšana poraba goriva, uporabljano gorivo zemeljski plin pa je ekolo-ško eno najčistejših in manj obremenjujočih za okolje. Rezultat so manjše emisije v okolje, še posebej je za MOL pomembno zmanjševanje onesnaževanja s prašnimi delci, ki jih pri upo-rabi zemeljskega plina praktično ni. Z nadome-ščanjem ostalih goriv, kot sta na primer ekstra lahko kurilno olje in les, se bistveno zmanjšuje-jo emisije prašnih delcev, NOx, SO2 idr. Zaradi uporabe plinovodnega omrežja ni dodatnih emisij, ki bi ga povzročil transport goriv po ce-stni infrastrukturi.

K zmanjšanju pereče onesnaženosti zraka s prašnimi delci v Ljubljani prispeva tudi uvaja-nje stisnjenega zemeljskega plina v promet, ki ga poznamo pod blagovno znamko ME-TAN. V letu 2011 je kot prva v Sloveniji začela v Ljubljani obratovati javna polnilna postaja stisnjenega zemeljskega plina. Po ljubljanskem zgledu tudi nekatera druga mesta v Sloveniji načrtujejo postavitev javnih polnilnih mest in na bencinskih črpalkah kot dodatno ponudbo. Ljubljanska polnilnica zemeljskega plina je pr-venstveno namenjena oskrbi ljubljanskega po-tniškega prometa (LPP), ki trenutno uporablja 20 avtobusov. Zamenjava dizelskega goriva ali bencina z zemeljskim plinom prispeva k manj-šemu vplivu vozil na okolje tako pri emisijah produktov zgorevanja kot pri količini porablje-nega motornega olja in hrupu. Pri zgorevanju zemeljskega plina je produkt zgorevanja CO2 in H2O. Pri uporabi zemeljskega plina za pogon vozil se zmanjšajo emisije CO2, NOx in CO. V produktih zgorevanja zemeljskega plina ni tr-dih delcev in žvepla.

V prostorskem načrtu MOL in LEK (Lokalni energetski načrt Mestne občine Ljubljana) je za posamezna območja MOL določen način oskrbe s toploto za ogrevanje stavb. Glavna prioriteta je priključitev stavb na sistem daljin-skega ogrevanja, v primeru priključitve na pli-novodno omrežje pa gradnja najsodobnejših naprav z visokim izkoristkom, kot so konden-zacijski kotli, plinske toplotne črpalke, naprave za soproizvodnjo električne energije in v pri-hodnosti gorivne celice.

Energetika Ljubljana, d. o. o.

Naslov: Verovškova 62, 1000 Ljubljana

Telefon: 01 588 90 00, Klicni center 080 2882

Telefaks: 01 588 91 09


Spletna stran: www.energetika-lj.si

Pozitivne vplive priključevanja obstoječih in novih stavb na daljinske sisteme Energetike Ljubljana je moč povezati z gibanjem izmerjenih vrednosti koncentracij SO2, ki je v Mestni občini Ljubljana od leta 1990 padla s 100 µg/m3 na 2 µg/m3 v letu 2010, kar je znatno pod dopustnimi vrednostmi.

Zrak

v S

love

niji

198

Energap – specialisti za pripravo mobilnostnih načrtovEnergetska agencija za Podravje (Energap) podpira uvajanje dobrih praks upravljanja energije in koncept trajnostne urbane mobilnosti. Smo specialisti za pripravo mobilnostnih načrtov za različne ciljne skupi-ne oziroma inštitucije. V Poslovno proizvodni coni Tezno v Mariboru de-luje pilotna cona trajnostne mobilnosti, ki jo upravlja Energap in v okviru katere uvajamo trajnostne rešitve na področju upravljanja mobilnosti. Mobilnostne načrte uvajamo tudi v mariborske osnovne šole.

Mobilnostni načrti kot del celovitega upravljanja s kakovostjo zraka v urbanih središčihTrajnostna mobilnost je ena najpomembnejših prednostnih nalog Evropske unije za zmanjšanje onesnaženosti zraka in izboljšanje kakovo-sti življenja. Kot odziv na potrebe in nujnost po novem pristopu pri načr-tovanju prometa urbanih območij se je na nivoju EU, v okviru projektov s področja mobilnosti, razvil koncept trajnostnega mestnega prometne-ga načrtovanja (TMPN).

Kaj je načrt mobilnosti?Načrt mobilnosti (potovanja) je najbolj pogosto orodje za izvajanje upra-vljanja mobilnosti znotraj izbrane institucije (podjetja, šole, javne upra-ve). Upravljanje mobilnosti je koncept promocije trajnostnega prevoza, ki je v razvitih evropskih državah že stalnica trajnostnega prometnega načrtovanja, pri nas pa šele vstopa v veljavo. Številne tuje inštitucije se

Nekaj primerov trajnostne mobilnosti v Mestni občini Maribor

V okviru nove okoljevarstvene zakonodaje bo načrtovanje mobilnosti obveza za javni sektor.

Zrak

v S

love

niji

199

že zavedajo, da lahko področje mobilnosti zaposlenih prispeva k njihovi konkurenčnosti in prinaša priložnosti tako za delodajalce kot zaposlene. To področje postaja poleg ekološke tudi ekonomska nuja.

Mobilnostni načrt temelji na mehkih ukrepih, kot so obveščanje, izo-braževanje in organizacija storitev znotraj obstoječih zmogljivosti in-frastrukture. Načrt mobilnosti vključuje predvsem prihode na delovno mesto, službene poti ter ureditev pogojev za spodbujanje alternativnih načinov mobilnosti osebnemu avtomobilu, predvsem hoji, kolesarjenju ali uporabi javnega potniškega prometa. Uporabniku nudi informacije o tem, kako lahko z uporabo okolju prijaznejših načinov potovanja pride od točke A do točke B.

Priprava mobilnostnega načrta vključuje: − diagnosticiranje institucije, − analizo trenutnih potovalnih navad zaposlenih in obiskovalcev, oko-

lja institucije in možnosti uporabe javne infrastrukture in storitev − oblikovanje ciljev, − izvedba ocene potreb v okviru katere se oceni potencial možnosti

vpeljave organiziranega prevoza za zaposlene ter/oz. drugih okolju prijaznih oblik potovanja,

− oceno ekonomskega doprinosa v obliki zmanjšanja stroškov − priprava sektorskih ukrepov (prihod na delo, službene poti, organi-

zacija parkiranja ...), − priprava spremljevalnih aktivnosti z namenom ozaveščanja in moti-

viranja ciljne publike, − priprava kazalnikov za spremljanje izvajanja.

Prednosti uvajanja mobilnostnih načrtov: − manj emisij toplogrednih plinov in trdih delcev, − manj zastojev, hrupa in prometnih nesreč, − izboljšanje kvalitete zraka, − učinkovita raba energije, − zmanjšanje stroškov, − povečanje konkurenčnosti podjetij,

− izboljšanje ogljičnega odtisa institucije/mesta, − manj fizičnih posegov v prostor kot posledica rabe avtomobila in

več prostora za kvalitetnejše načine bivanja, − pridobivanje energetskih in okoljskih certifikatov.

Literatura:Akcijski načrt za mobilnost v mestih, COM (2009) 490 konč.Trajnostno urejanje prometa na lokalni ravni (2008). Ljubljana: UIRS in drugi.

Energetska agencija za Podravje – Energap

Naslov: Smetanova ulica 31, 2000 Maribor

Telefon: 02/ 234 23 60

Telefaks: 02/234 23 61


Spletna stran: www.energap.si

Dizajn novega urbanega razvoja zahteva sveže razmišljanje,če želimo oblikovati urbane forme, ki bodo zmanjšale uporabo privatnega prometa in s tem prispevale k izboljšanju kvalitete zraka.

REPUBLIKA SLOVENIJAMINISTRSTVO ZA GOSPODARSKIRAZVOJ IN TEHNOLOGIJO

Zrak

v S

love

niji

200

ERICo, d. o. o.

Naslov: Koroška 58, 3320 Velenje

Telefon: 03 898 19 30

Telefaks: 03 898 19 42


Spletna stran: www.erico.si

V Inštitutu ERICo Velenje smo s strani Mini-strstva za kmetijstvo in okolje (MKO) – ARSO pooblaščeni za izvajanje prvih meritev in obra-tovalnega monitoringa emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja.

Ponujamo vam sledeče storitve: − izdelava načrta meritev emisij snovi v zrak, − meritve v skladu z zahtevami OVD, − izvedba tehnološke kontrole izpustov iz

naprav, − izvedba meritve na izpustih v tehnoloških

procesih, − merjenje koncentracije snovi v odpadnih

plinih in preračunavanje rezultatov meri-tev na enoto prostornine suhih ali mokrih odpadnih plinov pri normnih pogojih na predpisano računsko vsebnost kisika v od-padnih plinih,

− izdelava letnega poročila o emisijah snovi v zrak,

− izdelava poročil o vplivih na okolje, − izdelava okoljevarstvenih dovoljenj

(OVD – za zavezance IPPC in ostale).

V Inštitutu ERICo Velenje imamo za opravljanje meritev na razpolago najnovejšo merilno teh-niko, ki jo pred vsakim opravljanjem meritev umerimo in po končanem opravljanju meritev preverimo pravilnost in točnost njenega delo-vanja s certificiranimi referenčnimi materiali. Imamo bogat nabor merilne opreme, ki je re-dno certificirana in redno kalibrirana.

Poleg meritev emisij snovi v zrak smo poobla-ščeni izvajalci meritev imisij prahu – delcev

PM10 v zunanjem zraku. Za omenjeno meritev razpolagamo s sodobnim sekvenčnim merilni-kom prahu. Z gravimetrično metodo merimo

povprečne dnevne koncentracije delcev PM10 v daljšem obdobju. Izdelujemo tudi celovite študije kvalitete zunanjega zraka.

Vzorčenje emisij fluoridov iz emajlirnice (foto: B. Mikuž)

Zrak

v S

love

niji

201

ESOTECH, družba za razvoj in izvajanje ekoloških in energetskih projektov, d. d.

Naslov: Preloška 1, 3320 Velenje

Telefon: 03 899 45 00

Telefaks: 03 899 45 03


Spletna stran: www.esotech.si

Tehnologije za zniževanje emisij sku-pnega organskega ogljika v ozračjeIndustrijske tehnološke rešitve za varovanje zraka so ena izmed temeljnih dejavnosti Divizi-je ekologija v družbi Esotech. Naše reference in »know-how« na tem področju zajemajo siste-me za odpraševanje in izločanje trdnih delcev iz plinastih procesnih tokov, postopke razžve-pljevanja dimnih plinov ter tehnologije za iz-ločanje skupnega organskega ogljika (SOO) iz odpadnih plinov pred izpusti v ozračje. V druž-bi Esotech posebno pozornost namenjamo lastnemu razvoju obstoječih tehnologij in ra-zvojnim prizadevanjem na področju prihajajo-čih tehnologij, kot sta sekvestracija ogljikove-ga dioksida in izločanje živega srebra iz dimnih plinov. V pričujočem prispevku predstavljamo tehnologije za zniževanje emisij SOO.

SOO je eden izmed pomembnejših parame-trov kakovosti zraka. V industrijskih dimnih plinih se večinoma pojavljajo mešanice različ-nih ogljikovodikov v plinastem agregatnem stanju. Sem sodijo na primer benzen, toluen, ksilen, heksan, stiren ipd. Organski plini in pare se v ozračju pojavljajo zaradi nepopolne-ga zgorevanja (kotlovska kurišča, sežigalnice, industrijske peči), uparjanja in izhlapevanja (lakirnice, čistilnice, intenzivna uporaba lepil) in bioloških procesov (deponije organskih od-padkov, specifični načini kmetovanja). Mnogi organski plini povzročajo negativne učinke na zdravje ljudi in določene procese v naravi. Veljavna okoljevarstvena zakonodaja definira ostre mejne vrednosti emisij organskih snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja.

Komercialno razpoložljive tehnologije za od-stranjevanje SOO iz dimnih plinov zajemajo termični in katalitični sežig, adsorpcijske po-stopke, biološko filtracijo, absorpcijsko izpi-ranje, kondenzacijsko izločanje in membran-ske postopke. Prvi trije postopki imajo danes največji tržni delež. Tehnologija, ki temelji na adsorpcijskem postopku odstranjevanja SOO iz industrijskih dimnih plinov, je ena iz-med tistih, ki ji v družbi Esotech namenjamo posebno pozornost. Na trgu ponujamo dve osnovni izvedbi adsorpcijskega sistema, in sicer na osnovi vbrizgavanja adsorbenta v di-mne pline v prašni obliki, ki mu sledi izločanje v filtracijski napravi, in uvajanja dimnih plinov v mirujočo plast adsorpcijskega sredstva, ki jo osvežujemo z zamenjavo ali in-situ desorpcijo. V drugem primeru je mirujoča plast adsorben-ta lahko v obliki granularnega nasutja ali pa v

obliki fiksne matrice. Kot adsorbent najpogo-steje izbiramo aktivno oglje ali zeolite. V obeh primerih adsorpcijskega sistema je treba po-skrbeti za naknadno obdelavo nasičenega za-menjanega adsorbenta. Ta obdelava je lahko nadaljnja razgradnja, sežig, regeneracija ozi-roma reaktivacija ali pa začasno deponiranje.

Na slikah je predstavljena modularna indu-strijska adsorpcijska naprava podjetja Esotech za zniževanje koncentracij SOO. Naprava je izvedena s prečnim natokom dimnih plinov, vsebuje gravitacijski sistem za hitro in zane-sljivo osveževanje adsorbenta in ponuja širok razpon ciljnih izstopnih koncentracij SOO. Učinkovit sistem celovite manipulacije z ad-sorbentom in zamenjave adsorpcijske plasti zagotavlja visoko razpoložljivost naprave in enostavno uporabo ob nizkih investicijskih in obratovalnih stroških.

Slika 1: Model adsorberja za SOO z nosilno konstrukcijo podjetja Esotech Slika 2: Montaža adsorberja za SOO pri naročniku

Zrak

v S

love

niji

202

ETI Elektroelement, d. d.

Naslov: Obrezija 5, 1411 Izlake

Telefon: 03 565 75 70

Telefaks: 03 567 40 77


Spletna stran: www.eti.si

ETI in zelene tehnologijeIzlaški ETI Elektroelement je eden vodilnih sve-tovnih proizvajalcev, ki proizvaja rešitve za za-ščito stanovanjskih, poslovnih in industrijskih električnih inštalacij, rešitve za distribucijo ele-ktrične energije, rešitve za zaščito močnostne elektronike in polprevodnikov ter zaščito za fotovoltaične sisteme in druge obnovljive vire energije. Hkrati proizvajajo tudi izdelke teh-nične keramike, orodja in naprave ter izdelke iz plastike in tehnične gume. Več kot 60-letna tradicija, združena z dolgoletnimi izkušnjami in lastnim znanjem, prinaša podjetju ETI sta-bilnost in omogoča varno poslovanje tudi v prihodnje.

Green Protect je ETI-jev odgovor na potrebo po celostni zaščiti aplikacij na področju foto-voltaike in drugih, zraku in okolju neškodlji-vih, obnovljivih virov energije. Za to inovacijo jim je GZS lani podelila zlato priznanje. Hkrati družba skrbi tudi za svoje lokalno okolje, pri čemer ji pomaga vpeljani sistem varovanja okolja po standardu ISO 14001, v celoti pa v družbi izpolnjujejo tudi vse okoljske zahteve iz pridobljenega integralnega okoljevarstvene-ga dovoljenja IPPC OVD.

Zaščita za fotovoltaične in druge obnovljive vire energije je vsekakor novost na svetovnem trgu in ETI je bil eden prvih svetovnih proizva-jalcev, ki je reagiral na specifične potrebe trga obnovljivih virov energije ter ponudil celovit sistem zaščitnih aparatov za področje DC na-petosti, torej pretokovno in kratkostično zašči-to, prenapetostno zaščito, spekter razdelilnih omar in ostalega znanja za PV inštalacije, ki

vključujejo tudi AC stran konverterja. ETI-jevi strokovnjaki so zelo aktivni tudi na področju standardizacije in sodelujejo v zelo ozki skupini konkurenčnih proizvajalcev (Siemens, Siba ...), ki je v letu 2010 začela pripravljati popolnoma nov standard IEC 60269-6 za varovalke za pre-tokovno in kratkostično zaščito v fotovoltaiki.

Hkrati v ETI-ju posvečajo varovanju okolja veliko pozornosti tudi z vidika proizvodnih procesov, kar se odraža v nenehni skrbi za izboljšanje delovnega in naravnega okolja v skladu z zakonodajnimi zahtevami in poslovno

politiko družbe. Okoljsko poslovanje spremlja-jo z okoljskimi kazalci za naslednja specifična področja: emisije snovi v zrak, emisije snovi v vode, poraba energije in naravnih virov, ravna-nje z odpadki in nevarnimi snovmi.

Poleg tega je eno izmed največjih okoljskih investicij v preteklih letih predstavljala ravno naložba v nov suhi filter pri sušilno razpršilnem stolpu, s čimer so uspeli izpuste praha, ki na-staja pri proizvodnji izdelkov iz tehnične kera-mike, zmanjšati za več kot petkrat.

Zaščitna omarica ETI za fotovoltaične sisteme.

Zrak

v S

love

niji

203

Frutarom Etol d. o. o.

Naslov: Škofja vas 39 3211 Škofja vas

Telefon: 03 42 77 100

Telefaks: 03 42 77 118


Spletna stran: www.etol.si

Emisije v zrak obvladujemo z oglenimi filtriV podjetju Frutarom Etol, d. o. o., smo sledili spoznanju, da način gospodarjenja, ki omogo-ča dolgoročno sprejemljive pogoje za človeško počutje, zdravje, varnost in kakovost njegove-ga bivanja, povečuje vrednost podjetja. Okolj-ski menedžment je v veliki meri priložnost za doseganje izboljšav in ne samo breme s finančne plati. To spoznanje je privedlo vod-stvo družbe do odločitve, da med temeljne podporne procese družbe uvrsti proces, kate-rega ključni namen je doseganje izboljšav na področju okoljske odgovornosti, odgovornosti do sebe in soljudi. Najbolj motečima vplivoma na okolje, to je emisiji hlapnih komponent in imisiji prahu v ozračje, ki se izraža tako v pri-jetnih kot neprijetnih vonjavah, smo posvetili še posebno pozornost. Pri opravljanju naše dejavnosti lahko pride do izpusta neprijetnih vonjav v okolico ali mikroskopsko majhnih del-cev prahu kot rezultat ventilacije v proizvodnih prostorih.

S problematiko izpustov emisije v zrak se v podjetju Frutarom Etol srečujemo pri proizvo-dnji tekočih arom, ki se uporabljajo pri nadalj-nji proizvodnji alkoholnih in brezalkoholnih pijač ter podobnih prehrambenih izdelkov. Z izpustom prašnih imisij v zrak pa se sooča-mo pri proizvodnji slanih in uprašenih sladkih arom, ki se uporabljajo v nadaljnjem postopku izdelave živilskih proizvodov.

Sistem za reševanje problematike emisij v zrak pri proizvodnji tekočih arom obvladujemo z oglenimi filtri. Pri tehnologiji oglenih filtrov

odsesovani prostorski zrak vodimo preko aktiv-nega oglja, ki zaradi velike specifične površine zadrži širok spekter organskih kontaminatov.

Pri proizvodnji uprašenih sladkih arom odse-sovani prostorski zrak vstopa v stolp pralnika izpustov, ki s tehnologijo brizganja raztopine čistilnih medijev očisti zrak pred izpustom. Pri izpustu prašnih imisij v zrak, ki nastanejo pri proizvodnji slanih arom, pa smo vzposta-vili sistem čiščenja, ki je sestavljen iz dveh faz. Prva faza obsega predčiščenje s principom vrečastih filtrov, ki se nahajajo v posameznem oddelku, kjer tovrstne imisije nastajajo. Druga

faza obsega odsesovanje zraka iz faze 1 ter še nadaljnje čiščenje v odsesovalni postaji z otre-salnikom izločenih delcev. V fazi 2 je čiščenje odsesovanega prostorskega zraka podvrženo dodatni fazi filtracije z filtrnimi vložki pred do-končnim izpustom v ozračje.

Na območju proizvodnje se periodično izvaja-jo meritve emisij in imisij v zrak na 15 merilnih mestih. Meritve izvaja pooblaščena organi-zacija. Pridobljeni rezultati ne opozarjajo na nobeno prekoračitev zakonsko določenih pa-rametrov, ampak prikazujejo učinkovito težnjo po zmanjševanju okoljskih vplivov.

Zrak

v S

love

niji

204

Gospodarsko interesno združenje za distribucijo zemeljskega plina, g. i. z

Naslov: Verovškova 62 1000 Ljubljana

Telefon: 01 588 96 01


Spletna stran: www.giz-dzp.si www.zemeljski-plin.si

Zemeljski plin – za čistejši zrak

Komunikacijska kampanja Zemeljski plinGIZ DZP (Gospodarsko interesno združenje za distribucijo zemeljskega plina) v Sloveniji že od leta 2009 vodi komunikacijsko kampanjo Zemeljski plin (www.zemeljski-plin.si), v okviru katere obvešča, izobražuje in ozavešča različne ciljne skupine o raznolikih prednostih uporabe zemelj-skega plina v gospodinjstvih, pri poslovnih odjemalcih in v prometu. Ena pomembnih odlik zemeljskega plina je njegov prispevek k zmanjševanju onesnaženosti zraka, ki je še posebej žgoč problem v urbanih naseljih.

Prednosti zemeljskega plina pri ogrevanjuV primerjavi z drugimi gorivi ima uporaba zemeljskega plina pri ogrevanju številne prednosti prav z zornega kota zmanjševanja onesnaženosti zraka. Pri tem moramo upoštevati celovite vplive energentov na okolje, tj. od proizvodnje prek transporta do uporabe:

− Zemeljski plin povzroča izredno nizke emisije žveplovega dioksida, dušikovih oksidov, trdnih delcev PM10 in PM2,5, kar ima neposredne pozitivne učinke na zdravje. Poleg tega je nizkoo-gljično gorivo.

− Transport zemeljskega plina poteka od skladišč do končnih uporabnikov po pod-zemnem plinovodnem omrežju in ne po cestah. Tako transport tega energenta ne povzroča dodatnega onesnaževanja zraka.

− Končni odjemalci pri uporabi zemeljskega plina za ogrevanje ne morejo nenadzoro-vano dodajati nedovoljenih oblik goriv, kot je to možno na primer pri uporabi lesne bi-omase.

Stisnjen zemeljski plin – za okolju prijaznejši prometMed največjimi povzročitelji prašnih delcev v zraku je poleg individualnih kurišč tudi pro-met. Zemeljski plin ponuja okolju prijaznejšo rešitev: stisnjen zemeljski plin ali CNG (angl. kratica za compressed natural gas). Vozila na stisnjen zemeljski plin ugodno vplivajo na kakovost zraka, saj skoraj ne povzročajo izpu-stov trdnih delcev, izpusti dušikovih oksidov (NOx) pa so v primerjavi z drugimi gorivi nižji za 35 do 60 odstotkov. Uporaba zemeljske-ga plina v potniškem in tovornem prometu se postopoma uveljavlja tudi v Sloveniji, kjer smo v zadnjih letih odprli dve polnilnici (Lju-bljana in Jesenice).

Več o prednostih zemeljskega plina: www.zemeljski-plin.si

Zrak

v S

love

niji

205

Lafarge Cement, d. o. o.

Naslov: Kolodvorska cesta 5 1420 Trbovlje

Telefon: 03 565 23 00

Telefaks: 03 565 24 40


Spletna stran: www.lafarge.si

Okoljske izboljšave cementarne Lafarge v TrbovljahSkupina Lafarge je junija letos sprejela Trajno-stne ambicije 2020, v katerih se je zavezala k uresničevanju 34 zavez na področju trajnostne-ga razvoja, organiziranih okoli treh glavnih ste-brov: socialnega, gospodarskega in okoljskega. Ambicije slednjega predstavljajo prispevek k uresničevanju evropskih smernic Podnebno--energetskega paketa, sprejetega leta 2007, katerega podpisnica je tudi Slovenija.

Cementarna v Trbovljah je bila ustanovljena leta 1876. V letu 2002 je postala del skupine La-farge, največjega svetovnega proizvajalca grad-benih materialov. Od takrat je v modernizacijo proizvodnje vložila preko 32 milijonov evrov, večinoma v investicije za zniževanje okoljskega vpliva tovarne. Med drugim smo zgradili odžve-plevalno napravo in napravo za zniževanje emisij dušikovega oksida. Zaprli smo skladišče klinkerja in s tem še zmanjšali količine emisij v okolje. Stabilizirali smo proces žganja klinkerja in vzpostavili sodoben sistem merjenja izpu-stov, ki prihajajo iz naše cementarne.

V Lafarge Cementu dajemo velik poudarek mer-jenju izpustov, pri katerem uporabljamo najbolj-še razpoložljive tehnologije, saj si prizadevamo za čim manjši vpliv na okolje. V naši kontrolni sobi imamo tako vsak trenutek popoln nadzor nad delovnimi procesi v cementarni, s čimer je zagotovljena tudi varnost na vsakem koraku. Zaradi naše želje po transparentni komunikaciji z javnostmi so na spletni strani podjetja na voljo on-line podatki o emisijah. Lafarge Cement je ena redkih cementarn, ki to počne.

Danes se lahko pohvalimo, da smo ena izmed najmodernejših cementarn. Trboveljska cemen-tarna je implementirala serijo najboljših razpo-ložljivih tehnologij (BAT) za omejevanje emisij v zrak, kar pomeni, da so vrednosti teh emisij znatno pod nivojem emisij, predpisanih po BAT. Hkrati so alternativna goriva naše tovarne skladna z najstrožjim evropskim standardom za odpadke, opisanim v Cement BREF 2010. Temu pritrjujejo tudi rezultati meritev in strokovne študije zunanjih akreditiranih institucij.

Skupaj s tehnološkimi investicijami smo vse-skozi vlagali tudi v ozelenitev tovarne in njene okolice. V lanskem letu smo znotraj cementar-ne uredili industrijsko pot za obiskovalce, ki je

ena prvih v Sloveniji in prva v Zasavju. Ureja-mo vstop v Trbovlje, v procesu rehabilitacije kamnoloma Plesko pa smo v zadnjih dveh letih zasadili že preko 1.200 dreves.

Kljub temu da uporabo alternativnih goriv v industriji spodbuja tudi EU, saj želi omejiti iz-puste toplogrednih plinov v ozračje in količino odpadkov, odloženih v okolje, v Sloveniji trbo-veljska cementarna ni obravnavana enako kot ostale v Sloveniji in Evropi – že sedem let se trudimo pridobiti okoljevarstveno dovoljenje za uporabo alternativnih goriv. Čeprav izpol-njujemo vse pogoje, da so vsi izpusti znotraj zakonsko določenih mej, tega dovoljenja da-nes nimamo.

Zrak

v S

love

niji

206

Projekt Kooreg – kontrola onesnaženja ozračja v regijiPrognostični in diagnostični modelirni sistem za kontrolo onesnaženja ozračja v regijiwww.kvalitetazraka.si

V okviru državnega aplikativnega raziskovalne-ga projekta je MEIS razvil modelirni sistem, ki za področje Zasavja v realnem času in kot napoved za dan vnaprej na svetovnem spletu prikazuje koncentracije onesnaževal SO2, NO2 in PM10 na-stale zaradi obratovanja različnih virov izpustov v ozračje v Zasavju.

Kaj prikazuje portalNa portalu prikazujemo koncentracije onesna-ževal v zraku v realnem času za vsake pol ure posebej, zgodovino za dva dni in napoved za en dan. Za projekt so izrecno dovolili uporabo svojih nazivnih (običajnih najvišjih obratoval-nih) emisijskih vrednosti: Termoelektrarna Trbo-vlje, Lafarge Cement, Steklarna Hrastnik in IGM Zagorje. Za JPK Zagorje pa uporabljamo javno dostopne podatke. V sistemu prikazujemo kon-centracije v ozračju kot posledico izpustov iz teh virov. V modelirnem sistemu uporabljamo te vrednosti tako, kot da objekti delujejo ne-pretrgoma 24 ur vse dni v letu (razen če nam upravljavci sporočijo, da ne obratujejo), zato uporabnike portala naprošamo, da dejansko (ne)obratovanje preverijo pri posameznem za-vezancu. V prihodnosti načrtujemo sprotno av-tomatsko uporabo emisijskih vrednosti kjer bo za to interes.

Uspešno smo razvili meteorološko napoved za dva dni v podrobni časovni in krajevni resolu-

ciji za Slovenijo in napoved za 6 dni za srednjo Evropo.

Koncentracije onesnaževal v zraku modelirni sistem izračuna za celotni tri-dimenzionalni pro-stor nad prikazanim področjem, prikazujemo pa koncentracije v talni plasti ozračja, kjer je mero-dajna Uredba o kakovosti zunanjega zraka.

Zajeli smo področje 20 km x 20 km, razdelje-no na 100 x 100 celic v vodoravni smeri (vsaka celica tako meri 200 m x 200 m). Prvi talni sloj, za katerega prikazujemo izračunane koncentra-cije, je visok 10 m. Koncentracija, ki jo izračuna modelirni sistem, je enakomerna znotraj celice, saj celica predstavlja krajevno ločljivost sistema.

V sodelovanju z Arianet s.r.l. iz Milana smo pri-pravili napovedi za SO2, NO2, O3, CO in PM10 po vsej Sloveniji. Te napovedi uporabljamo za do-ločevanje transporta onesnaževal iz drugih re-gij v Zasavje.

Zakaj ZasavjeV Zasavju je onesnaževanje zraka pereča pro-blematika. Pojavljajo se prekoračitve mejnih vrednosti koncentracij onesnaževal v zunanjem zraku.

Modeliranje koncentracij onesnaževal v zuna-njem zraku daje nekaj odgovorov o vzrokih in mehanizmih onesnaževanja, predvsem pa daje odgovor o prostorski in časovni razporeditvi onesnaženja.

Izredno razgibana orografija in posledično zelo razgibani mikrometeorološki pogoji na majh-

nem področju treh Zasavskih občin pa predsta-vljajo velik znanstven izziv za modeliranje tako meteoroloških razmer kot tudi širjenja onesna-ževal v zunanjem zraku.

S projektom smo dodali novo dimenzijo v splo-šnem razumevanju problematike onesnaževa-nja zunanjega zraka.

Z znanstvenega stališča je eden od pomembnih rezultatov projekta, da smo dokazali ujemanje (v kraju in v času) modeliranih koncentracij in koncentracij, merjenih na lokacijah avtomatskih merilnih postaj, ki jih je v Zasavju res veliko.

Za čim bolj natančno ujemanje modeliranih koncentracij z merjenimi so odločilni kvalitetni vhodni podatki, predvsem kvalitetno merjeni meteorološki podatki na obravnavanem podro-čju. Zgolj prognozirani meteorološki podatki za zdaj še niso dovolj dobra podlaga za modelira-nje razširjanja onesnaženja v zunanjem zraku nad tako razgibanim terenom, kot je v Zasavju. Za doseganje ujemanja rezultatov modelov z dejansko izmerjenimi koncentracijami moramo z ustreznimi meteorološkimi modeli vključiti lo-kalno merjene meteorološke podatke.

O uporabljenih modelihModelirni sistem je matematično orodje, ki po-nazarja mehanizme širjenja onesnaževal v zuna-njem zraku. Modelirni sistem na osnovi vhodnih podatkov o meteoroloških razmerah in emisijah onesnaževal preračuna posledice teh emisij kot koncentracije v ozračju v okolici upoštevanih virov emisij. Emisij iz virov, ki (še) niso vnešene v sistem, modelirni sistem seveda ne prikazuje

Zrak

v S

love

niji

207

(emisij iz ostale industrije, kurjenja biomase in odpadkov v naravi idr.). Upoštevamo pa emisije prometa in lokalnih kurišč.

Modelirni sistem, ki omogoča te izračune za pri-kazano področje Zasavja, je sestavljen iz večih modelov in uporablja razne vhodne podatke.

Najprej za popis meteoroloških razmer za vsake pol ure v sprotnem režimu uporabimo meteo-rološke podatke iz avtomatskih merilnih postaj na tem področju. Ker je neobhodno potrebno opisati tudi navpični profil vetra, temperature in relativne vlažnosti zraka, za približek upora-bimo profil, ki ga izračunamo s pomočjo pro-gnostičnega meteorološkega modela. Bistveno boljše bi bile meritve s SODAR-jem, ki pa sedaj žal niso več na voljo. Vse te podatke obdelamo z meteorološkim predprocesorjem SurfPro in tri dimenzionalnim masno konsistentnim vetrov-nim modelom Swift.

Modelirni sistem uporabi tudi podatke o nad-morski višini terena in o rabi tal, oboje v nave-deni ločljivosti.

V to tridimenzionalno meteorološko polje nato vnesemo gibanje onesnaževal od njihovih virov naprej po hribih in dolinah, kar rezultira v izra-čunane koncentracije onesnaževal z Lagrange-evim modelom delcev »Spray«.

Navedeni pristop v današnjem stanju znanosti na tem področju za razgiban teren daje najbolj-še rezultate, kar dokazujejo članki, objavljeni v znanstvenih revijah.

MEIS storitve za okolje d. o. o.

Naslov: Šmarska cesta 40 1291 Škofljica

Telefon: 01 366 32 26


Spletna stran: www.meis.si

Spletni portal prikazuje koncentracije onesnaževal v zraku v realnem času, zgodovino in napoved.

Zrak

v S

love

niji

208

Mestna občina Celje

Naslov: Trg celjskih knezov 9, 3000 Celje

Telefon: 03 426 56 00

Telefaks: 03 426 56 32


Spletna stran: www.celje.si

Ukrepi Mestne občine Celje za zmanjševanje onesnaženosti zrakaV Mestni občini Celje stalno stremimo k temu, da bi čim bolj omejili ne-gativne vplive na okolje in njihove posledice. V nadaljevanju predstavlja-mo najpomembnejše sklope ukrepov, ki jih izvaja občina z namenom zmanjševanja obremenjenosti zraka s škodljivimi snovmi in zmanjševa-nja vplivov na podnebne spremembe.

Prizadevamo si za zmanjševanje emisij iz kotlovnic. Zgradili smo 160,2 km plinovoda, na katerega je priključenih 8.236 odjemalcev. Dolži-na zgrajenega vročevodnega omrežja je 26,5 km, nanj pa je priključenih 6.898 uporabnikov.

Med ukrepi na področju učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije v javnih stavbah in javni razsvetljavi je bila izvede-na rekonstrukcija infrastrukture javne razsvetljave, kar je prispevalo k pomembnemu zmanjšanju rabe električne energije v tem segmentu. Izdelan je načrt javne razsvetljave, kar omogoča njeno posodabljanje in zmanjševanje porabe električne energije, posredno pa tudi zmanjševa-nje svetlobnega onesnaženja v mestu. Izvedeni so energetski pregledi v 25 javnih objektih, prav tako je vzpostavljeno energetsko knjigovod-stvo. Izdelana je analiza osončenja za postavitev sončnih elektrarn na javnih zgradbah.

Izdelali smo občinski lokalni energetski koncept z akcijskim načrtom do leta 2020. Mestna občina je soustanoviteljica Zavoda Energetska agen-cija za Savinjsko, Šaleško in Koroško, ki sodeluje pri implementaciji ukre-pov zmanjšanja rabe energije. V tem letu smo zgradili tudi prvi nizko energetski vrtec.

Za zmanjševanje onesnaženosti zraka zaradi prometa je urejenih 16 km kolesarskih stez in 1,5 km kolesarskih poti. Mestna občina tudi vsa-ko leto organizira ozaveščevalne akcije v Evropskem tednu mobilnosti.

Na Mestni občini Celje se ves čas trudimo, da bi o pomembnosti va-rovanja okolja obveščali in ozaveščali javnost. Tako je vzpostavljena občinska dopolnilna merilna mreža za spremljanje kakovosti zraka. Re-

zultate monitoringa objavljamo na spletnem portalu občine http://moc.celje.si/.

Zavedamo se, da je treba ozaveščati tudi najmlajše, zato smo ustanovili Ekorgov klub, v katerem se izvajajo okoljske aktivnosti za osnovnošolce, vanj pa so vključene vse celjske osnovne šole.

RezultatiPovprečne letne koncentracije SO2 v zraku so se zmanjšale.

0

10

1994 2002 2011

20

30

40

50

60 Mejne vrednosti

Povprečne letne koncentracije SO2 v µg/m3

Konc

entr

acija

(µg/

m3 )

Slika 1: Povprečne letne koncentracije SO2 v Celju

Opazen je tudi trend zmanjševanja povprečnih letnih koncentracij del-cev PM10. V zimskih mesecih še prihaja do preseganj dopustnih dnev-nih vrednosti. Na državni ravni naj bi bil kmalu sprejet načrt ukrepov za zmanjšanje delcev PM10 na območju Mestne občine Celje.

1998 2002 201130

40

50Mejne vrednosti

Povprečne letne koncentracije PM10 v µg/m3

Konc

entr

acija

(µg/

m3 )

Slika 2: Povprečne letne koncentracije PM10v Celju

V Mestni občini Celje nameravamo tudi v bodoče okolju namenjati po-sebno skrb in odpravljati okoljske probleme, zato bomo z novimi okolj-skimi projekti še naprej izboljševali naše lokalno okolje.

Zrak

v S

love

niji

209

Mestna občina Nova Gorica

Naslov: Trg Edvarda Kardelja 1, 5000 Nova Gorica

Telefon: 05 335 01 11

Telefaks: 05 302 12 33


Spletna stran: www.nova-gorica.si

Vrsta ukrepov za izboljšanje trajnostne mobilnostiNa območju mesta Nova Gorica merimo onesnaženost zraka z avto-matsko merilno postajo od leta 2001. To je tudi edina merilna postaja na zahodnem delu Slovenije s tako dolgim obdobjem sistematičnih me-ritev kakovosti zraka. Mestna občina Nova Gorica (MONG) redno spre-mlja rezultate meritev o onesnaženosti zraka v Novi Gorici in sodeluje z Agencijo RS za okolje, ki upravlja merilno postajo v Novi Gorici. Podatki o onesnaženosti zraka so objavljeni na spletni strani ARSO in spletni strani Mestne občine Nova Gorica v spletni aplikaciji Meteorološki in ekološki podatki.

Čeprav se je stanje onesnaženosti zraka s prašnimi delci na območju Nove Gorice v zadnjih dveh letih izboljšalo, pa smo na MONG skupaj z Agencijo RS za okolje pripravili tudi dodatne študije in meritve, ki nam bodo pripomogle k pripravi učinkovitih ukrepov za dodatno izboljšanje stanja zraka. V začetku leta 2010 smo izvedli dodatne meritve koncen-tracij črnega ogljika in karakterizacijo aerosolov z namenom, da ugoto-vimo, kateri viri najpomembneje prispevajo k onesnaženosti zraka. Ko-nec leta 2010 je bila zaključena naloga Kataster onesnaževalcev zraka v MONG, v sredini leta 2011 pa je bilo zaključeno tudi poročilo Opredelitev virov delcev PM10 v Novi Gorici.

Poleg tega pa MONG že od leta 2000 sodeluje v akcijah Evropski dan brez avtomobila in Evropski teden mobilnosti. V vseh teh letih smo pri načrtovanju akcij izvedli vrsto trajnih ukrepov za izboljšanje trajnostne mobilnosti, ki so posredno pripomogli tudi k izboljšanju stanja kakovosti zraka na našem območju.

Skupaj s sosednjo Gorico smo v letu 2002 postavili mednarodno lini-jo javnega avtobusnega prevoza, ki jo izvajata delno slovenski, delno italijanski prevoznik, sofinancirata pa obe občini. Vozovnica stane en evro.

V letu 2005 smo pripravili Načrt trajnostne mobilnosti, s katerim smo že-leli usmeriti načrtovanje mesta k upoštevanju kolesarjev, pešcev in ude-ležencev v javnem potniškem prometu in zmanjšati pomen osebnega avtomobilskega prometa.

Leta 2006 smo uvedli brezplačni mestni javni prevoz na vseh linijah od Vrtojbe, Šempetra, Nove Gorice do Solkana in Kromberka (pri tem so-deluje tudi Občina Šempeter-Vrtojba, ki v deležu pokriva stroške pre-voza). V istem letu smo uvedli tudi subvencije za dijake na primestnih linijah. Posodobili smo vozni park mestnih avtobusov (mali avtobusi, nizkopodni, primerni za invalide in otroške vozičke, avtobusi z nizkimi emisijami).

Ob Erjavčevi ulici, eni najdaljših ulic v Novi Gorici, smo v letih 2006 in 2007 zgradili obojestransko kolesarsko stezo, ki povezuje Novo Gorico z italijansko Gorico.

Za službene potrebe smo nabavili hibridno vozilo na električni pogon. V mestnem središču smo na več javnih mestih postavili nova stojala za kolesa, ki smo jih namestili skladno z načrtom urbane opreme.

Letos smo postavili postajo s štirimi kolesi za javno izposojo. Sistem se imenuje GO kolo in je povezan s sistemom izposoje koles, ki deluje v Gorici v Italiji.

Zrak

v S

love

niji

210

Metalurško-kemična industrija Celje, d. d.

Naslov: Kidričeva 26, 3001 Celje

Telefon: 03 427 60 00

Spletna stran: www.cinkarna.si

Z investicijskimi in organizacijskimi ukrepi do boljšega zraka v CeljuCinkarna že od leta 1978, ko je bil podpisan Družbeni dogovor o varstvu okolja v Občini Celje, sistematično izvaja ukrepe za zmanjše-vanje vplivov svoje dejavnosti na okolje.

Aktivnosti so bile posebej intenzivne v letih 2000 do 2007, ko je potekal investicijski pro-ces prilagajanja direktivi IPPC, torej izpol-njevanju kriterijev za pridobitev okoljskega dovoljenja. V tem obdobju je bila izvedena vrsta optimizacij na že obstoječih čistilnih na-

pravah, dograjene so bile nove, ukinjene so bile nekatere manj napredne tehnologije. V ta proces je podjetje vložilo skupno 25.261.000 evrov in s tem omogočilo dosledno delovanje v okviru postavljenih normativov EU.

V letih od 2007 do 2009 so potekale aktivnosti predvsem v smislu organizacijskih sprememb, katerih uspešno izvedbo smo potrdili s prido-bitvijo potrdila o skladnosti z ISO 14001 in vpisom dela podjetja v register EMAS.

V zadnjih letih smo si za cilj zadali zmanjšati emisije v zrak nižje od predpisanih normati-

vov EU. Ukrepi so bili usmerjeni še posebej v zmanjševanje emisij prahu, medtem ko smo glavnino ukrepov za zmanjševanje emisije žveplovega dioksida in njegovih spojin na tehnično dosegljiv minimum izvedli že do leta 2006. Rezultati tega delovanja kažejo skoraj 50-odstotno znižanje emisij prahu od leta 2007, ko smo skladnost z zakonodajo si-cer že dosegli.

Ukrepi zmanjševanja emisij se delno odraža-jo tudi na kakovosti zunanjega zraka v Celju. Koncentracije žveplovih oksidov v zunanjem zraku so izredno nizke in ne predstavljajo no-benega tveganja, znižujejo se tudi koncentra-cije delcev PM10, vendar je število preseganj dnevnih vrednosti še vedno nad dovoljeni-mi vrednostmi, in to predvsem v zimskem obdobju. Iz navedenega sledi, da Cinkarna Celje še zdaleč ni edini onesnaževalec zraka. Poleg ostalih industrijskih virov na celjskem območju so prevladujoči še drugi viri, kot so individualna kurišča, promet, resuspenzija (ponovno dvigovanje npr. cestnega prahu) in sekundarni izvor (delce prinese od drugod in nimajo lokalnega vira).

Z izdelano oceno celotne obremenitve zuna-njega zraka (izračunom obremenitev zuna-njega zraka na območju vrednotenja z in brez vpliva emisije snovi v zrak iz Cinkarne) je bilo potrjeno dejstvo, da je prispevek Cinkarne majhen in v večini primerov ni odločilen za nastop preseženih mejnih dnevnih vrednosti.Slika 1: Količina emitiranega skupnega prahu iz vseh virov na lokaciji Celje

2007 2008 2009 2010

Emisi

je p

rahu

(t/le

to)

20110

10

20

30

40

50

60

Zrak

v S

love

niji

211

MITOL, tovarna lepil, d. d., Sežana

Naslov: Partizanska cesta 78 6210 Sežana

Telefon: 05 731 23 00

Telefaks: 05 731 23 90


Spletna stran: www.mitol.si

MITOL se s široko paleto izdelkov in več kot 60-letno tradicijo uvršča med pomembnejše evropske proizvajalce lepil. Skrivnost našega uspeha je, da nudimo rešitve, pisane na kožo uporabnika.

V skrbi za uporabnika nismo pozabili na okolje. Naši izdelki so okolju prijazni, posebno pozor-nost posvečamo izbiri materialov in proizvo-dnih procesov, ki ne obremenjujejo okolja. Naša prizadevanja za okolju sprejemljivo in varno proizvodnjo potrjujeta tudi okoljski cer-tifikat ISO 14001:2004 in pravica do uporabe loga POR.

V Mitolu smo se zavedali pomembnosti va-rovanja okolja prej kot večina gospodarskih družb. Že leta 1999 smo se med prvimi kemij-skimi podjetji certificirali po standardu ISO 14001. V preteklih desetih letih smo v izboljše-vanje tehnologije in uvajanje najboljših tehnik v proizvodni proces investirali 10,5 milijona evrov. Pomemben delež vloženih sredstev je bil namenjen prav reševanju problematike emisij v zrak.

Tako smo v obratu lepil uredili odsesavanje na delovnih mestih in centralno obdelavo izpu-stnih plinov na mokrih filtrih, ki zmanjšujejo emisije prahu v okolje. S centralno obdelavo smo minimizirali razpršene emisije.

Zahtevnejši sistemi varovanja pa so bili potreb-ni v obratu polimerizacije, kjer poteka sinteza vodnih disperzij iz različnih gradnikov (mono-merov). Tu se zmanjševanje emisij, varovanje zdravja in varno delo začne že pred začetkom

polimerizacije. V navezavi: podzemni skladišč-ni rezervoarji za monomere–cevovodi–dozir-ne posode–reaktorji se vzpostavi sistem inerti-zacije. V tem postopku se vsi reaktorji in dozir-ne posode najprej tesno zaprejo in prepihajo z inertnim plinom dušikom, ki iz sistema izpo-drine zrak. Šele v tako pripravljeno opremo se začne črpanje surovin in nadaljuje postopek sinteze. Zaradi vgrajene opreme z dobrim, ponekod dvojnim tesnjenjem posod, cevovo-dov, črpalk idr. so emisije na delovnem mestu minimalne. Reaktorske posode so s cevovodi povezane s centralno čistilno napravo – mokri pralnik plinov, kjer pred emitiranjem izpustnih plinov v okolje pride do spiranja hlapnih or-ganskih komponent iz plinov v vodo. Sistem je sicer odprt, vendar je pretok hlapov iz re-

aktorskih posod na pralnik plinov minimalen. Tovrstni pralnik plinov je v času vgradnje očistil naše izpuste pod zakonsko predpisane meje. V letu 2011 pa so se meje zaostrile, pri nekaterih parametrih celo na 20-krat nižje vrednosti. Sis-tem za zmanjševanje emisij smo zato dogradili še z vgradnjo kondenzatorjev na podhlajeno vodo (4 °C), ki predhodno ohladijo izpustne pline in s kondenzacijo iz izpustov izločijo veči-no hlapnih komponent. Na pralnik plinov nato vstopajo plini z nižjimi koncentracijami hlapov. V takih pogojih se učinkovitost mokrega pral-nika še poveča. S kombinacijo ukrepov, v kate-re smo vlagali več let, smo na ta način zadostili tudi novim zakonskim zahtevam.

Pozitiven odnos Mitola do okoljevarstva je naša stalnica.

Polimerizacija: mokri pralnik plinov.

Zrak

v S

love

niji

212

PETROL, Slovenska energetska družba, d. d., Ljubljana

Naslov: Dunajska cesta 50 1527 Ljubljana

Telefon: 01 471 42 34

E-naslov: www.petrol.si/povej

Spletna stran: www.petrol.si

Uporaba sodobnih goriv v prometuTehnološki napredek in predvsem stroji ter naprave, ki za svoj pogon uporabljajo različne vrste v okolju prisotnih goriv (naftna goriva, premog, biomasa ipd.), danes vse bolj krojijo kakovost zraka, ki ga vdihavamo. Še posebej to občutijo gosto naseljena urbana področja, locirana na naravno slabše prevetrenih pre-delih. Ker pa si brez teh strojev in naprav ni mogoče več predstavljati življenja, njihove negativne vplive poskušamo zmanjševati z uvajanjem novih, okolju prijaznejših tehno-logij.

Eden takih »onesnaževalcev« je vsekakor pro-met. V zadnjih letih je bilo v razvoju motorjev in sistemov čiščenja izpuha narejen velik ko-rak navzgor. Izpusti današnjih motorjev (npr. Euro 5) so v primerjavi s starimi in energetsko zelo požrešnimi (Euro 0 ali 1) tudi nekajkrat nižji. Ob še vedno prisotnem trendu nara-ščanja prometa seveda to pomeni občuten prispevek k izboljšanju zraka. Težava pri tem je le dejstvo, da si take motorje v globalnem smislu danes lahko privošči le majhen delež prebivalcev tega planeta.

Drugi segment, s katerim lahko tudi vplivamo na »kakovost izpuha«, so sama goriva, kjer je prav tako napredek zelo opazen. Petrol, kot največji distributer goriv v Sloveniji pri tem, tudi v primerjavi z največjimi ponudniki go-riv v svetu, ne zaostaja. Čeprav nima lastne proizvodnje, se zelo aktivno vključuje v uva-janje novosti, s katerimi se negativni vplivi rabe goriv za okolje občutno zmanjšujejo. Poleg omejitev, ki jih distributerjem nalagajo

direktive EU in domača zakonodaja (goriva brez svinca in žvepla, omejitev pri benzenu in aromatih), Petrol že kar nekaj let svoja goriva dodatno aditivira. Uporaba aditivov je danes tudi s stališča zaščite okolja zelo pomemb-na. Z njimi vplivamo na razmere v motorju ter ohranjamo čistost površin in vbrizgalnih šob. Obloge, ki se nabirajo v motorju, namreč odločilno vplivajo na kakovost razprševanja ter posledično tudi na proces zgorevanja. S tem se povečajo poraba in emisije škodljivih spojin v okolje (CO, NOx, CH), ekonomika pa poslabša.

Z uporabo sodobnega paketa aditivov, kakr-šnega danes vsebujejo tudi nova Petrolova goriva Q Max, motor zelo učinkovito ščitimo pred tvorbo teh oblog, dosežemo pa tudi nji-hovo postopno odstranitev, kjer so te že na-stale. Površine tako skozi daljše obratovalno obdobje motorja ostanejo skoraj čiste, s čimer se bistveno zmanjša tudi možnost motenj ali celo trajnih okvar motorja. Z motornimi testi je bilo dokazano, da lahko z gorivi Q Max po-rabo zmanjšamo tudi do 4 odstotke.

PETROL Področje TRKV, Silvan Simčič

Vsa goriva Q Max so podvržena stalnemu in celovitemu sistemu nadzora kakovosti, ki se izvaja z mednarodno certificiranim laboratorijem

Zrak

v S

love

niji

213

Spremljajte porabo svojega avtomobila s

Petrolovo mobilno aplikacijo.www.petrol.si/qmax

Zrak

v S

love

niji

214

RRA LURRegionalna razvojna agencija Ljubljanske ur-bane regije RRA LUR je konkurenčna, prijazna in mednarodno priznana razvojna agencija.

Razvoj v regiji usmerjamo v delujoče some-stje, ki omogoča najboljši dostop do javnih storitev in obenem ohranja bližino narave in kulturnih dobrin vsem prebivalcem. Z učin-kovitimi in kakovostnimi projekti s področja regionalnega razvoja ter vsemi potrebnimi in-formacijami za njihovo izvedbo bistveno obli-kujemo priložnosti za kakovostno življenje.

Razvojne programe snujemo z mislijo na hi-trejši razvoj celotne regije. Usklajujemo regio-nalne strukturne politike in pripravljamo tudi projekte, ki kandidirajo za evropska sredstva.

Projektiso temeljna metoda delovanja regionalne razvojne agencije. Projekte snujemo, pri-dobivamo in vodimo. V skladu z najboljšimi evropskimi praksami pripravljamo strokovne podlage, iščemo uporabne rešitve in analizi-ramo opravljeno delo. Pri tem sodelujemo z vrhunskimi strokovnjaki iz regije, Slovenije in sosednjih držav: univerzitetniki, raziskovalci, podjetniki, odločevalci in oblikovalci javnega mnenja. Naj gre za promet, okolje ali štipen-diranje najbolj nadarjenih, so projekti Regio-nalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije prepoznani po zahtevnih ciljih in odlič-nih rezultatih.

EU 2020 GOING LOCAL

Program: INTERREG IVC

Opis projekta:Projekt EU2020 Going Local je projekt Evropske komisije, ki je zasnovan tako, da prispeva k učinkovi-temu izvajanju Lizbonske in Göteborške strategije ter nove strategije EU 2020 na lokalni in regionalni ravni. Na podlagi dejstva, da so strategije EU oblikovane in usmerjene na nacionalno raven, mora biti izvajanje prilagojeno raznolikosti evropskih ozemelj kot tudi regionalnim in lokalnim potrebam in okoliščinam. Zato uspešno izvajanje politik EU ni mogoče brez aktivnega sodelovanja vseh vplete-nih deležnikov, kot so politiki, javne institucije, upravni organi, razvojne agencije in lokalno prebival-stvo. Tudi strategija EU 2020, ki naj bi pripomogla premagovati trenutno krizo in ponudila nove reši-tve za prihodnost, se osredotoča na zgodnje vključevanje vseh ustreznih zainteresiranih deležnikov.

Foto: Alenka Rebec

Zrak

v S

love

niji

215

Gledano v celoti, projekt prispeva k zmanjše-vanju razlik v razvitosti, saj povezuje manj izku-šene regije na področju energije in trajnostne-ga prometa z bolj izkušenimi.

Projekt se osredotoča na vsebino »energija in trajnostni promet«, upošteva pa tudi učinke, povezane s podnebnimi spremembami in var-stvom okolja.

Cilji projekta:Splošni cilj projekta je, da se izkoristijo izkušnje in dobre prakse v zvezi z vsebinami projek-ta. Izkušnje in dobre prakse, ki so se izkazale za zelo uspešne v eni od partnerskih regij, se bodo prenesle v razvojne programe ostalih partnerjev. To bo različnim partnerjem omo-gočilo izboljšanje in posodobitev regionalnih politik (npr. s sprejemom dobrih praks, prido-bljenih prek partnerstva ali prek novih projek-tov, ki se bodo začeli s pomočjo akcijskih na-črtov). Da bi dosegli splošni cilj, se bo projekt osredotočil na naslednje tri podcilje:

− izmenjava dobrih praks vseevropskega partnerstva, da bi razširili znanje o doseda-njih izkušnjah in povečali evropsko mreže-nje na področju energetske učinkovitosti in trajnostnega prometa;

− lokalni in regionalni projektni partnerji ter ostali deležniki bodo natančno preučili, kako je mogoče dobre prakse implementi-rati v programih, da bi izboljšali regionalno politiko in razvojno načrtovanje;

− motiviranje lokalnih in regionalnih politi-kov za tesnejše sodelovanje s strategijami EU na področju trajnosti.

Lokalni akcijski načrtGlavni rezultat projekta je Lokalni akcijski na-črt (angl. Local Action Plan, LAP), ki ga pripravi vsak partner posebej. LAP je celovit regionalni program, ki podrobno predstavi težave posa-meznega mesta/regije in ukrepe ter aktivnosti za njihovo rešitev. LAP tako služi kot pomoč pri dosegu okoljskih ciljev, saj poleg natančnega opisa potrebnih aktivnosti določa tudi institu-cije, odgovorne za njihovo izvajanje.

V procesu priprave LAP-a so se predstavniki RRA LUR udeležili sedmih delavnic v različnih državah projektnih partnerjev, kjer so med udeleženci delavnic potekale menjave dobrih praks in izkušenj. V končni verzija LAP-a so te prakse in izkušnje prelite v konkretne ukrepe in aktivnosti na ravni regije. V LAP so tako za-jeti ukrepi, ki jih bo izvedel širok krog regional-nih deležnikov na področju trajnostnega pro-meta, učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije. Z vključitvijo čim širšega kroga akterjev želimo doseči največji učinek pozitiv-nih sprememb na vseh treh ciljnih področjih. Regija bo tako investirala v svojo prihodnost, za kvalitetno, varno in zeleno okolje.

RRA LUR | Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije

Naslov: Tehnološki park 19, 1000 Ljubljana

Telefon: 01 306 19 02

Telefaks: 01 306 19 03


Spletna stran: www.rralur.si

Partnerji (14): − Sörmland regional council, Švedska − Örebro Regional Development Council,

Švedska − Ministry of Economic Affairs and Enenrgy

NRW, Nemčija − City of Duisburg, Danska − RRA LUR, Slovenija − Riga Planning Region, Latvija − Zemgale Planning Region, Latvija − Stoke-On-Trent City Council, Velika

Britanija − Municipality of Schaerbeek, Belgija − Ministry for sustainable development

and infrastructure, Luksemburg − Province of Gelderland, Nizozemska − Regio Achterhoek, Nizozemska − Local Government yorkshire & Humber,

Velika Britanija − Cartaxo Municipality, Portugalska

Zrak

v S

love

niji

216

Razvoj železniških vozlišč v Jugovzhodni EvropiRAIL4SEE – Rail Hub Cities for Southeast EuropeZ julijem 2012 je RRA LUR pričela s sodelovanjem na projektu RAIL4SEE, ki spada med programe teritorialnega sodelovanja EU za Jugovzho-dno Evropo (Southeast Europe, SEE). Cilj programa je razvijanje tran-snacionalnih partnerstev za spodbujanje prostorskih, ekonomskih in družbenih integracijskih procesov ter povečevanje kohezije, stabilno-sti in konkurenčnosti na območju sodelovanja. Ta cilj bo dosežen z iz-vajanjem naslednjih prednostnih nalog:

− prioriteta 1: razvijanje inovativnih zmožnosti,

− prioriteta 2: izboljševanje stanja okolja in njegovo varovanje,

− prioriteta 3: izboljšanje dostopnosti,

− prioriteta 4: razvijanje območij trajnostne rasti.

RRA LUR | Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije

Naslov: Tehnološki park 19, 1000 Ljubljana

Telefon: 01 306 19 02

Telefaks: 01 306 19 03


Spletna stran: www.rralur.si

Projekt RAIL4SEE

Namen in cilji projekta

Namen projekta je iskanje rešitev za izboljšanje povezave glavnih voz-lišč TEN-T koridorjev z lokalnimi in regionalnimi transportnimi mreža-mi za povečanje njihove napajalne vloge. Cilj projekta je odprava ozkih grl za boljšo povezavo različnih nivojev prevoza, saj se s povečanjem dostopnosti glavnih TEN-T vozlišč poveča tudi atraktivnost železniških prevozov na srednjih razdaljah med mesti Jugovzhodne Evrope. Na-men projekta je tudi harmonizacija lokalnih, regionalnih in nacionalnih prometnih politik, njihova funkcionalna in organizacijska povezanost. Od projekta pričakujemo izdelano in z Ministrstvom za infrastrukturo in prostor usklajeno jasno sliko o pomenu vozlišča V. in x. transevrop-skega koridorja, ki se nahaja v ljubljanski urbani regiji, ter potencialov, ki ga le-to nudi. Za uspeh pri realizaciji zastavljenih ciljev in politik pa je nujno potrebna promocija pri drugih določevalcih ter strokovni in širši javnosti, za kar je projekt RAIL4SEE odlična priložnost. S svojimi rezul-tati bo projekt pripomogel tudi k večji vlogi javnega potniškega pro-meta nasproti zasebnemu, iz česar sledi zmanjšanje pritiskov na okolje in prostor, sam projekt pa tako tudi prispeva k večji vlogi trajnostnega prometa in učinkovitejši rabi energije.

Zrak

v S

love

niji

217

Steklarna Hrastnik, družba za proizvodnjo steklenih izdelkov, d.d.

Naslov: Cesta 1. maja 14, 1430 Hrastnik

Telefon: 03 565 46 00

Telefaks: 03 564 42 82


Spletna stran: www.steklarna-hrastnik.si

V sedmih letih za 90 odstotkov manj prašnih delcevMinistrstvo za okolje in prostor pripravlja Odlok o načrtu za kakovost zraka na območju občin Trbovlje, Zagorje ob Savi in Hrastnik. Gre za pr-vega od sedmih odlokov, ki jih Slovenija potrebuje za omejitev mejnih vrednosti grobih delcev PM10 v zraku, ki so posledica erozije zemlje, re-suspenzije s cest in izpustov iz industrijskih objektov. Sprejet naj bi bil predvidoma do konca leta, pri njegovi pripravi pa je aktivno sodelovala tudi Steklarna Hrastnik s svojim znanjem in izkušnjami.

K zmanjševanju onesnaženosti zraka z delci smo zavezani vsi – tako pre-bivalci sami, saj predstavljajo individualna kurišča in promet največji se-gement onesaževanja ter prispevajo kar polovico vseh delcev v zasavski zrak, kot seveda tudi industrija.

Steklarna Hrastnik se je zavedala, da bo brez posodobitev proizvodnje, ki bodo hkrati prispevale k trajnostnemu razvoju podjetja, težko konku-renčna. V zadnjih desetih letih je zato intenzivno vlagala v posodabljanje tehnologije ter pri tem vedno upoštevala najvišje okoljske standarde in predpise. Zaradi dodatnih ukrepov, ki jih prinaša omenjeni odlok, v Ste-klarni Hrastnik predvidevajo še dodatne investicije v vrednosti 50 tisoč evrov, predvsem za uveljavitev sistema ravnanja z okoljem.

V letu 2005 je linija embalažnega stekla dobila povsem novo tovarno, zgrajeno skladno z veljavnimi evropskimi BREF dokumenti, ki vsebujejo smernice in priporočila za izbor najboljših obstoječih tehnologij za ste-klarsko industrijo. Nova embalažna steklarska peč je dobila elektrofilter za čiščenje odpadnih plinov s 95- do 99-odstotnim zadrževanjem prahu. Prednosti elektrofiltrov so v tem, da omogočajo visoko stopnjo odpra-ševanja, učinkovito obratovanje pri visokih temperaturah, neobčutljivi so na spremembe količine prahu v plinih, stroški vzdrževanja in pora-be energije pa so nizki. Na lokaciji, kjer se proizvaja namizno steklo, je nameščen vrečast filter, ki izpuste iz štirih steklarskih peči znižuje na zgolj četrtino vrednosti, kot jo določa okoljevarstveno oziroma IPPC do-voljenje.

Za zmanjševanje prašnih delcev pri proizvodnji stekla je steklarna uve-dla tudi naslednje ukrepe: skladiščni prostori, stroji in transportni trakovi

so zatesnjeni in opremljeni z ustreznimi filtri, zmes za pripravo stekla se vlaži, vse vozne površine podjetja pa so utrjene tako, da se preprečuje prašenje v največji možni meri.

Vse te aktivnosti so skupaj s stalnim nadzorom nad emisijami v desetih letih prinesle kar do 90-odstotno znižanje prašnih delcev, ki jih steklarna s svojim obratovanjem izpusti v zrak.

Ena izmed večjih investicij v zadnjih sedmih letih tega hrastniškega pod-jetja s kar 152-letno tradicijo je izgradnja nove talilne peči za namizno steklo. Vrednost naložbe je ocenjena na 7 milijonov evrov, njen zaključek pa je predviden februarja 2013. Peč bo zasnovana kot »oxy-fuel« peč, kjer se z gorenjem zemeljskega plina v prisotnosti skoraj čistega kisika dosega boljša poraba energije, lažje se nadzira gorenje v peči in s tem temperatura vzdolž peči, kar izboljšuje kakovost stekla in povečuje ka-paciteto peči. Nova peč bo še bolj zmanjšala vplive na okolje, saj bodo vrednosti polutantov do petkrat nižje od dosedanjih, z ekstremno nizko vsebnostjo dušikovih oksidov in prahu.

Sodoben filter za zrak, ki poleg čiščenja izkorišča tudi odpadno toploto dimnih plinov za segrevanje

Zrak

v S

love

niji

218

Štore Steel, d. o. o.

Naslov: Železarska cesta 3, 3220 Štore

Telefon: 03 780 51 00

Telefaks: 03 780 53 83


Spletna stran: www.store-steel.si

Z novim sistemom filtrov do manj emisijIndustrijska cona Štore 2, ki je bila zasnovana v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, nudi podjetjem, ki v njej delujejo, vse pogoje za okolju čim bolj prijazno proizvodnjo in nadalj-nje zmanjševanje uporabe naravnih virov in energije.

Nova jeklarna, postavljena leta 1973 v indu-strijski coni Štore 2, je imela takrat sodobno čistilno napravo s primarnim zajemom prašnih delcev na pokrovu elektroobločne peči, izpust pa se je očistil v sistem filtrov Rheinstahl. V določenih fazah proizvodnje, ko se je pokrov peči odprl, pa so sekundarne emisije uhajale brez filtracije skozi odzračevalnik Robertson na strehi jeklarne.

V Štore Steel so leta 2001 izdelali investicijski načrt za novo čistilno napravo z uporabo naj-novejših tehničnih rešitev, brez ustavitve pro-izvodnje pa jo je bilo možno zgraditi v dveh fazah.

V prvi fazi, ki je bila končana leta 2003, je bil sistem filtrov Rheinstahl zamenjan s sodobnim sistemov filtrov proizvajalca Intensiv Filter s površino filtrskih vreč 3.918 kvadratnih metrov. Star ventilator je bil zamenjan z novim z zmo-gljivostjo 330.000 kubičnih metrov volumske-ga pretoka na uro.

V drugi fazi, ki je bila zaključena v letu 2005, pa je bil dodan še sekundarni način zajemanja prahu in izvedena podvojitev volumskega pre-toka ter površine filtrov.

Čistilno napravo tako sestavljajo primarno za-jemanje prahu na četrti luknji pokrova elek-troobločne peči, primarno zajemanje prahu iz ponovčne peči, sekundarno zajemanje prahu skozi strešno napo (25 x 15 metrov), sesalna ce-vovoda s strešne nape in četrte luknje EOP ter ponovčne peči, sistem z iskrolovom, mešalno komoro in zbirnim cevovodom, ki je nadome-stil hladilnik (sekundarno zajeta emisija hladi primarno), dva vzporedna filtrirna sistema s skupno 7.836 kvadratnih metrov površin fil-trirnih vreč, dva vzporedna ventilatorja s sku-pnim volumskim pretokom 660.000 kubičnih metrov na uro, ki jih poganjata 500-kilovatna

elektromotorja, in dimnik za izpust očiščenega zraka (z zelenim znakom zmanjšanja emisij).

Kombiniran primarni zajem prahu na četrti lu-knji in sekundarni zajem s strešno napo pred-stavljata najboljšo razpoložljivo tehnologijo v skladu z dokumenti BREF za proizvodnjo žele-za in jekla. V EU ga uporablja že 53 odstotkov vseh jeklarn, 31 odstotkov jeklarn pa obratuje le s primarnim zajemom.

Štore Steel je s to okoljsko naložbo zadostila zahtevam direktive IPPC in pridobila evropsko okoljevarstveno dovoljenje.

Pogled z vrha 23 metrov visokega filtrirnega sistema.

Zrak

v S

love

niji

219

MPI RECIKLAŽA, d. o. o.

Naslov: Žerjav 79 2393 Črna na Koroškem

Telefon: 02 870 02 61

Telefaks: 02 870 02 65


Spletna stran: www.rm-mpi.si

TAB, d. d.

Naslov: Polena 6 2392 Mežica

Telefon: 02 870 23 00

Telefaks: 02 870 23 05


Spletna stran: www.tab.si/

Z naložbami do okoljskih ciljevPodjetje TAB, d. d., je bilo ustanovljeno leta 1965, v Mežici pa ima predelava svinca več kot 350-letno tradicijo. Danes TAB proizvaja vse vr-ste svinčevih baterij v dveh moderno opremlje-nih tovarnah s 400 zaposlenimi. Prva tovarna je namenjena proizvodnji startnih baterij z letno proizvodnjo dva milijona baterij. V drugi tovar-ni izdelujejo industrijske baterije s proizvodnjo približno milijon kosov trakcijskih in stacionar-nih elementov na leto. Visokokakovostne bate-rije, ki jih proizvaja TAB, d. d., so znane po celem svetu, še posebej v Evropi, Aziji in Ameriki.

V družbi TAB so prepoznali tiste okoljske vidike, s katerimi vplivajo na okolje: poraba surovin in naravnih virov, odpadne vode, emisije v zrak in hrup.

Družba MPI RECIKLAŽA, d. o. o., je edino pod-jetje v Sloveniji, ki ima naprave in tehnologijo za predelavo izrabljenih svinčeno-kislinskih akumulatorjev in drugih odpadkov na osnovi svinca. Z moderno opremo in znanjem zago-tavlja podjetje najvišjo stopnjo predelave vseh proizvodov ter pri tem skrbi, da je vpliv dejav-nosti na okolje čim manjši in v okviru zakonitih predpisov, kar dokazuje z okoljevarstvenim dovoljenjem IPPC. Skrb za okolje, varovanje zdravja in varnost zaposlenih so vrednote, ki jim podjetje posveča posebno pozornost.

Okoljski cilji: − zniževati porabo energentov in odpada na

enoto proizvoda, − uporabiti najboljšo razpoložljivo tehnolo-

gijo (BAT) pri izpolnjevanju zahtev okolje-

varstvenega dovoljenja, − preprečevati poškodbe in okvare zdravja

na delovnem mestu ter izpolniti zahteve o največji dovoljeni vrednosti vsebnosti Pb v krvi zaposlenih: 300 µg/l za ženske in 400 µg/l za moške.

Z okoljem povezane investicijeTAB, d. d.:

− posodobitev čistilne naprave za odpadne vode v Topli (Rudarjevo),

− vpeljava nove tehnologije (mokro polnje-nje plošč),

− v sodelovanju z Občino Črna smo v obmo-čju Žerjava pričeli s protipoplavno uredi-tvijo reke Meže,

− posodobitev čistilne naprave in asfaltira-nje parkirišča v Žerjavu,

− skladišče gotovih izdelkov Topla.

MPI – RECIKLAŽA, d. o. o.: − sanacija odsesavanja bobnastih peči, − posodobitev separacije, − sanacija skladišča AKU-odpada, − prehod na UNP, − sanacija zaprtega sistema voda.

Varstvo zraka

TAB, d. d.Odpadni zrak iz proizvodnje (tehnologija, od-sesavanje delovnih mest), onesnažen s prašni-mi delci in aerosoli žveplove kisline, se očisti preko suhih vrečastih filtrov in mokrega čišče-nja, s čimer so zagotovljeni zakonsko predpisa-ni normativi.

MPI – RECIKLAŽA, d. o. o.Odpadni plini, ki nastanejo pri zgorevanju go-riva in kemičnih reakcijah v bobnastih pečeh, se očistijo preko suhega vrečastega filtra, od-žvepljevalne naprave in čistilne naprave za di-oksine in furane. Odpadni zrak od odsesavanja delovnih prostorov pa se očisti v suhih vreča-stih filtrih.

S tem v obeh družbah zagotavljajo predpisane dopustne koncentracije izpustov v zrak.

MPI – RECIKLAŽA, d. o. o.

TAB, d. d.

Zrak

v S

love

niji

220

Talum, Tovarna aluminija, d. d., Kidričevo

Naslov: Tovarniška cesta 10, 2325 Kidričevo

Telefon: 02 799 51 00

Telefaks: 02 799 51 03


Spletna stran: www.talum.si

Talum močno zmanjšal izpuste emisij v zrakDružba Talum, d. d., se je prilagodila zahtevam smernice EU za integral-no okoljsko skladnost in nadzor nad onesnaževanjem (Integrated Pre-vention Pollution Control – IPPC) ter drugim zakonodajnim zahtevam na področju okolja. Okoljevarstveno dovoljenje je dobila 29. 11. 2007 (št. 35407-130/2006). Dovoljenje zajema 48 izpustov emisij snovi v zrak. Pot do pridobitve dovoljenja ni bila lahka, saj je bilo treba na lokaciji obvla-dati štiri IPPC-dejavnosti, tehnološko in organizacijsko prilagajanje pa se je začelo že v letih 1988 in 2002 z dvema mejnikoma, tj. s temeljitima modernizacijama primarne proizvodnje aluminija. Poudariti je treba, da so bile vse tehnološke spremembe izpeljane po principu najboljših razpoložljivih tehnik (t. i. best available technique – BAT). Ustavitev pro-izvodnje aluminija v elektrolizi B leta 2007 je bil še zadnji večji prispevek k zmanjševanju emisij snovi v zrak. Vrednosti letnih obremenitev pred pridobitvijo dovoljenja in po njem so prikazane v preglednici 1. V letih 2009 in 2010 je bil zaradi gospodarske krize ustavljen tudi del proizvod-nje aluminija v elektrolizi C, zato so bile tudi emisije snovi v zrak manjše, kot bi bile sicer ob normalni proizvodnji.

Zaradi kompleksnosti in zahtevnosti izpeljave vseh potrebnih korakov nam je uvedba okoljskega standarda ISO 14001, ki ga uspešno vzdržuje-mo od leta 2001 do danes, pomagala pri lažjem sledenju vedno ostrej-šim zahtevam slovenske in evropske zakonodaje ter k stalnim izboljša-vam na področju varovanja okolja.

Družba Talum redno izvaja trajni in občasni monitoring emisij v zrak (vsa-ka tri leta) na vseh predpisanih izpustih. O tem redno poroča Agenciji RS

za okolje in prek nje tudi za Evropski register za spremljanje onesnaže-val. Glede na rezultate meritev in ocen celotne in dodatne obremenitve zunanjega zraka družba Talum ne povzroča prekomernih obremenitev kakovosti zunanjega zraka v naselju, podatki o meritvah SO2, NOx in PM10 pa so na voljo na spletnem portalu www.okolje.info.si.

Dva izmed pomembnih ciljev na področju emisij snovi v zrak, ki sledi-ta evropskim usmeritvam na področju varovanja kakovosti zraka in jih družba Talum prav tako izpolnjuje, sta:

− obdržati specifične emisije prahu pod 1 kg na tono aluminijevih pro-izvodov, plinske fluoride pa pod 0,5 kg na tono primarnega aluminija;

− obdržati specifične emisije toplogrednih plinov (TGP), izraženih v ek-vivalentih CO2, pod 1,62 tone na tono primarnega aluminija.

Glede emisij TGP so pripravljene vse strokovne podlage za vključitev proizvodnje primarnega aluminija v tretje trgovalno obdobje, tj. od leta 2013 do leta 2020. Iz pregledov doseženih rezultatov za obdobje od leta 2007 do leta 2011 sledi, da sodi primarna proizvodnja aluminija med 10 odstotkov najučinkovitejših v EU po neposrednih emisijah TGP in je dru-ga po najmanjši specifični porabi električne energije na tono aluminija, s tem pa tudi po posrednih emisijah TGP.

Emisije v zrak 2003–2007, ton/leto

2008–2011, ton/leto

Razlika med obdo-bjema 2003/07 in 2008/11, ton/leto

celotni prah 4.600 92,8 98 % manjplinski fluoridi 180 23,9 87 % manjSO2 1.035 447 57 % manjekvivalenti CO2 354.000 111.200 67 % manj

Preglednica 1:Primerjava emisij snovi v zrak, vključno z razpršenimi, v različnih obdobjih

Zrak

v S

love

niji

221

Termoelektrarna Trbovlje, d. o. o.

Naslov: Ob železnici 27, 1420 Trbovlje

Telefon: 03 565 12 00

Telefaks: 03 565 12 94


Spletna stran: www.tet.si

TET pred novim razvojnim ciklusomTermoelektrarna Trbovlje je največji energetski objekt v Zasavju. Obse-ga premogovno enoto moči 125 MW in dva plinska bloka 2 x 34 MW, ki služita predvsem terciarni regulaciji moči v EES. Na letnem nivoju se v Trbovljah proizvede okrog 6 odstotkov porabljene električne energije v RS. Skozi desetletja delovanja bloka 125 MW, ki za proizvodnjo še vedno uporablja tudi primarni domači energent rjavi premog, se je proizvodnja električne energije izkazala kot zanesljiva, družbeno in okoljsko spreje-mljiva tradicionalna dejavnost regije.

V vseh letih delovanja so bile izvedene številne tehnološke in okoljske izboljšave in posodobitve. V letu 2005 je bila zaključena ekološka sana-cija bloka s prigradnjo sodobne naprave za čiščenje dimnih plinov, v letu 2009 pa je TET pridobila celovito okoljevarstveno dovoljenje.

V zavedanju pomembnosti energetike v sklopu zasavskega gospodarstva je TET pred novim razvojnim investicijskim ciklom. V prvi vrsti gre za po-stopno prenovo bloka 125 MW v letih 2014–2016, na način, da se omogoči nadaljnje obratovanje po letu 2016, ko pričnejo veljati nove mejne emisij-ske vrednosti polutantov v dimnih plinih. Ekonomsko upravičena nadaljnja proizvodnja bo temeljila na pretežni uporabi domačega premoga iz rudni-ka Brnica, saj s tem zagotavljamo tudi energetsko neodvisnost države.

Izgradnja daljinskega ogrevanja z uporabo toplote iz kogeneracijskega procesa TE Trbovlje do zasavskih mest je naslednji družbeno in okoljsko učinkovit ukrep s ciljem zmanjšanja prekomerne onesnaženosti s trdni-mi delci. V zasavskih kotlinah je prekomerna onesnaženost s trdnimi delci predvsem v zimskem času posledica individualnih kurišč z zasta-relimi kurilnimi napravami, kjer se zaradi socialno-gospodarskega vidika v pretežni meri kot gorivo uporablja lesna biomasa in gorljivi odpadki.

Projekt izgradnje nove plinsko-parne elektrarne, ki s prihodom konku-rence na trgu zemeljskega plina ponovno postaja ekonomsko učinkovit, je v fazi zaključenega prostorskega umeščanja.

Nov energetsko proizvodni objekt ima mesto na lokaciji stare premo-govne enote znotraj kompleksa TET, tovrstne tehnologije (plinsko-par-

ne enote) pa so zaradi svoje fleksibilnosti delovanja odlična podpora obnovljivim virom energije.

Z izgradnjo srednjesavskih elektrarn bodo doseženi še dodatni sinergij-ski učinki energetske lokacije v Zasavju.

Foto: arhiv TET

Zrak

v S

love

niji

222

Z uporabo lesne biomase za soproizvodnjo toplotne in električne energije smo zmanjšali izpuste CO2 za 10%, NOx za 5% in SO2 za 40%. Z uvedbo zemeljskega plina konec leta 2015 bo naš prispevek k izboljšanju kakovosti zraka še večji.

Pomagamo graditi čistejšo energetsko prihodnost Slovenije

PREVERITE KAKOVOST ZRAKA NA MOBILNEM TELEFONUPošljite SMS z vsebino TETOL na št. 3737 in sledite prejeti povezavi, ali v brskalnik telefona vpišite m.te-tol.siPoslani SMS in prenos podatkov se obračunavajo po ceniku vašega operaterja.

www.te-tol.si

C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K

TE-TOL_oglas_zrak2.pdf 1 9/16/12 10:38 PM

Zrak

v S

love

niji

223

Zavod za zdravstveno varstvo Maribor

Naslov: Prvomajska ulica 1 2000 Maribor

Telefon: 02 450 01 00

Telefaks: 02 452 22 34


Spletna stran: www.zzv-mb.si

Inštitut pokriva več dejavnosti zdrav-stvene ekologijeV Inštitutu za varstvo okolja Zavoda za zdra-vstveno varstvo Maribor se ukvarjamo s ce-lovito problematiko okolja in dejavnostmi, ki jih pokriva zdravstvena ekologija. Aktivnosti izvajamo na terenu in v laboratorijih z najmo-dernejšimi postopki analitike sledov v različnih vzorcih (živila, okolje in drugo). Kakovostno izvajanje meritev in postopkov na terenu in v laboratoriju ohranjamo z 200 metodami, akre-ditiranimi po standardu SIST EN ISO/IEC 17025 pri Slovenski akreditaciji.

Glavna področja – izvajanje vzorčenja, meri-tev na terenu, analiz, strokovnih ocen in pro-gramov:

− onesnaženost zraka: žveplov dioksid, du-šikovi oksidi, ozon, benzen, toluen, ksilen, prašni delci, kovine, policiklični aromatski ogljikovodiki, pesticidi, kemikalije idr.;

− hrup v naravnem in bivalnem okolju, izde-lava kart hrupa in različnih modelov;

− izdelava poročil o vplivih na okolje za po-samezne segmente (zrak, hrup, tla, pod-zemne in površinske vode), izdelava okolj-skih poročil;

− odpadki (analize odpadkov in izlužkov, iz-delave ocen odpadkov, monitoring odla-gališč odpadkov);

− emisije in tehnološki procesi (monitoring emisij snovi v zrak iz proizvodnih proce-sov, sežigalnic odpadkov in energetskih objektov);

− odpadne vode (monitoring odpadnih voda za zavezance, študije v zvezi s projek-

tiranjem čiščenja odpadnih voda); − ekologija dela (meritve delovnega okolja,

ocene tveganja za zdravje); − ekotoksikološke preiskave na vzorcih iz

okolja in kemijskih snoveh ter ocene tve-ganje, ki ga nevarne snovi predstavljajo za okolje;

− določanje mejnih vrednosti za onesnaže-vala kot osnovo za okoljske standarde v površinskih vodah v skladu z Vodno direk-tivo (Direktiva 2000/60/EC);

− meritve smradov v okoliškem zraku (imisi-je) in neposredno na viru (emisije);

− strokovna in tehnična podpora interven-

cijskim službam ob nenadnih ekoloških nesrečah;

− monitoring podzemnih voda; − monitoring površinskih voda, vodnih izvi-

rov in tal; − monitoring pitnih in kopalnih voda; − prehrana in živila (sestava, onesnaževala,

označevanje, kakovost, izvajanje uradne-ga nadzora po Uredbi 178/2002 o varnosti živil, izvajanje monitoringa škodljivih snovi v živilih živalskega izvora, izdelava ocen skladnosti in varnosti);

− predmeti splošne rabe, predmeti, ki pride-jo v stik z živili, igrače, kozmetika.

Zrak

v S

love

niji

224

Fit media za zeleni razvoj SlovenijeZaložništvo okoljskih publikacij je nadaljeva-nje okoljskega oziroma trajnostnega poslan-stva, ki mu je Fit media, d. o. o., zvesta že več kot desetletje. Zavedamo se, da je okolje zelo občutljivo področje, ki zahteva nenehno pove-zovanje in komuniciranje. S komunikacijskimi znanji in sprotnim spremljanjem slovenskih in evropskih okoljskih smernic snujemo različne okoljske projekte, ki jih izvajamo pod lastno blagovno znamko Zelena Slovenija.

Od leta 2001 izdajamo specializirano revijo za trajnostni razvoj EOL (Embalaža-Okolje--Logistika), v kateri objavljamo članke in razmi-šljanja strokovnjakov iz Slovenije in tujine.

Publikacije knjižne zbirke Zelena Slovenija ana-lizirajo sodobne vidike varovanja okolja in s predstavitvami dobrih praks slovenskih in tujih podjetij približa tematiko vsakomur. Izdali smo: Upravljanje voda v Sloveniji (2011), Odpadki v Sloveniji (2010), Obnovljivi viri energije v Sloveniji (2009) in prvo slovensko publikacijo o izvajanju direktive IPPC v Sloveniji (2008).

Izvajamo nacionalne okoljske simpozije, ki vsako leto združijo glavne okoljske igralce in strokovnjake v povezavi s specifično okoljsko problematiko. Doslej smo organizirali: Ter-mična obdelava odpadkov v Sloveniji – kako naprej? (2012), Odpadki za surovine – za večjo konkurenčnost gospodarstva (2012), (Ne)var-no ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji (2010), Celovito ravnanje z odpadki – okoljsko ogledalo Slovenije (2009), Promet kot grožnja okolju in kot gibalo razvoja (2008), Okolju pri-

jazna uporaba energije kot izziv nove energet-ske usmeritve EU (2007), Vode – skrb, nadloga in izziv (2006), (Ne)učinkovit sistem ravnanja z odpadki v lokalnih skupnostih ter evropski cilji predelave in reciklaže odpadkov (2005), Traj-nostni razvoj – od strategije do prakse (2004).

Za osnovne in srednje šole pripravljamo uspe-šne natečaje »Mislimo zeleno«.

V koprodukciji z RTV Slovenija smo pripravili serijo informativnih in izobraževalnih TV--oddaj s področja okolja. Krajše, štiriminutne oddaje Eko utrinki odstirajo okoljski problem s praktičnimi vidiki iz vsakdanjega življenja. Daljše, desetminutne oddaje, teme obravnava-jo nekoliko bolj poglobljeno in so zelo dobro-došel pripomoček v izobraževalnem procesu.

Na dnevno ažuriranem portalu za trajnostni razvoj www.zelenaslovenija.si ponujamo pomembne strokovne ter poljudne informaci-je s področja odgovornega ravnanja z okoljem in trajnostnega razvoja.

Skupaj z okoljskim ministrstvom izvajamo letni natečaj za Najbolj zeleno občino.

Lokalnim in regionalnim skupnostim svetuje-mo pri strateškem načrtovanju in izvajanju celovitih komunikacij v zvezi z odgovornim ravnanjem z okoljem (na primer pri velikih infrastrukturnih posegih v okolje: Regionalni center za ravnanje z odpadki Celje, Regionalni center za ravnanje z odpadki Zasavje, Celostno urejanje odvajanja in čiščenja komunalnih od-padnih voda in varovanja vodnih virov na po-

vodju Savinje idr.), pri oblikovanju komunika-cijskih strategij in orodij za doseganje okoljskih ciljev pa sodelujemo z več podjetji.

Skupaj z naročnikom BTC, d. d., smo razvili ce-lostni strateški projekt Misija: Zeleno, s kate-rim se slovensko najpomembnejše nakupoval-no središče spreminja v zeleno mesto.

Skupaj s partnerji uresničujemo vizijo trajno-stnega razvoja Slovenije:

− razvijamo strateške modele trajnostnega razvoja po meri posameznega podjetja,

− nudimo kakovosten trajnostni inženiring podjetjem, institucijam in občinam,

− izvajamo delavnice in izobraževanja s podro-čja trajnostnega razvoja po meri naročnika,

− upravljamo z notranjim in zunanjim komu-niciranjem s področja trajnostnega razvoja,

− izvajamo sistemsko dolgoročen, transpa-renten in verodostojen način spremljanja kazalcev (na podlagi kazalcev GRI) in pri-pravo poročila o trajnostnem razvoju.

Konkurenčna prednost naše ponudbe je njena celovitost:

− ekspertiza na področju izračuna ogljične-ga odtisa,

− strokovna verifikacija projekta v specializi-ranem podjetju v tujini,

− ekspertiza na področju okoljskega in traj-nostnega komuniciranja,

− lastni komunikacijski mediji za trajnostni razvoj.

www.zelenaslovenija.si

Fit media, d. o. o.

Naslov: Kidričeva ulica 25 3000 Celje

Telefon: 03 426 67 00

Telefaks: 03 426 67 02

Spletna stran: www.fitmedia.si, www.zelenaslovenija.si

Zrak

v S

love

niji

225

Natečaj Najbolj zelena

občina

Zrak

v S

love

niji

226

Fit media d.o.o.Kidričeva 25, SI-3000 Celjee-pošta: [email protected].: 03/ 42 66 700

IZKORISTITE PREDNOSTI ZELENEGA OMREŽJA!

Vabimo vas, da sodelujete z vašimi informacijami o okoljskih dosežkih in prizadevanjih v komunikacijskem omrežju Zelene Slovenije. Ponujamo vam kakovostno medijsko pot za strokovno komuniciranje z javnostmi.

Prednosti članstva v komunikacijskem omrežju Zelene Slovenije:• brezplačno prejemate edino specializirano strokovno revijoza

trajnostni razvoj v Sloveniji EOL (letno izide 10 številk); • objava 4 brezplačnih strokovnih novic o okoljskih in trajnostnih prizadevanjih

vašega podjetja (do 1.000 znakov s presledki, fotografija in ime podjetja) v reviji EOL (prejemajo jo vsi gospodarski subjekti v Sloveniji, ki imajo odgovornosti s področja okolja, komunalna podjetja, izobraževalne ustanove, pomembne strokovne in druge inštitucije, pristojni državni in občinski organi idr.);

• objava 6 brezplačnih strokovnih novic o okoljskih in trajnostnih prizadevanjih vašega podjetja (do 1.000 znakov s presledki, fotografija in ime podjetja) na portalu za trajnostni razvoj www.zelenaslovenija.si ter promocija z logotipom in povezava do spletne strani (mesečno več kot 4 tisoč unikatnih obiskovalcev).

• druge ugodnosti v okviru dogodkov Zelene Slovenije®.

Cena enoletnega članstva je samo 120 € + ddv.Za več informacij smo z veseljem na voljo:• dr. Darja Majkovič, tel.: 03 42 66 724, e-mail: [email protected]• Tanja Pangerl, tel.: 03 42 66 716, e-mail: [email protected]

Strokovna revija EOL

Specializirana revija za embalažo, okolje in logistiko / Specialist magazine for packaging, environment and logistics

Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana

MAJ / MAY 2010

embalaža okolje logistikapackaging environment logistics

Na trgu naj bo več

povratne embalaže

Ran v okolju vse več,

inšpektorjev premalo

Študentje prihajajo z

vseh koncev sveta

Environmental Sores are on

the Increase and there are

not Enough Inspectors

Students from All

Over the World

Izbiramo NAJBOLJ ZELENO EMBALAŽO

V SLOVENIJI!

foto

: Shu

tter

stoc

k

50Specializirana revija za embalažo, okolje in logistiko / Specialized magazine for packaging, environment and logistics

embalaža okolje logistika

packaging environment logistics

Temična obdelava

odpadkov: Investitor

v nove objekte bo

država

Krive ali manj krive

plastične vrečke

Komunalci bodo morali

dosegati cilje, sicer

bodo ob dovoljenje

Logistika na drobno je v

Sloveniji šele v povojih

Guilty or Not So

Guilty Plastic Bags

Durable, Energy Saving

and Environmentally

Friendly LED Lights

FEBRUARFEBRUARY 2011

Poštnina plačana pri pošti

3320 Velenje

56

Okoljski portal

Zrak

v S

love

niji

227

Zakaj strategija trajnostnega razvoja?

Več informacij: Fit media d.o.o., Kidričeva ulica 25, Celje | www.fitmedia.si | www.zelenaslovenija.siKontaktna oseba: dr. Darja Majkovič, tel. št.: 03/ 42 66 724, e-mail: [email protected]

finančni rezultati • izboljšana učinkovitost in produktivnost• zmanjšana odvisnost od izbranih virov

poslovna odličnost• v koraku z zakonodajo• strateško predvidevanje• dvig ugleda

komunikacijske prednosti

• trženjska dodana vrednost• izboljšanje pripadnosti podjetju• izboljšanje odnosov z lokalno

skupnostjo in ostalimi deležniki

Nudimo svetovanje s področja vzpostavljanja in izboljšav strategij trajnostnega razvoja in vzpostavitev sistema kazalnikov spremljanja trajnostne usmeritve po meri naročnika

Zrak

v S

love

niji

228 Kontaktna oseba:

dr. Darja Majkovič, tel. št.: 03/ 42 66 724

ZAKAJ JE NUJNA STRATEGIJA, KI TEMELJI NA TRAJNOSTNEM RAZVOJU

• zakonodajni vidiki

• zahteve trga – podjetij in potrošnikov

• trajnostnost kot dodana vrednost storitev in produktov

• primeri dobre prakse

PRILOŽNOSTI IN IZZIVI TRAJNOSTNEGA RAZVOJA

• ustvarjanje dodane vrednosti z vključitvijo socialnih in okoljskih izzivov

• upravljanje z viri (LCA analiza, ogljični odtis, vodni odtis …)

• optimiranje proizvodnje in/ali storitev

• upravljanje s človeškim kapitalom pri doseganju socialnih in okoljskih ciljev

• trajnostnost v mednarodnem okolju, v globalni dobaviteljski verigi

• primeri praks

TRAJNOSTNI RAZVOJ IN INOVACIJE

• spodbude za razvoj trajnostnih dejavnikov

• razvoj kulture trajnostnega razvoja

• poročanje o trajnostnem razvoju kot gibalu institucionalnih sprememb

Izobraževanje in usposabljanje za trajnostni razvoj

po vaši meriUsposobljeni zaposleni dvigujejo dodano

vrednost podjetja / organizacije

Teme vključujejo:

Zrak

v S

love

niji

229

CO2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2

CO2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2

Zelena Slovenija ® Fit media d.o.o., Kidričeva 25, SI-3000 Celje | e-pošta: [email protected] | tel.: 03/ 42 66 700

Kakšen je vaš organizacijski ali izdelčni

Izračunavamo ogljični odtis vaše organizacije, proizvodnje, storitve, izdelka ... Poročamo o trajnostnem razvoju (GRI).

Z izračunom vidite, kje lahko prihranite. Ali se zeleno pozicionirate.

Teme vključujejo:

Zrak

v S

love

niji

230

NAJBOLJ ZELENO OBČINO

SLOVENSKI NATEČAJ ZA

Odgovorno ravnanje do okolja, v katerem živimo, postaja ključni dejavnik trajnostnega razvoja na globalni, nacionalni in lokalni ravni. Tudi Slovenija se vedno bolj zaveda nalog, ki jih zahteva koncept trajnostnega razvoja in kakovosti življenja, kar naj bi se še posebej pokazalo v lokalnih skupnostih. To je nedvomno temeljni pogoj, da ohranimo zeleno Slovenijo. Koliko pa so občine razvojno in prostorsko naravnane zeleno, koliko s svojo aktivno vključenostjo v spodbujanje zelenega okoljskega ravnanja in z učinkovitim izvajanjem dodatnih okoljskih ukrepov (ne le teh, ki so z zakonom določeni) prispevajo h krepitvi zelenega razmišljanja občanov in občank? Koliko pripomorejo k razvoju zelene občine in zelene Slovenije? Skupaj iščimo odgovore in spodbude.

Občine vabimo k sodelovanju v okviru projekta Zelena Slovenija »Najbolj zelena občina«.

Natečaj za Najbolj zeleno občino organizira Fit media pod blagovno znamko Zelena Slovenije v sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo in okolje, Združenjem občin Slovenije in Skupnostjo občin Slovenije.

Fit media d.o.o.Kidričeva 25, SI-3000 Celjee-pošta: [email protected].: 03/ 42 66 700

Zrak

v S

love

niji

231

Zrak v Sloveniji /

Air in Slovenia

Zbirka Zelena Slovenija

Založba: Fit media d. o. o.

Za založbo: mag. Vanesa Čanji

Urednika: dr. Darja Majkovič in Jože Volfand

Besedila: Jože Volfand, dr. Janez Potočnik, dr. Romana Jordan, Metka Čavka, mag. Adrijana Viler Kovačič, mag. Tanja Bolte, mag. Jože Jurša, Matjaž Česen, dr. Aljaž Plevnik, Lea Ružič, Jure Bukovec, Andrej Piltaver, Nataša Jazbinšek Seršen, mag. Benjamin Lukan, Irena Debeljak, Egon Jurač, Ervin Renko, Andrej Šušteršič, dr. Jože Rakovec, dr. Rahela Žabkar, dr. Marija Zlata Božnar, dr. Primož Mlakar, mag. Rudi Vončina, Roman Kocuvan, Urška Kugonič, dr. Tanja Lubič Mlakar, Mirjam Košuta, dr. Tomaž Vuk, Klemen Stanič, Peter Otorepec, dr. med., dr. Marko Notar, Matic Ivančič, Nina Miklavčič, Damjan Kovačič, Urška Kugonič, mag. Rudi Vončinam, Janja Leban, mag. Andreja Urbančič, mag. Urban Odar, Tadeja Kovačič, mag. Jure Leben, dr. Jože Verbič

Lektura: Tea Finžgar Plavčak

Prevod: avtorji in dr. Darja Majkovič

Oblikovanje: Fit media d. o. o.

Fotografije: Shutterstock (www.schutterstock.com), Andrej Piltaver, J. Rakovec, J. Vrhovec, Razkrito.net, okolje.info, Google Zemlja, Tamara Deu, B. Mikuž, Alenka Rebec in arhivi podjetij/organizacij

Tisk: Bograf tiskarna d. o. o.

Naklada: 800 izvodov

Celje, november 2012

Uredniški odbor: mag. Tanja Bolte, prof. dr. Vincenc Butala, dr. Fedor Černe, Nives Dolšak, dr. Romana Jordan, Marjan Jug, mag. Jože Jurša, Breda Kralj, Janja Leban, dr. Tanja Ljubič Mlakar, dr. Darja Majkovič, dr. Marko Notar, prof. dr. Peter Novak, mag. Urban Odar, dr. Peter Otorepec, dr. Dušan Plut, prof. dr. Jože Rakovec, mag. Andreja Urbančič, Mojca Vendramin, Jože Volfand, dr. Boris Žitnik

Pri izdaji strokovne publikacije Zrak v Sloveniji sta partnersko sodelovala družba Termoelektrarna Šoštanj in Gospodarsko interesno združenje za distribucijo zemeljskega plina GZS.

Zrak

v S

love

niji

232

CIP - Kataložni zapis o publikaciji

Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

502.3(497.4)(082)

502.175(082)

ZRAK v Sloveniji / [besedila Jože Volfand ...[et al.] ; urednik Darja Majkovič in Jože Volfand ; prevod avtorji in Darja Majkovič ; fotografije Shutterstock ... et al.]. - Celje : Fit media, 2012

ISBN 978-961-6283-49-6

1. Volfand, Jože 2. Majkovič, Darja

263892992

Fit media je agencija za tržne komunikacije in razvojne projekte, specializirana s področja okolja. S podjetji in lokalnimi skupnost-mi sodelujemo pri kreiranju komunikacijskih strategij in orodij za doseganje ciljev, povezanih z okoljem. Upravljamo z blagovno znamko Zelena Slovenija.

Kreiramo inovativna komunikacijska orodja, s katerimi spodbuja-mo okoljsko vzgojo mladih (okoljski TV kviz, kampanje, natečaji, učbeniki idr.).

Načrtujemo in implementiramo komunikacijsko podporo po-membnim okoljskim investicijam (centri za ravnanje z odpadki, varovanje vodnih virov idr.). Strateška okoljska vprašanja odpira-mo na tradicionalnih nacionalnih simpozijih s področja okolja v Celju in v specializirani strokovni reviji za okolje EOL. Z razvojnimi projekti okoljske izzive spreminjamo v podjetniške priložnosti.

www.fitmedia.si

zrak v sloveniji

Documents