Upr

avlja

nje

voda

v S

love

niji

1

Upravljanje voda v SlovenijiWater management in Slovenia

vodaUpravljanje

vSloveniji

Fit media2011

Upr

avlja

nje

voda

v S

love

niji

2

dr. Janko Urbanc, dr. Nina Mali, mag. Joerg Prestor 76 Varovanje virov pitne vode v Sloveniji

Protecting Sources of Drinking Water in Slovenia

dr. Maja Bauman, dr. Mojca Poberžnik, dr. Aleksandra Lobnik 85 Metode čiščenja in priprave površinskih in podzemnih voda

Methods of Cleaning and Preparing Surface and Underground Water

dr. Uroš Krajnc 99 Razvitost kanalizacijskih sistemov in komunalnih čistilnih

naprav in financiranje teh sistemovThe development of sewerage systems and wastewater treatment plants and the financing of these systems

ddr. Ana Vovk Korže, dr. Danijel Vrhovšek 110 Preventivno varovanje vodnih virov z ekoremediacijami –

upoštevanje lokalnih in regionalnih specifičnosti kot temelj za trajnostno rabo vodnih virovPreventive protection of water resources by ecoremediations – considering local and regional specificity as a foundation for sustainable use of water resources

dr. Mojca Poberžnik, dr. Maja Bauman, dr. Aleksandra Lobnik 118 Temeljni ukrep mora biti stalni nadzor vnosa onesnaževal

The Key Measure Must Be Constant Control of Pollutant Input

dr. Andrej Simončič, Janez Sušin 129 Spremljanje in preprečevanje negativnih vplivov kmetijstva

na onesnaževanje voda s fitofarmacevtskimi sredstvi in nitratiMonitoring and Preventing Negative Impacts of Phyto-pharmaceutical Products and Nitrates in Agriculture on Water Pollution

Anja Dokl, Iztok Hrastel, Sani Bašič 143 Izzivi pri čiščenju z odpadnimi vodami – komunalne in

industrijske odpadne vode ter doseganje ciljev iz pristopnih pogajanj z EUChallenges of Cleaning Wastewater – municipal, agricultural and industrial wastewater and reaching goals from EU accession negotiations

Jože Volfand 4 Uvodnik

7 Voda – eden temeljnih strateških virov razvoja Slo-venijedr. Irena Rejec Brancelj, mag. Mojca Dobnikar Tehovnik in dr. Jože Uhan

8 Bistvene značilnosti nacionalnega načrta upravljanja voda 2009–2015 in izvajanje Vodne direktiveKey Feaures of the National Water Management Plan for 2009–2015 and Implementing the Water Directive

dr. Ivanka Gale in dr. Aleš Petrovič 20 Dostopnost do pitne vode v Sloveniji in njena kakovost v

obdobju 2004–2010Drinking Water Acessibility in Slovenia and Its Quality in the Period of 2004–2010

Saša Čuček 31 Oskrba z vodo, ravnanje z odpadno vodo in namakanje

zemljišč v Sloveniji v primerjavi z EUWater Supply, Wastewater Treatment and Irrigation in Slovenia, Compared to the EU

Uroš Nučič 48 Pojavi izjemnih hidroloških razmer (poplave, erozija tal) in

integrirana preventivna politika pri zmanjševanju posledic klimatskih spremembOccurence of Extraordinary Hydrological Conditions (Floods, Soil Erosion) and an Integrated Preventive Policy for Reducing the Effects of Climate Changes

Andreja Urbančič, Boris Sučić in Zvone Košnjek 56 Nacionalni energetski program in vode

NEP and Waters

67 Izzivi pri uresničevanju okoljskih ciljev na področju voda v Slovenijidr. Lučka Kajfež Bogataj

68 Podnebne spremembe in sušna tveganjaClimate Changes and Drought Risks

VsebinaContent

Upr

avlja

nje

voda

v S

love

niji

3

mag. Venčeslav Lapajne 155 Kakovost pitne vode v Sloveniji sedaj in trendi

Quality of Drinking Water in Slovenia Today and Trends

mag. Jože Papež 174 Naravne nesreče in Alpska konvencija – priporočila

platforme PLANALPNatural Disasters and the Alpine Convention – Recommendations by the PLANALP Platform

dr. Mira Kobold, Peter Frantar, mag. Mojca Dolinar 181 Vpliv padavin na pretočni režim Slovenije

Impact of precipitation on flow regime in Slovenia

195 Trajnostna raba vode in prostora – pot k učinkoviti vodovarstveni politiki v državidr. Lidija Globevnik

196 Upravljanje s poplavami, prostorska politika in vzdrževanje vodotokovFlood Management, Spatial Policy and Watercourse Maintenance

dr. Primož Banovec 204 Znanje in usposobljenost za izvajanje integralne državne in

lokalne politike pri upravljanju z vodamiKnowledge and Competence for Implementing National and Local Policies for Water management

dr. Mitja Bricelj 210 Voda kot razvojni izziv Slovenije

Water as a Slovenia’s Development Challenge

dr. Irena Rejec Brancelj, Marjeta Jerič, Franc Zupan, Peter Nagode

219 Medresorska odgovornost pri izvajanju Načrta upravljanja voda 2009–2015 in učinkovitejše poti za doseganja dobrega stanja vodaInterministerial Responsibility for the Implementation of the Water Management Plan for 2009–2015 and More Efficient Means of Acquiring a Positive Status of Water

dr. Mitja Bricelj 226 Strategija za Jadran – upravljanje z obalo in morjem

Strategy for the Adriatic – Coast and Sea Management

235 Primeri praks 236 Centralna čistilna naprava Domžale-Kamnik, d. o. o. 237 ESOTECH, d. d. 238 DRAVA Vodnogospodarsko podjetje Ptuj, d. d. 240 Dravske elektrarne Maribor, d. o. o. 242 Geološki zavod Slovenije 243 Hidroelektrarne na Spodnji Savi, d. o. o. 244 Helios, Tovarna barv, lakov in umetnih smol Količevo, d. o. o. 246 HSE, d. o. o. 247 Institut za ekološki inženiring, d. o. o. 248 Inštitut za vode Republike Slovenije 249 Kmetijski inštitut Slovenije 250 Komunalno podjetje Velenje, d. o. o. 252 Krka, d. d., Novo mesto 253 Mariborski vodovod, javno podjetje, d. d. 254 Pivovarna Laško, d. d. 256 Mednarodni center za ekoremediacije Filozofska fakulteta UM 257 Podjetje za urejanje hudournikov, d. d. 258 Riko, d. o. o. 259 Savske elektrarne Ljubljana, d. o. o. 260 Snaga Javno podjetje, d. o. o. 261 Soške elektrarne Nova Gorica, d. o. o. 262 VIPAP VIDEM KRŠKO Proizvodnja papirja in vlaknin, d. d. 263 Vodnogospodarsko podjetje, d. d. 264 Vodovod-kanalizacija, d. o. o. 265 Zavod za zdravstveno varstvo Maribor

266 O založniku: Fit media za zeleni razvoj Slovenije

Upr

avlja

nje

voda

v S

love

niji

4

Voda je strateški vir in konkurenčna prednost Slovenije

Jože Volfand, urednikJože Volfand, editor

Nacionalni načrt upravljanja voda 2009-2015, temelj mu je Vodna di-rektiva, je bil konec julija podprt s Programom ukrepov upravljanja voda za obdobje 2011-2015. Tako so položene stopnice za postopne korake k izvedbi ciljev, ki jih je nakazal strateški nacionalni dokument o vodah. Strateški zato, ker je voda, ob energiji, a tudi slovenska energetska bi-lanca je usodno povezana z izrabo vodnih virov, eden temeljnih stebrov stabilnega ekonomskega in socialnega razvoja Slovenije. Trajnostnega razvoja. Voda je konkurenčna prednost Slovenije tako kot njena bogata obdarjenost z gozdno površino. Morda bo končno v novi razvojni pa-radigmi Slovenija le našla dovolj moči, znanja in preudarnosti, da bo strategijo razvoja naslonila na vire in konkurenčne prednosti, ki jih v ne-drjih skriva podalpska država. Preskok v glavah, da se mora strankarska in ideološka ozkosrčnost umakniti nujnemu poenotenju o projektih, ki so razvojna ustava prihodnosti države in osnova za drugačno kakovost življenja, zdaj vztrajno drsi navzdol, je nujen, če se želi presekati kvadra-tura kroga, v katerem se je zagozdila Slovenija.

Vode v Sloveniji so razvojni, okoljski, socialni, ekonomski, tehnološki in upravljavski izziv. Naša strokovna publikacija ne sledi v podrobnosti ti-stemu, kar je zapisano v dokumentu. To tudi ni bil njen namen. Ne zau-stavlja se samo pri analizi značilnosti vodnega daru in vodnih območij, ki so sicer strokovno kategorizirana in ovrednotena. Vsa vodna območja v Sloveniji so namreč analizirana, čeprav nekateri podatki niso od včeraj. Bistveni so trendi, kako je z oskrbo s pitno vodo, kako je z vplivi člove-kovih posegov na stanje površinskih in podzemnih vod, koliko prebi-valstva Slovenije je priključenega na kanalizacijsko omrežje in kako je razvita mreža čistilnih naprav za odpadno vodo. A prednostno vpraša-nje je, ali povsod po Sloveniji sploh lahko prebivalci odpirajo vodovodne pipe s kakovostno vodo. Če iz njih priteče. Vzhodna območja, to velja za podzemne vode Murske, Dravske in Savinjske kotline, se ne morejo pohvaliti z dobrim kemijskim stanjem vod. Še več. Prekmurje je bela lisa v Sloveniji, saj nima dovolj pitne vode, a to ne velja le za ta del Slovenije. Ne prav sveži podatki povedo, da ima urejeno javno vodooskrbo okrog 91 % prebivalcev Slovenije.

Vsak del Slovenije, Slovenija je pač med vodno najbogatejšimi državami v Evropi in glede na skupno količino vode na prebivalca za štirikrat pre-

sega evropsko povprečje, doživlja posebnosti ekološkega in ekonom-skega potenciala voda na svoj način. To zahteva strokovno organizirano in premišljeno upravljanje z vodami. Še posebej, ko gre za oskrbo z vodo ali pa za izjemne hidrološke razmere, povezane s klimatskimi oziroma podnebnimi spremembami. Ko pa stroka ugotavlja škodljivo delova-nje vode in načrtuje projekte poplavne varnosti na porečjih Savinje in Drave, na primer, znaša vrednost prioritetnih projektov oziroma naložb 120 milijonov evrov. Če bi dodali še rezervne projekte za zagotovitev po-plavne varnosti, se vsota dvigne na 200 milijonov evrov. Še višje se pov-zpnejo stroški za naložbe v drugo strukturo, zlasti v izgradnjo kanaliza-cijskih sistemov in čistilnih naprav. Toda temeljno vprašanje, ki ga vsem akterjem vodne politike, načrtovalcem, izvajalcem in stroki postavlja Načrt upravljanja voda, je, v kakšnem stanju bodo vode v Sloveniji leta 2015. Do tja je kratek korak. Bodo v dobrem stanju? Bodo cilji doseženi? Bo vodno okolje ohranjeno in izboljšano, nadaljnje slabšanje stanja vo-dnih in kopenskih ekosistemov preprečeno, trajnostna raba vode pa bo že postala vsaj napol razumljen slogan, ki ga bo začela v ravnanju z vodo dokazovati večina prebivalstva Slovenije? Ali se bo začelo zmanjševati onesnaževanje podzemnih voda, še posebej v severovzhodnem delu Slovenije in v okolici Celja?

In še eno bistveno vprašanje.Bo voda povsod po Sloveniji takrat tako kakovostna, da bodo lahko uporabniki potrdili stroki, da je čista voda zares hranilo in zdravilo? Ko-ličina porabljene vode v gospodinjstvu na prebivalca se sicer v Sloveniji v zadnjem desetletju le malenkost povečuje in znaša približno 114 l/na dan na prebivalca. Bolj zaskrbljujejo podatki, da se v vodovodih izgubi preveč vode. In morda še bolj to, da se zelo povečujejo količine nastale odpadne vode. Zato ni čudno, da so v javni razpravi o prednostnih ukre-pih za zagotavljanje dobrega stanja voda, kakor problematiko razkriva Nacionalni načrt, udeleženci na prvo mesto postavili odvajanje in čišče-nje komunalne odpadne vode, zagotavljanje oskrbe prebivalstva s pitno vodo je na drugem mestu, varstvo pred škodljivim delovanjem voda pa na tretjem. Takšen prednostni vrstni red in skrb za razvite sisteme čišče-nja odpadnih voda ni naključen. Na čistilne naprave z vsaj sekundarnim čiščenjem je v EU priključenih nekaj manj kot 70 %. Slovenija z okoli 48 % spada na tem področju med manj razvite. V Sloveniji je velik delež pre-

Upr

avlja

nje

voda

v S

love

niji

5

bivalstva priključen še vedno na greznice. Že sprejeti konkretni program vlaganj v vodno infrastrukturo v državi, z udeležbo kohezijskih sredstev, nakazuje, četudi bodo na realizacijo najbrž vplivale zajezitve proračun-ske porabe v letu 2011, premike zlasti pri urejanju odvajanja in čiščenja odpadnih voda.

Izzivov pri uresničevanju okoljskih ciljev na področju voda v Sloveniji ni malo. V publikaciji Upravljanje voda v Sloveniji jih je stroka opredelila in analizirala – od ekoremediacij in vplivov podnebnih sprememb do varo-vanja vodnih virov in nadzora kakovosti voda, od preprečevanja nega-tivnih vplivov kmetijske proizvodnje na vode z onesnaževalnimi učinki pesticidov in nitratov vred do monitoringov površinskih in podzemnih voda, Alpske konvencije, vpliva padavin na vodni režim in druge. Prav tako pisan spekter izzivov odpira tematika trajnostne rabe voda in pro-stora. Sledi razumljivo vprašanje: katere poti vodijo k učinkoviti vodo-varstveni politiki v državi? Odgovor je povezan z ekonomsko ceno vode. Prav zdaj upravljavci z vodo nanj že dalj časa opozarjajo. Žal zaradi oma-hovanj na MOP ni objavljeno strokovno besedilo, ki je zelo celovito pred-stavilo, ne glede na medresorsko neusklajenost cenovne politike oziro-ma povračil za vodo, kako bi naj Slovenija dolgoročno razrešila določena ekonomska neskladja. Cene storitve oskrbe s pitno vodo, odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode ne omogočajo povračila nastalih stroškov pri upravljanju z vodo (finančnih stroškov, okoljskih stroškov, stroškov vira). Tudi ta ugotovitev, a zdaleč ni edina, izrazito opozarja na pomen medresorske odgovornosti pri izvajanju načrta upravljanja voda 2009–2015. Zato smo v uredniški odbor publikacije Upravljanje voda v Sloveniji povabili predstavnika Ministrstva za okolje in prostor, Mini-strstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Ministrstva za zdrav-je. Končni pregled že pripravljenih besedil za tisk je opozoril še na eno popkovino, ki se ne sme pretrgati – na nujno usklajenost Nacionalnega energetskega programa in Nacionalnega načrta upravljanja z vodami.

Pri tem naj omenim, da smo predvideni naslov strokovne publikacije, ki je bil najprej Vode v Sloveniji, spremenili. Zakaj? Ker je ARSO že izdal publikacijo z naslovom Vode v Sloveniji in bi tako morda nastala nepo-trebna zmeda. Novi naslov, to je Upravljanje voda v Sloveniji, prav tako ustrezno opozarja na razsežnosti problematike. Knjiga bo zagotovo do-

segla cilj, če bo v njej moč razbrati vrsto elementov za pripravo učinkovi-tejšega modela upravljanja voda v Sloveniji.

Zavezanost spoznanju, kakšen strateški vir in konkurenčna prednost je Sloveniji voda, namreč toliko bolj nedvoumno postavlja vladni politiki aktualna vprašanja: Kakšno znanje in usposobljenost za izvajanje inte-gralne državne in lokalne politike pri upravljanju z vodami premore Slo-venija? Kakšen sistem upravljanja z vodami je uspela vzpostaviti Slove-nija? Če ga je. Kako je Slovenija usposobljena za obvladovanje vodnega kroga in kako to nalogo, denimo, razumeta vlada ali MOP?

Programska ambicioznost Načrta upravljanja z vodami ne sme zamegliti štirih osrednjih nalog, ki bi morale integrirati interese vladne, regionalne oziroma lokalne politike in stroke pri realizaciji vodnih ciljev do leta 2015. Ti so: vsa Slovenija mora imeti zagotovljeno oskrbo s kakovostno pitno vodo; vzpostaviti je treba učinkovite, tehnološko najboljše sisteme od-vajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, vključno s preventivnimi ukrepi za preprečevanje onesnaževanja; uresničiti je treba projekte po-plavne varnosti na najbolj ogroženih območjih Slovenije in z ekonomski-mi cenami vode spodbuditi investicijski ciklus pri gradnji in vzdrževanju vodne infrastrukture v Sloveniji.

Navsezadnje tudi strokovna publikacija Upravljanje voda v Sloveniji s kompetenco osrednje vodne stroke v Sloveniji kritično, hkrati realno in kreativno, s pogledom v prihodnost, razkriva, da se Slovenija zave-da pomena nacionalnega razvojnega bisera – vode. Tudi usklajevanja je vedno več. Vendar so razvojni izzivi pri upravljanju z vodami tako zah-tevni, da procesi in sistemi odločanja ne morejo biti prepuščeni moči ali poziciji posameznikov ali posameznih sektorjev. To se je med drugim pokazalo tudi pri nastajanju strokovne publikacije Upravljanje voda v Sloveniji, ki pa je vendarle uspela povezati vse tiste akterje, ki so lahko z reprezentančnimi kompetencami že nakazali osnove razvojnega mo-dela upravljanja z vodami, kakor ga zahteva skrb za vodo, to največjo konkurenčno prednost Slovenije.

Jože Volfand

Upr

avlja

nje

voda

v S

love

niji

6

Upr

avlja

nje

voda

v S

love

niji

7

Voda – eden temeljnih strateških virov

razvoja Slovenije

1.

Upr

avlja

nje

voda

v S

love

niji

8

Bistvene značilnosti nacionalnega načrta upravljanja voda 2009–2015 in izvajanje Vodne direktiveKey Feaures of the National Water Management Plan for 2009–2015 and Implementing the Water Directive

PovzetekNačrt upravljanja voda je nacionalni dokument, ki opredeljuje meha-nizme za vodenje politike na področju voda in s katerim naj bi dosegli, da bodo vode leta 2015 v Republiki Sloveniji v dobrem stanju, razen na tistih območjih, kjer bomo uveljavljali izjeme pri doseganju ciljev. V Na-črtu upravljanja voda so podane: analiza značilnosti vodnega območja, pregled vplivov človekovega delovanja na stanje površinskih in podze-mnih voda ter ekonomska analiza rabe vode. Na podlagi teh analiz je pripravljen program ukrepov. Obremenjenost slovenskih voda s pred-nostnimi snovmi je majhna, saj ima 95 odstotkov vodnih teles površin-skih voda dobro kemijsko stanje. Več kot ena tretjina vodnih teles po-vršinskih voda ne dosega ciljev dobrega ekološkega stanja iz direktive. Slabo kemijsko stanje in nedoseganje ciljev izkazujejo tudi podzemne vode Savinjske, Dravske in Murske kotline. Ključna problematika vodne-ga okolja v Sloveniji je vezana na onesnaženje voda, hidromorfološke in biološke obremenitve. Analiza ekonomske pomembnosti obreme-njevanja voda je pokazala neravnovesje med koristmi in škodo, ki jo posamezne dejavnosti povzročajo z obremenjevanjem voda. V proce-su priprave načrta upravljanja voda je bilo opravljeno posvetovanje z javnostmi o pomembnih zadevah upravljanja, šestmesečno zbiranje pripomb javnosti glede osnutka načrta in regionalna posvetovanja o predvidenih ukrepih.

AbstractThe water management plan is a national document, which defines mechanisms for leading policies in water management, and with which we should ensure that waters in the Republic of Slovenia shall be in a good status in 2015, with the exception of those areas, where we shall enforce exceptions for reaching objectives. The water management plan holds: an analysis of river basin districts characteristics, an over-view of man’s influence on the status of surface and groundwater and an economic analysis of water use. On the basis of these analyses a pro-gramme of measures is prepared. Slovenian surface water is subject to little pollution by priority substances, since 95 percent of surface water bodies have a good chemical status. More than one third of surface wa-ter bodies do not meet the objectives of a good ecological status from the directive. A poor chemical status and not meeting objectives is also present in groundwater of the Savinja, Drava and Mura basin. The key issue of water environments in Slovenia is connected to water pollution, as well as hydromorphological and biological pressures. An analysis of the economic importance of water pollution has revealed an imbalance between benefits and damage, which certain activities cause by water pollution. The process of preparing a water management plan included consulting the public on key management issues, a six month period of gathering public comments on the draft of the plan and regional consul-tations on proposed measures.

dr. Irena Rejec Brancelj, Ministrstvo za okolje in prostormag. Mojca Dobnikar Tehovnik, Agencija RS za okoljedr. Jože Uhan, Agencija RS za okoljedr. Irena Rejec Brancelj, Ministry of the Environment and Spatial PlanningMojca Dobnikar Tehovnik, M.Sc., Slovenian Environment Agencydr. Jože Uhan, Slovenian Environment Agency

Ključne besede: vodna direktiva, načrt upravljanja voda, površinske vode, podzemne vode, ekonomska analiza storitev, sodelovanje javnosti, Slovenija.

Key words: water directive, water management plan, surface water, underground water, economic analysis of services, public coopera-tion, Slovenia.

Upr

avlja

nje

voda

v S

love

niji

9

1 UvodNačrt upravljanja voda je nacionalni dokument, ki opredeljuje mehanizme za vodenje politike na področju voda skladno z Vodno direktivo. Z njim naj bi dosegli, da bodo vode leta 2015 v dobrem stanju, razen na tistih območjih, kjer bomo uveljavljali izjeme pri doseganju ciljev. Z načrti upra-vljanja voda bomo vzpostavili ukrepe za ohranjanje in doseganje dobrega stanja voda.

Doseganje zastavljenega cilja temelji na šestletnih procesih načrtovanja in pripravi programa ukrepov. V prvem načrtovalskem obdobju 2009–2015 so kot prednostni ukrepi izpostavljeni: za-gotovitev varstva vodnih virov za pitno vodo, izboljšanje stopnje odvajanja in čiščenja, prepreči-tev onesnaževanja z nevarnimi snovmi iz kmetijskih in drugih virov, zmanjšanje obsega škodlji-vega delovanja voda, izboljšanje ekološkega stanja in ekološkega potenciala površinskih voda.

Vodna direktiva določa okvir za varstvo celinskih površinskih voda, somornic, obalnega morja in podzemne vode z namenom:

− ohranjanja in izboljšanja vodnega okolja, − preprečevanja nadaljnjega slabšanja stanja vodnih in kopenskih ekosistemov ter močvirij, va-

rovanja in izboljšanja njihovega stanja, − spodbujanja trajnostne rabe vode, − postopnega zmanjševanja onesnaženosti podzemne vode in preprečevanja njenega nadalj-

njega onesnaževanja, − prispevanja k blažitvi učinkov poplav in suš.

Vodna direktiva določa tri skupine okoljskih ciljev, za doseganje katerih se pripravi program ukre-pov v načrtu upravljanja voda. Ti cilji so:

− za površinske vode:• preprečitev poslabšanja stanja vseh teles površinske vode,• varovanje, izboljševanje in obnavljanje vseh teles površinske vode,• varovanje in izboljševanje vseh umetnih in močno preoblikovanih vodnih teles,• zmanjšanje onesnaževanja s prednostnimi snovmi in ustavitev ter postopna odprava iz-

pustov, odvajanja in uhajanja prednostno nevarnih snovi; − za podzemne vode:

• preprečitev ali omejitev vnašanja onesnaževal v podzemno vodo in preprečitev poslabša-nja stanja vseh teles podzemne vode,

• varovanje, izboljševanje in obnavljanje teles podzemne vode ter zagotavljanje ravnotežja med odvzemanjem in obnavljanjem podzemne vode,

• obračanje trendov naraščanja vsebnosti kateregakoli onesnaževala, ki je posledica vpliva človekove dejavnosti, da se postopno zmanjša onesnaženost podzemne vode;

− za zavarovana območja:• doseganje skladnosti z vsemi standardi in cilji zakonodaje, na podlagi katere so bila posa-

mezna zavarovana območja ustanovljena, direktiva tudi določa, da se od teh ciljev upora-blja najstrožji, kadar se na vodno telo nanaša več ciljev.

Ena od pomembnih značilnosti direktive je tudi integralnost ali celovitost pristopa do voda. K temu prispeva upravljanje voda, ki temelji na povodjih in porečjih kot naravnih geografskih in hidroloških enotah. Na njihovi ravni se odvija načrtovalski proces, ki vključuje obravnavo eko-nomskih dejavnosti, obremenitev, stanja, vplivov in odzivov, vse z namenom doseganja dobrega stanja voda do leta 2015 in podrobnejšo utemeljitvijo v primeru, ko gre za odstopanje od navede-nega okoljskega cilja.

Ena od pomembnih značilnosti direktive je tudi integralnost ali celovitost pristopa do voda.

Upr

avlja

nje

voda

v S

love

niji

10

2 Stanje voda Slovenija je razdeljena na dve vodni območji: 81 % ozemlja pripada povodju Donave, 19 % pa povodju Jadranskega morja. Vodni območji sta razdeljeni na porečja Mure, Drave in Save s Kolpo v povodju Donave ter na porečji Soče in jadranskih rek v jadranskem povodju. V načrtu upravljanja voda so podane: analiza značilnosti vodnega območja, pregled vplivov človekovega delovanja na stanje površinskih in podzemnih voda ter ekonomska analiza rabe vode. Na podlagi teh analiz je pripravljen program ukrepov.

V Sloveniji je bila v letu 2009 pripravljena prva ocena stanja voda po določilih Vodne direktive. Za površinske vode je ocenjeno ekološko in kemijsko stanje, za podzemne vode pa kemijsko in koli-činsko stanje. Kemijsko stanje površinskih voda ter kemijsko in količinsko stanje podzemnih voda se razvršča v dva (dobro ali slabo), ekološko stanje površinskih voda pa v pet razredov kakovosti.

2. 1 Površinske vode

2.1.1 Kemijsko stanje površinskih vodaKemijsko stanje površinskih voda predstavlja obremenjenost površinskih voda z nevarnimi (t. i. prednostnimi) snovmi. Obremenjenost slovenskih voda s prednostnimi snovmi je majhna, saj ima 147 vodnih teles površinskih voda (95 %) dobro kemijsko stanje. Slabo kemijsko stanje je zaradi preseganja vsebnosti živega srebra določeno na vodnem telesu Sava Vrhovo–Boštanj, na vodnem telesu Krka Soteska–Otočec ter na vseh vodnih telesih morja zaradi presežene vsebnosti tributil-kositrovih spojin. Vir onesnaženja v morju je verjetno njegova uporaba v premazih za zaščito proti obraščanju ladij, čeprav je raba za ta namen prepovedana.

2.1.2 Ekološko stanje površinskih vodaEkološko stanje površinskih voda se ocenjuje glede na kakovost in sestavo biološke združbe in se

Slika 1:

Povodji in porečja SlovenijeVir: MOP, ARSO, GURSKartografija: Maja Kregar

Porečje Mure

Porečje Drave

Porečje Save

Porečje Soče

Povodje jadranskih rek z morjem

Občina

Upr

avlja

nje

voda

v S

love

niji

11

razvršča v pet razredov kakovosti. Vodna telesa površinskih voda v 59 primerih (38 %) ne dosegajo dobrega ekološkega stanja oz. dobrega ekološkega potenciala. V zelo slabo stanje sta uvrščeni dve vodni telesi (1 %), sedem (5 %) v slabo in 50 (32 %) v zmerno ekološko stanje oz. zmerni ali slab-ši ekološki potencial. Okoljske cilje dosega 80 vodnih teles (52 %), od tega jih je 11 (7 %) uvrščenih v zelo dobro, 69 (45 %) pa v dobro stanje. V slabo ali zelo slabo ekološko stanje se uvrščajo Kamniška Bistrica v spodnjem toku, Meža od Črne do Dravograda, Pivka Prestranek–Postojnska jama, Sotla Dobovec–Podčetrtek, Rinža, Kobiljski potok, Koren in Cerkniščica. Ekološko stanje ni določeno za šestnajst (10 %) vodnih teles, ki se uvrščajo med močno preoblikovana oz. umetna vodna telesa in za katera še ni izdelane metodologije ocenjevanja. Za vodno telo, imenovano teritorialno morje, ekološkega stanja ni potrebno določati (slika 2).

Slika 2:

Ocena ekološkega stanja površinskih vodaVir: MOP, ARSO, GURSKartografija: Petra Krsnik

dobro - visoka raven zaupanja

dobro - srednja raven zaupanja

dobro - nizka raven zaupanja

slabo - visoka raven zaupanja

slabo - srednja raven zaupanja

slabo - nizka raven zaupanja

Vodotoki prvega reda

Razvodnica

2. 2 Podzemne vode

2.2.1 Kemijsko stanje podzemne vodePodzemne vode so najbolj obremenjene v severovzhodnem delu Slovenije in v okolici Celja. Naj-večji problem predstavlja onesnaženje z nitrati in s pesticidi. Slabo kemijsko stanje je z visoko rav-njo zaupanja določeno za Savinjsko, Dravsko in Mursko kotlino ter z nizko za Vzhodne Slovenske gorice. Za ostala vodna telesa je določeno dobro kemijsko stanje z visoko ali srednjo ravnjo zau-panja (slika 3). Vsebnost nitratov se bistveno ne zmanjšuje, rezultati ne kažejo pozitivnih učinkov, ki bi bili posledica zniževanja vnosa dušika v tla oz. vodonosnik. Upada pa vsebnost atrazina, kar kaže na pozitivni učinek prepovedi njegove rabe.

2. 2. 2 Količinsko stanje podzemne vodeVletu2008jebilovpripovršinskihvodonosnikih21telespodzemnihvoda1.147•106 m3 razpolo-žljivih količin vode oz. 565 m3podzemnevodenaprebivalca.Odvzetekoličine187•106 m3 vode so predstavljale 16 % skupnih razpoložljivih količin podzemne vode v državi. Vodnobilančni preizkus

Upr

avlja

nje

voda

v S

love

niji

12

2. 3 Območja s posebnimi zahtevami varovanjaNa območjih s posebnimi zahtevami je s predpisi določeno dodatno varstvo voda. Med ta obmo-čja spadajo vodovarstvena območja, kopalne vode, občutljiva in ranljiva območja, območja, po-membna za življenje in rast morskih školjk in morskih polžev, območja salmonidnih in ciprinidnih voda ter zavarovana območja po predpisih o ohranjanju narave. Na nekaterih od teh območij se izvaja tudi dodatni monitoring. V Sloveniji je glavni vir pitne vode podzemna voda, iz površinskih virov se preskrbuje le približno 3 % prebivalstva. Od vodnjakov in zajetih izvirov, vključenih v mo-nitoring kemijskega stanja podzemne vode v letu 2008, jih 12,6 % ni izpolnjevalo standardov ka-kovosti za dobro kemijsko stanje. Površinski viri pitne vode glede fizikalno-kemijskih parametrov dosegajo kakovost po direktivi o pitni vodi. Kakovost kopalnih voda na morju je večinoma skladna z zahtevami, velik del kopalnih voda izpolnjuje tudi priporočene vrednosti. Večja neskladnost je ugotovljena na celinskih vodah, kjer je največ problemov na kopalnih območjih Krke in Kolpe. Na vseh salmonidnih in ciprinidnih odsekih voda ustreza mejnim vrednostim, na območjih Save Bo-hinjke, Kolpe, Soče in Nadiže pa kakovost ustreza tudi priporočenim vrednostim. Vode za življenje in rast morskih školjk in morskih polžev ustrezajo kriterijem.

3 Največji izziviKljučna problematika vodnega okolja v Sloveniji, kot pišeta Bizjak in Prestor (2010), je vezana na onesnaženje površinskih in podzemnih voda s hranili, organskimi in nevarnimi snovmi iz točkovnih in razpršenih virov onesnaženja, prekomerne odvzeme vode iz površinskih in podzemnih virov, spreminjanje naravnega poteka in oblike rečnih strug, jezerske in morske obale ter vnose tuje-

Slika 3:

Ocena količinskega stanja podzemnih vodaVir: MOP, ARSO, GURSKartografija: P. Souvent

Delež odvzete podzemne vode

Preostali delež razpoložljive količine podzemne vode v letu 2008

< 100

100 - 200

200 - 300

300 - 400

400 - 500

500 - 600

> 600

je za leto 2008 ob razmeroma nizkem skupnem deležu odvzete vode izpostavil tudi nekaj lokal-nih negativnih trendov gladin podzemnih voda in razmeroma velike deleže podeljenih vodnih pravic v štirih vodnih telesih. Vendar je za vse pripovršinske vodonosnike teles podzemnih voda v Sloveniji, po vodnobilančnem preizkusu za leto 2008, ob upoštevanju obdobja 1990–2008 in napovedovalnega obdobja 2008–2015 ocenjeno dobro količinsko stanje (slika 3).

Upr

avlja

nje

voda

v S

love

niji

13

rodnih vrst rib v površinske vode. Primerjalne analize so pokazale, da so na evropski ravni glavni okoljski problemi površinskih in podzemnih voda zelo podobni slovenskim.

Rezultati pregleda pomembnih zadev upravljanja voda kažejo, da lahko za 60 % vodnih teles po-vršinskih voda pričakujemo, da do leta 2015 ne bodo dosegla ciljev Vodne direktive, torej dobrega ekološkega in kemijskega stanja. Z onesnaževali bo glede na rezultate analiz prekomerno obre-menjenih 24 % vodnih teles, s hidromorfološkimi obremenitvami pa 31 % vodnih teles. Do leta 2015 ne bodo dosegla ciljev vodne direktive tudi tri vodna telesa podzemnih voda (Savinjska, Dravska in Murska kotlina), pri dveh pa obstaja verjetnost, da jih ne bosta dosegla (Vzhodne in Zahodne Slovenske gorice).

3.1 Onesnaženje vodaNa področju onesnaženja voda iz točkovnih virov onesnaženja je bilo obravnavanih preko 900 izpustov. Ti so izhajali iz industrijskih objektov (668 naprav, podatki za leto 2007) in komunalnih čistilnih naprav (226 KČN, podatki za leto 2007). Ugotovljeno je bilo, da se je v obdobju 2005–2007 število iztokov, na katerih prihaja do preseganja zakonsko določenih emisijskih vrednosti, zmanj-šalo. Vendar velja opozoriti, da se pred(čiščena) odpadna voda iz industrijskih objektov v skoraj polovici primerov izteka neposredno v okolje.

V površinskih in podzemnih vodah so ugotovljeni tudi prekomerni vnosi fitofarmacevtskih sred-stev in hranil s kmetijskih površin. Najbolj problematična so območja Dravske kotline, Murske ko-tline in Savinjske kotline. Na površinskih vodah je ta vpliv večji vzdolž rečnih bregov z odstranjeno obrežno vegetacijo, kar je običajno za intenzivna kmetijska območja.

Neposredni izpusti odpadnih voda v okolje iz gospodinjstev, ki so značilni za razpršeno gradnjo na celotnem območju Slovenije, prav tako lahko povzročijo pomembno onesnaženje površinskih in podzemnih voda. Zaradi varstva vodnega okolja slovenska zakonodaja predpisuje izgradnjo ne-prepustnih greznic ali malih komunalnih čistilnih naprav. Problematiko onesnaženja voda pove-čuje tudi neustrezno načrtovanje novih komunalnih čistilnih naprav, ki imajo predvidene izpuste v male vodotoke ali celo v podzemne vode. V sušnih obdobjih in v času nizkih pretokov so zato na številnih območjih ugotovljena prekomerna obremenjevanja voda.

3.2 Hidromorfološke obremenitve Neprimerna raba vodnih in priobalnih zemljišč površinskih voda, obsežne regulacije, spremenjeni naravni poteki rek in oblike strug ter jezerskih bregov in morskih obal, ekološko manj primerne pregrade in jezovi ter druge prekinitve selitvenih poti za vodne organizme, izboljšave na vplivnih območjih vodotokov, jezer in morske obale, zadrževanje vodnih količin in umetno povzročena nihanja pretokov, prekomerni odvzemi površinske in podzemne vode v sušnih obdobjih, odvze-mi naplavin in podobni človekovi posegi so najpogostejše hidromorfološke obremenitve tudi v slovenskem vodnem okolju.

Hidromorfološke obremenitve povzročajo neugodne in mnogokrat nepovratne spremembe na-ravnega dinamičnega ravnovesja hidroloških in morfoloških značilnosti površinskih voda. Vpli-vajo tudi na količinsko stanje podzemnih voda, slabšajo stanje površinskih in podzemnih vodnih ekosistemov, njihovo povezanost ter izgubo mokrišč. Največkrat so posledica dejavnosti kmetij-skega in energetskega sektorja, poselitve, industrije in turistične dejavnosti. V tem pogledu pri nas izstopajo porečja Drave, Mure in Savinje.

Regulacije vodotokov in spremembe rečnega toka v največji meri beležimo na porečjih Drave,

Za 60 % vodnih teles površinskih voda lahko pričakujemo, da do leta 2015 ne bodo dosegla ciljev Vodne direktive, torej dobregaekološkega in kemijskega stanja.

Upr

avlja

nje

voda

v S

love

niji

14

Mure in Savinje, kjer je reguliranih skoraj 80 % glavnih vodnih tokov. V omenjenih porečjih je tudi 25 zadrževalnikov voda, zgrajenih za različne namene. Na Dravi, zgornji Savi in v Posavju ter na Soči so največje slovenske hidroenergetske pregrade, obstoječe ali v gradnji.

Število odvzemov površinske vode za potrebe malih hidroelektrarn, ribogojnic in ostalih rab vode je najvišje v porečju Drave (324), v porečju Savinje (240) in v porečju zgornje Save (215). Pri tem prevladujejo odvzemi za male hidroelektrarne. Posebno pozornost na podzemnih vodah pa je potrebno posvetiti odvzemom v globokih vodonosnikih Dravske in Murske kotline ter odvzemom termalne podzemne vode v Prekmurju.

Porečji Mure in Drave imata tudi najvišji delež melioracijskih površin. Najvišji delež urbaniziranih (umetnih, neprepustnih) površin pa je ugotovljen v srednjem delu porečja Save (Ljubljana z oko-lico) in v porečju Mure.

3.3 Biološke obremenitve Med biološke obremenitve voda prištevamo tiste, ki lahko vplivajo na vodne organizme, na njiho-vo količino in kakovost. Problematika bioloških obremenitev vodnega okolja je sicer postala pe-reča šele v zadnjem obdobju, saj se pred letom 2003 podatki o bioloških obremenitvah voda niso zbirali sistematično. Med glavnimi povzročitelji bioloških obremenitev je gojenje rib, školjk in dru-gih komercialnih vodnih organizmov, ki mnogokrat povzroči vnose tujerodnih vrst, ki tekmujejo z domačimi. Mednje sodijo tudi naseljevanja tujerodnih vrst organizmov iz drugih dežel in celo z drugih celin ter preseljevanja organizmov iz enega porečja v drugo ali v vodne biotope brez pove-zave. Tovrstne obremenitve voda vplivajo na zgradbo in delovanje vodnega ekosistema in s tem na njegovo naravno ravnovesje. Spremembe se kažejo v številčnosti in pogostosti posameznih vrst, genskem potencialu, sposobnosti obnavljanja populacij, pojavljajo se lahko nova obolenja ali paraziti. Do konca leta 2003 je bilo v Sloveniji neuradno registriranih 16 naselitev tujerodnih vrst rib, od teh jih 15 še vedno naseljuje slovenske stoječe in tekoče vode. Po do zdaj znanih podatkih je v porečju Mure, Drave in Save 14, v povodjih Soče in jadranskih rek 11 tujerodnih vrst rib in v morju več kot 50 tujerodnih vrst.

4 Ekonomska analiza V času priprave prvega Načrta upravljanja voda je bila opravljena tudi ekonomska analiza obre-menjevanja voda. V ospredju so bili zlasti:

− analiza ekonomske pomembnosti dejavnosti, ki povzročajo obremenjevanje voda, − analiza prihodnjih trendov in ključnih ekonomskih pričakovanih pritiskov do leta 2015, − izračun trenutne stopnje povračila storitev, povezanih z obremenjevanjem voda.

Ključni definiciji, potrebni za razumevanje ekonomske analize, sta obremenjevanje voda in sto-ritve, povezane z njim. Obremenjevanje voda vključuje storitve, povezane z obremenjevanjem voda, posebno rabo, onesnaževanje voda in druge dejavnosti, ki pomembno vplivajo na stanje voda (Zakon o vodah (Ur. l. RS, 67/2002; Spremembe: Ur. l. RS, 110/2002-ZGO-1, 2/2004-ZZdrI-A, 41/2004-ZVO-1, 57/2008)). Storitve, povezane z obremenjevanjem voda, pa so tiste, s katerimi se za gospodinjstva, državne in druge organe, ki opravljajo javno službo ali katerokoli gospodar-sko dejavnost, po predpisih, ki urejajo standardno klasifikacijo dejavnosti, zagotavljajo odvzem, zajezitev, shranjevanje, obdelava in distribucija površinske ali podzemne vode ali odvajanje in obdelava odpadne vode, ki se nato odvaja v površinsko vodo (Zakon o vodah (Ur. l. RS, 67/2002, 110/2002-ZGO-1, 2/2004-ZZdrI-A, 41/2004-ZVO-1, 57/2008)).

Hidromorfološke obremenitve povzročajo neugodne in mnogokrat nepovratne spremembe naravnega dinamičnega ravnovesja hidroloških in morfoloških značilnosti površinskih voda.

Upr

avlja

nje

voda

v S

love

niji

15

Analiza ekonomske pomembnosti obremenjevanja voda je pokazala na neravnovesja med koristmi in škodo, ki jo posamezne dejavnosti povzročajo z obremenjevanjem voda (Babnik in Cepuš, 2010). Trendi obremenjevanja voda kažejo, da se dobava vode iz javnega vodovoda zmanjšuje predvsem zaradi jasnega trenda zmanjševanja porabe te vode v gospodarskih de-javnostih. Raba vode iz lastnih zajetij po drugi strani narašča, predvsem na račun rabe vode iz lastnega zajetja za tehnološke namene. V zadnjih letih je značilen trend povečevanja količine čiščene odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav in zmanjševanja emisij iz komunalnih čistilnih naprav, kar je posledica izgradnje kanalizacijskih sistemov ter novih in nadgradenj obstoječih komunalnih čistilnih naprav. Cene storitev oskrbe s pitno vodo in odvajanja in či-ščenja komunalne odpadne vode ne omogočajo povračila vseh nastalih stroškov (finančnih stroškov, okoljskih stroškov, stroškov vira). Izračun stopnje povračila stroškov za druge storitve, povezane z obremenjevanjem voda, trenutno ni mogoč zaradi pomanjkanja podatkov. Analiza razpoložljivih podatkov o plačilih dajatev za obremenjevanje voda je pokazala, da so v zakon-skih predpisih kategorije stroškov storitev, povezanih z obremenjevanjem voda, neustrezno vključene v dajatve, povezane z obremenjevanjem voda. Znotraj ene dajatve se prepletajo različne kategorije stroškov (npr. plačila vodnih storitev so namenjena pokrivanju finančnih in zunanjih stroškov storitev, povezanih z obremenjevanjem voda), kar zmanjšuje preglednost cenovne politike na področju upravljanja z vodami in otežuje izvajanje ekonomske analize za potrebe Vodne direktive. Sestava cenovnih elementov dajatev, povezanih z obremenjevanjem voda, ne upošteva vseh kriterijev za pregledno določanje višine povračil stroškov obremenje-vanja voda. Vsi povzročitelji obremenitev ne plačujejo dajatev, povezanih z obremenjevanjem voda, ker jih sistem ne zajema. Zavezanci sami poročajo o obremenjevanju voda, podatki niso sprotno preverjani, zaradi česar prihaja do razlik pri plačevanju dajatev pri podobnih zave-zancih. Razrešitev postopkov v zvezi s podelitvijo vodnih pravic je dolgotrajna, zaradi česar prihaja do neenakega položaja pri podobnih zavezancih glede plačevanja dajatev. Priprava pravnih podlag za zaračunavanje dajatev zaostaja, posledično določenim subjektom dajatev ni mogoče zaračunavati.

Med izvajanjem ekonomske analize so bile ugotovljene nekatere pomanjkljivosti, vezane na po-datke, pomanjkanje znanja in zakonske neskladnosti. Podatkovne zbirke, povezane z upravljanjem voda, se vodijo pri različnih upravljavcih (Agencija RS za okolje, Ministrstvo za okolje in prostor, Carinska uprava RS, Statistični urad RS). Prihaja do neskladnih podatkov za isto vsebino iz različnih zbirk. Zajemanje podatkov iz obstoječih zbirk podatkov je za potrebe ekonomske analize marsik-daj neustrezno, zaradi česar je možnost napak pri njenem izvajanju razmeroma velika. Podatki, ki so potrebni za določene vsebine ekonomske analize, niso na razpolago. Metodologije za izvedbo analize upravljanja z vodami v slovenskem prostoru niso razvite ali so pomanjkljive, predvsem pa niso ustrezno oblikovane ter usklajene s strani stroke ter predpisane. Prihaja do neusklajenosti zakonodaje glede terminologije v zvezi z vrstami rabe vode v Zakonu o vodah, Uredbi o vodnih povračilih in v obrazcu za napoved vodnega povračila.

5 Sodelovanje javnosti V procesu priprave načrta upravljanja voda sta bili najpomembnejši posvetovanje z javnostmi o pomembnih zadevah upravljanja v letu 2008 in šestmesečno zbiranje pripomb javnosti glede osnutka načrta za obdobje 2009–2015.

V letu 2010 so bila organizirana regionalna posvetovanja za Načrt upravljanja voda z namenom promocije načrta, preverjanja lokalne problematike in usklajevanja predvidenih ukrepov ter do-ločanja njihove prednostne vloge. Ministrstvo je skupaj z udeleženci iskalo možne rešitve za pri-pravo učinkovitega in izvedljivega Načrta upravljanja voda ter doseganje dobrega stanja voda do

Analiza ekonomske pomembnosti obremenjevanja voda je pokazala na neravnovesja med koristmi in škodo, ki jo posamezne dejavnosti povzročajo z obremenjevanjem voda.

Upr

avlja

nje

voda

v S

love

niji

16

leta 2015. Osem regionalnih posvetovanj je potekalo v naslednjih porečjih: Mura, Savinja, Soča, jadranske reke z morjem, Drava, zgornja Sava, srednja Sava in spodnja Sava. Rezultati posameznih delavnic so objavljeni na spletni strani www.skrbimozavode.si.

5.1 Srečanje interesovDelavnic se je udeležilo 261 udeležencev. Med njimi so bili najštevilčnejši predstavniki občin, go-spodarskih družb, nevladnih organizacij, predstavniki kmetijstva in energetike, regionalne orga-nizacije in izpostave državnih ustanov (glej grafikon). Dobra zastopanost različnih interesnih sku-pin, povezanih z upravljanjem voda, je prinesla tudi dobre rezultate – tako vsebinsko kot lokalno podrobneje opredeljene. Udeleženci so oblikovali seznam potencialnih zaveznikov, ki bi lahko v porečju pomagali pri doseganju cilja, dobrega stanja voda do leta 2015. Ugotovljenih je bilo 227 ustanov in društev, povezanih z ukrepi, ki jih prinaša načrt.

5.2 Ključne vsebine delavnic V vsakem porečju so bile predstavljene dobre izkušnje upravljanja voda v posameznem porečju, skupno kar 33 primerov. Predstavniki ministrstva so povzeli rezultate strokovnih podlag Načrta upravljanja voda, pomen srečevanja interesov ter možnosti izvenproračunskega financiranja projektov, ki so vezani na upravljanje voda. Udeleženci so za Načrt upravljanja voda prispevali svoj strokovni in osebni pogled na potrebne prednostne ukrepe v porečjih, opredelili so dele-žnike, ki bi morali sodelovati pri upravljanju voda, podali so ključne probleme in način njihove-ga reševanja.

Deležniki so v skupinskem delu predlagali rešitve in način reševanja za 60 problemov, ki bi jih sami izpostavili v upravljanju porečij. Omenimo le nekatere: prelaganje pristojnosti med raz-ličnimi organizacijami, koncesije in nadzor nad izvajanjem zakonodaje, organizacija informira-nja in izobraževanja, neinterdisciplinarno upravljanje voda ter prostorske rešitve, neracionalna raba vode in vodne izgube na vodovodnih sistemih, zagotovitev poplavne varnosti, urejanje vodotokov, varovanje virov pitne vode in izvajanje režimov na vodovarstvenih območjih ter ohranjanje manjših virov kot rezervnih virov, upravljanje in sodelovanje pri večnamenski rabi zadrževalnikov, manjša naselja še niso priključena na javno kanalizacijsko omrežje in čistilne naprave, mednarodno sodelovanje, celovita zaščita in reševanje vodnih ekosistemov, podatki javnih baz so pomanjkljivi, pomanjkanje formalne povezave med različnimi uporabniki, nujnost sodelovanja med občino in državo na področju gospodarjenja z vodami.

5.3 Prednostni ukrepi po mnenju udeležencev delavnicNa podlagi strokovnih podlag in osebnega poznavanja so udeleženci delavnic med prvih deset prednostnih ukrepov za zagotavljanje dobrega stanja voda do leta 2015 uvrstili naslednje: 1. odvajanje komunalne odpadne vode,2. čiščenje komunalne odpadne vode,3. zagotavljanje oskrbe prebivalcev s pitno vodo,4. varstvo pred škodljivim delovanjem voda,5. vzdrževanje vodotokov,6. zavarovanje virov pitne vode,7. spremljanje in odstranjevanje tujerodnih rastlinskih vrst,8. dopolnitev pravnih, upravnih in administrativnih postopkov na ravni občine,9. spremljanje in odstranjevanje tujerodnih živalskih vrst,10. prilagoditev izvajanja ribogojske prakse.

Rezultati posameznih delavnic so objavljeni na spletni strani www.skrbimozavode.si.

Upr

avlja

nje

voda

v S

love

niji

17

6 Pregled obvez Slovenije do evropskega vodnega pravnega okvira in možnosti izpolnitve

Vodna direktiva torej določa pravni okvir za varovanje in ohranjanje čistih voda in zagotavljanje njihove dolgoročne in trajnostne rabe. Inovativen pristop, ki ga uvaja v upravljanje voda, temelji na povodjih kot naravnih geografskih in hidroloških enotah. Državam članicam določa posebne roke za doseganje ambicioznih okoljskih ciljev na področju vodnih ekosistemov. V direktivi je podrobneje določen »kombinirani pristop za točkovne in razpršene vire«. Navedenih pa je tudi več povezanih direktiv, med njimi: o kopalnih vodah (76/160/EGS in 2006/7/ES), o pitni vodi (80/778/EGS in 98/83/ES), o čiščenju komunalne odpadne vode (91/271/EGS), Nitratna direktiva (91/676/EGS), o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja (96/61/ES in 2008/1/ES), o večjih nesrečah (Seveso) (96/82/ES), o blatu iz čistilnih naprav (86/278/EGS), Ptičja direkti-va (79/409/EGS), Habitatna direktiva (92/43/EGS), o fitofarmacevtskih sredstvih (91/414/EGS) in o presoji vplivov na okolje (85/337/EGS). Vodna direktiva zahteva izvajanje teh drugih direktiv in potrebni ukrepi morajo biti vključeni v načrtovanje upravljanja povodij oz. Načrt upravljanja voda 2009–2015. Naj omenimo le najpomembnejše.

6.1 Komunalne odpadne vodePri direktivi o čiščenju komunalne odpadne vode je Slovenija za izgradnjo kanalizacije in čistilnih naprav uveljavila prehodno obdobje v trajanju desetih let. Tako se bo v letu 2015 iztekel rok za ureditev sekundarnega čiščenja odpadnih voda za območja poselitve med 2.000 in 15.000 popu-lacijskih ekvivalentov (PE), med 2.000 in 10.000 PE na občutljivih območjih in za terciarno čiščenje odpadne vode na občutljivih območjih ter za poselitve, manjše od 2.000 PE (Pogajalska izhodišča, 2000).

V obdobju do 31. decembra 2012 se bodo v največji možni meri prednostno izvajali ukrepi, ki zagotavljajo izpolnjevanje ciljev direktive in sprejetega Operativnega programa odvajanja in či-ščenja 2005 do 2017, skladno z navedenimi cilji. Prednost pri izvajanju ukrepov v tem obdobju bodo imeli tudi skupni projekti več občin, na podlagi katerih se bodo dolgoročno združevala in razporejala razpoložljiva sredstva, na območju posameznega porečja, v celotnem obdobju izvaja-nja operativnega programa (Operativni program odvajanja in čiščenja, oktober 2010).

Tudi 5. poročilo o izvajanju direktive o čiščenju komunalne odpadne vode za Slovenijo izpostavlja dobro raven sekundarnega čiščenja, vendar hkrati opozarja, da je Slovenija v tem pogledu sicer napredovala, z 52-odstotno skladnostjo pa je še vedno na zgodnji stopnji usklajenosti, skupaj s Ciprom, Romunijo in Slovaško (Fifth Implementation Report, 2009).Za doseganje standardov direktive so potrebna velika vlaganja v infrastrukturo, kar je predvide-no v Operativnem programu razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007–2013 (OP ROPI, Operativni program, 2007). Med okoljskimi projekti bodo financirani projekti s podro-čij ravnanja s komunalnimi odpadki, odvajanja in čiščenja odpadnih voda, oskrbe s pitno vodo in zagotavljanja poplavne varnosti ter tudi s področij učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije.

6. 2 Onesnaženje z nitratiZaradi varstva voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov je vse območje Republi-ke Slovenije opredeljeno kot ranljivo območje, določeni so ukrepi za izvajanje dobre kmetij-ske prakse, urejeno je spremljanje kakovosti voda in pripravljena so izhodišča za zmanjšanje in nadaljnje preprečevanje onesnaževanja voda z nitrati iz kmetijske proizvodnje. Operativni program za obdobje 2004–2008 je dopolnila Uredba o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov. Ta podrobneje opredeljuje tudi potrebne ukrepe, med njimi: obdobja,

Vodna direktiva državam članicam določa posebne roke za doseganje ambicioznih okoljskih ciljev na področju vodnih ekosistemov.

Upr

avlja

nje

voda

v S

love

niji

18

v katerih je vnos določenih gnojil v tla ali na tla prepovedan, pravila gnojenja na strmih zemlji-ščih, na tleh, ki so nasičena z vodo, na poplavljenih tleh, zamrznjenih tleh ali tleh, prekritih s snežno odejo, in v bližini vodotokov, najmanjše zmogljivosti skladišč za živinska gnojila, ukrepe za preprečevanje onesnaževanja voda z izcedki iz skladiščenja hlevskega gnoja, postopke pri gnojenju in omejitve vnosa gnojil v tla.

Ocena stanja voda v okviru priprave Načrta upravljanja voda 2009 do 2015 je pokazala, da ima-mo slabo kemijsko stanje na vodnih telesih podzemnih voda zaradi nitratov v Savinjski, Dravski in Murski kotlini ter na nekaterih vodnih telesih površinskih voda. Tu bo potrebno dosledno izvajati temeljne ukrepe in prednostne usmeritve dopolnilnih ukrepov do leta 2012.

Kot eden izmed najpomembnejših ukrepov v Načrtu upravljanja voda 2009 do 2015 je bil pre-poznan ukrep Optimizacija Programa razvoja podeželja 2007 do 2013. Prednostno je potrebno podpreti ukrepe, ki imajo pozitivne učinke na dobro stanje voda, torej na vodnih telesih s slabim kemijskim in ekološkim stanjem. Ti ukrepi morajo biti v letu 2012 v izvajanju.

6.3 Pitna vodaKakovost pitne vode se v Sloveniji v obdobju 2004–2007 ni bistveno izboljšala. To velja tako za mikrobiološko kot za kemijsko onesnaženost. Trend je ugoden le za srednja in velika oskr-bovalna območja in za zmanjšanje fekalne onesnaženosti. Na velikih oskrbovalnih območjih se je zmanjšal tudi delež kemijsko neskladnih vzorcev. Še naprej ostajajo problematična mala oskrbovalna območja, ki oskrbujejo 50–500 ljudi, in sicer predvsem zaradi fekalnega onesna-ženja.

Operativni program oskrbe s pitno vodo za obdobje 2007–2013 postavlja za cilj zagotovitev var-ne oskrbe s pitno vodo in zmanjšanje deleža prebivalcev z lastno oskrbo. V primeru mikrobiolo-ške onesnaženosti je potrebno izvajati pripravo pitne vode, v primeru kemijske onesnaženosti pa ukrepe na vodovarstvenih območjih. Male sisteme z onesnaženo vodo je treba urediti ali ukiniti ter priključiti prebivalce na srednje in velike sisteme (Operativni program, 2006).

Ker so v Sloveniji podzemne vode vir pitne vode za več kot 90 % prebivalcev, se na nekaterih območjih (Savinjska, Dravska in Murska kotlina) pojavljajo problemi z zagotavljanjem ustrezne kakovosti vode. Tu bodo potrebni dodatni ukrepi za zaustavitev slabšanja in izboljšanje kako-vosti podzemne vode.

7 ZaključekNačrt upravljanja voda je nacionalni dokument, ki opredeljuje mehanizme za vodenje politike na področju voda in s katerim naj bi dosegli, da bodo vode leta 2015 v Republiki Sloveniji v dobrem stanju. Vodna direktiva določa pravni okvir za varovanje in ohranjanje čistih voda in zagotavljanje njihove dolgoročne in trajnostne rabe. Inovativen pristop, ki ga uvaja v upra-vljanje voda, temelji na povodjih in porečjih kot naravnih geografskih in hidroloških enotah. Direktiva določa roke za doseganje ambicioznih okoljskih ciljev na področju vodnih ekosiste-mov. Vodna direktiva zahteva usklajeno izvajanje drugih direktiv na področju voda in širše na okolju. Potrebni ukrepi morajo biti vključeni v Načrt upravljanja voda 2009–2015. Slovenija na tem področju izkazuje določen primanjkljaj pri izvajanju, tako časovni kot vsebinski. Skladnost pri izvajanju direktive o čiščenju komunalne odpadne vode je komaj polovična. Pri izvajanju Nitratne direktive je očitna šibka integracija okoljevarstvenih načel v kmetijsko politiko in pro-grame. Pri izvajanju direktiv o pitni in podzemni vodi se na nekaterih območjih (Savinjska, Dravska in Murska kotlina) pojavljajo problemi z zagotavljanjem ustrezne kakovosti vode. Prav

Zaradi varstva voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov je vse območje Republike Slovenije opredeljeno kot ranljivo območje.

Kakovost pitne vode se v Sloveniji v obdobju 2004–2007 ni bistveno izboljšala.

Upr

avlja

nje

voda

v S

love

niji

19

v ukrepe za zaustavitev slabšanja in izboljša-nje kakovosti podzemne vode, prednostno na zgoraj omenjenih treh vodnih telesih, bo v prvem načrtovalskem obdobju potrebno vložiti pomembne napore.

Viri in literatura:

1. ARSO. 2009. Kakovost pitne vode. Kazalci okolja. Dostopno na spletnem naslovu: http://kazalci.arso.gov.si/?data=indicator&ind_id=151 [30. 5. 2011].

2. ARSO. 2010. Vode v Sloveniji. 2010. Dostopno na spletnem naslovu: http://www.arso.gov.si/vode/poro%C4%8Dila%20in%20publikacije/vode%20v%20sloveniji.pdf [17. 5. 2011].

3. Babnik, M. in Cepuš, S. 2010. Ekonomska analiza v procesu priprave načrta upravljanja voda. V: Okolje in prostor: informativni bilten, št. 153.

4. Bizjak, A. in Prestor, J. 2010. Ključni problemi vodnega okolja v Sloveniji. V: Okolje in prostor: informativni bilten, št. 146.

5. Cvitanič, I. in Uhan, J. 2010. Vode v Sloveniji: ocena stanja voda za obdobje 2006–2008 po določilih okvirne direktive o vodah. Ljubljana: Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje.

6. Dobnikar Tehovnik, M. in Uhan, J. 2010. Ocena stanja voda v Sloveniji. V: Okolje in prostor: informativni bilten, št. 145.

7. Fifth Implementation Report on UWWTP Directive, European Commission, 3 August 2009. Dostopno na spletnem naslovu: http://meeting.helcom.fi/c/document_library/get_file?p_l_id=18983&folderId=716756&name=DLFE-39719.pdf [30. 5. 2011].

8. Ministrstvo za okolje in prostor. 2006. Operativni program oskrbe s pitno vodo. Dostopno na spletnem naslovu: http://www.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/zakonodaja/okolje/varstvo_okolja/operativni_programi/op_pitna_voda.pdf [30. 5. 2011].

9. Ministrstvo za okolje in prostor. 2010. Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja: osnutek. Dostopno na spletnem naslovu: http://www.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/dokumenti/nuv_donave_jadransko_morje_osnutek.doc [17. 5. 2011].

10. Ministrstvo za okolje in prostor. 2010. Operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode. Dostopno na spletnem naslovu: http://www.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/zakonodaja/okolje/varstvo_okolja/operativni_programi/operativni_program_komunalne_vode.pdf [30. 5. 2011].

11. Obvestilo o vodi št. 9. 2008. Povezovanje vodne politike: združitev vse zakonodaje EU o vodah v enoten okvir. Evropska komisija. Dostopno na spletnem naslovu: http://ec.europa.eu/environment/water/participation/pdf/waternotes/WN9-Framework-SL.pdf [30. 5. 2011].

12. Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture 2007 do 2013. 2007. Dostopno na spletnem naslovu: www.evropa.gov.si/.../operativni-program-razvoja-okoljske-in-prometne-infrastrukture-za-obdobje-2007-2013-op-ropi/ [30. 5. 2011].

13. Rejec Brancelj, I. 2010. Nacionalni načrt upravljanja voda za obdobje 2009–2015. V: Okolje in prostor: informativni bilten, št. 143.

14. Rejec Brancelj, I. 2010. Nacionalni načrt upravljanja voda za obdobje 2009–2015. V: Okolje in prostor: informativni bilten, št. 144.

15. Rejec Brancelj, I. 2010. Regionalne delavnice za načrt upravljanja voda. V: Okolje in prostor: informativni bilten, št. 150.

16. Uredba o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov. Ur. l. RS, št. 113/2009. Dostopno na spletnem naslovu: http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r04/predpis_URED5124.html [30. 5. 2011].

17. Vodna direktiva (2000/60/EC). Dostopno na spletnem naslovu: http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:L:2000:327:0001:0072:EN:PDF [30. 5. 2011].

18. Zakon o vodah. Uradni list RS, št. 67/2002, 110/2002-ZGO-1, 2/2004-ZZdrI-A, 41/2004-ZVO-1, 57/2008. Dostopno na spletnem naslovu: http://www.dz-rs.si/index.php?id=101&vt=1&sm=k&q=zakon+o+vodah&mandate=-1&unid=UPB|3683563C70363261C1257467003615CF&showdoc=1 [30. 5. 2011].

Upr

avlja

nje

voda

v S

love

niji

66

Upr

avlja

nje

voda

v S

love

niji

67

Izzivi pri uresničevanju okoljskih ciljev na

področju voda v Sloveniji

2.

Upr

avlja

nje

voda

v S

love

niji

194

Upr

avlja

nje

voda

v S

love

niji

195

Trajnostna raba vode in prostora – pot k

učinkoviti vodovarstveni politiki v državi

3.

Upr

avlja

nje

voda

v S

love

niji

196

Upravljanje s poplavami, prostorska politika in vzdrževanje vodotokovFlood Management, Spatial Policy and Watercourse Maintenance

PovzetekV Sloveniji imamo skoraj 30.000 kilometrov vodotokov, od tega polovi-co s stalno tekočo vodo. Poplavljenih je lahko skoraj 5 odstotka površin Slovenije, kjer živi 80.140 prebivalcev. Vodotoki so močno prepleteni s cestnim omrežjem in poselitvijo. Ceste potekajo kar ob dveh tretjinah vodotokov. Prostorska politika v povezavi z drugimi sektorskimi politi-kami je vedno upoštevala omejitve varstva voda in pojavov voda na po-vršini, hkrati pa snovala razvoj na vodnih virih. V obdobju 1950–1989 se je zgradilo 12 hidroenergetskih objektov na rekah in 21 zadrževalnikov za drugo rabo (melioracije, namakanje, industrija), za poplavno varnost naselij je bilo zgrajenih 10 zadrževalnikov, regulirana je bila večina večjih vodotokov. Na prelomu stoletja se je doktrina v vodnem gospodarstvu spremenila. Med glavnimi nalogami se je pojavilo varovanje celovitosti na vodo vezanih naravnih pojavov in procesov. V času do leta 2010 se je zato gradila predvsem komunalna infrastruktura, upravljanje z vo-dnim režimom pa je postalo razdrobljeno in nepregledno. Ustanovljen je bil Vodni sklad, iz katerega se črpajo sredstva za investicije. Rednemu vzdrževanju vodotokov in vodne infrastrukture se nameni okoli 10 mi-lijonov evrov sredstev iz državnega proračuna. To je le dobra polovica potrebnih sredstev glede na amortizacijsko stopnjo vrednosti objektov. Skupna škoda na vodotokih in vodni infrastrukturi, ki so jo povzročile poplave zadnjih let, danes že presega 200 milijonov evrov. Velike škode ob poplavah in presenečenje javnosti, da se poplave sploh lahko zgo-dijo, kažejo na naše slabo zavedanje in šibko usposobljenost upravlja-nja s poplavami. Upravljanje s poplavami bi morali izvajati s prostorsko politiko in načinom gradenj. Politiko varstva pred vodo in zmanjševanja nevarnosti moramo nadomeščati s politiko zmanjševanja tveganj zaradi poplav, to je zmanjševanja poplavnih groženj in naše ranljivosti.

AbstractSlovenia has almost 30000 km of watercourses, half of which with the permanent flowing water. Flood areas extent over almost 5 percent of Slovenia’s surface, where live 80140 people. Watercourses are strongly connected with the to the road network and settlements. The spatial planning policy has, in connection with other sector policies, always considered the limitations of water protection and the appearance of surface waters and at the same time developed the development of wa-ter resources. In the period of 1950–1989 12 hydroenergetic structures on rivers and 21 retarding basins for other use (melioration, irrigation, industry) have been built; 10 retarding basins were built for protecting settlements and most larger watercourses were regulated. At the turn of the century the doctrine of the water economy changed. One of the key issues became protecting the integrity of water related natural phe-nomena and processes. In the time leading to 2010 mainly municipal infrastructure was being built and thus water management became dis-persed and unclear. A Water Fund was founded, from which resources for investments are taken. Around 10 million Euros from the national budget are intended for regular maintenance of watercourses and the water infrastructure. This is only slightly more than half of funds needed, according to the depreciation rate of structures. The combined damage to watercourses and water infrastructure, caused by floods in recent years, today already surpasses 200 million Euros. Major damage by floods and the surprise of the public that floods can even occur, reveal our poor understanding and readiness for flood management. Flood management should be implemented by a spatial planning policy and methods of construction. A policy of protection against water and de-creasing flood hazards should be replaced by policy of reducing flood risk, that is reducing threats from flooding and our vulnerability.

dr. Lidija Globevnik, Inštitut za vode Republike Slovenijedr. Lidija Globevnik, Institute for Water of the Republic of Slovenia

Ključne besede: poplave, vzdrževanje vodotokov, vodni režim, poplavna direktiva, vodna direktiva, čiščenje jarkov, vodni ekosistemi, posegi v prostor.

Key words: floods, watercourse maintenance, water regime, flood directive, water directive, cleaning ditches, water ecosystems, land-scaping.

Upr

avlja

nje

voda

v S

love

niji

197

1 UvodV zadnjih letih se uveljavlja doktrina zmanjševanja tveganja oziroma ogroženosti pred poplava-mi. To pomeni, da čim manj posegamo v območja, kjer je prisotna velika nevarnost poplav in zmanjšujemo našo ranljivost. Nevarnost poplav je odvisna od hitrosti in globine vode, te pa so odvisne od pretokov in površin, kjer se voda lahko razliva. Če z različnimi tehničnimi ureditvami usmerimo in umirimo tok vode, je lahko nevarnost poplav manjša. Hidroenergetski objekti, velike pregrade, akumulacijski bazeni in regulacije vodotokov se izvedejo tako, da se poplavne vode po njih kontrolirano pretakajo in s tem povzročajo čim manjšo škodo na objektih ter hkrati zmanjšu-jejo poplavno nevarnost na vplivnih območjih. Poplavne površine v Sloveniji ležijo večinoma na kmetijskih površinah, povzročajo pa tudi velika tveganja na poplavnih območjih, ki so grajena. Večanje urbanizacije, širjenje cest, trgovskih in obrtnih centrov ter parkirišč pa se nezadržno širi tako na kmetijska kot na vodna in priobalna zemljišča. Tudi krčenje gozdnih površin, predvsem tistih na obrobju naselij ali rek, zelo spreminja vzorce odtekanja padavin. Pravzaprav vsak poseg v prostor pomeni večjo možnost poplav in večja tveganja za poplave dolvodno in večja tveganja za obstoj zdravih vodnih ekosistemov. V preteklosti smo poplave odpravljali in regulirali vodotoke. Poplave želimo odpravljati še danes, čeprav vemo, da to ni več modro. V članku so podani osnovni podatki o vodotokih in poplavah v Sloveniji. Opisano je, kako lahko posegi v prostor spreminjajo vodni režim in vodne ekosisteme, kako se prostorska politika sooča z vodami in kako uspešni smo pri upravljanju poplav in vzdrževanju vodotokov ter vodne infrastrukture.

2 Vodotoki v slovenskem prostoru

2.1 Dolžina hidrografske mrežeV Sloveniji imamo skoraj 30.000 kilometrov vodotokov (28.547 km, preglednica 1). Le 2.231 kilo-metrov je širših od 5 m, skoraj 10.000 pa ožjih od 5 metrov. Polovica dolžine vodotokov ima tekočo vodo le občasno (Globevnik in sod., 2009). Vodotokov, ki imajo več kot 10 km2 prispevne površine, je 4.797 km, več kot 100 km2 prispevne površine pa 2.451 km. To so hkrati tudi vsi vodotoki, ki so po Zakonu o vodah vodotoki 1. reda. Lahko jih imenujemo tudi glavni vodotoki v Sloveniji. Prikazani so na sliki 1 skupaj s cestnim omrežjem Slovenije in razdelitvijo območja Slovenije na hidroekore-gije (Urbanič, 2008).

Vodotoki, širši od 5 m, so enakomerno porazdeljeni po hidroekoregijah Alpe (preglednica 1). Na območju hidroekoregije je 30 odstotkov teh vodotokov, Dinaridov 34 odstotkov in na območju Panonske nižine 35 odstotkov (781 km). Skoraj polovica manjših vodotokov s stalno vodo (vodo-toki, ki so ožji od 5 m) leži v Alpah. Povprečna gostota mreže v Sloveniji je 1,41 kilometer vodotoka na en kvadratni kilometer površine, največja pa je v Panonski nižini (1,95 km/km2).

ALPE DINARIDI PANONSKA NIŽINA PADSKA NIŽINA Hidrografska mreža v SlovenijiPovršina (km2) 7.549 8.277 4.242 161dolžina (km)

vodotoki > 5 m 30,4 % 33,9 % 34,6 % 1,1 % 2.231vodotoki < 5 m 44,7 % 23,0 % 22,5 % 0,7 % 9.998nestalna voda 41,1 % 26,3 % 30,9 % 1,7 % 16.318Skupna dolžina hidrografske mreže 12.312,8 7.579,3 8.279,4 375 28.547Dolžina mreže na enoto površine (km/km2) 1,63 0,92 1,95 0,23 1,41

Preglednica 1:

Delež vodotokov po hidroekoregijah (Globevnik in sod., 2009)

Slika 1:

Mreža vodotokov s prispevno površino pri izlivu, večjo od 10 km2, hidroekoregije (Urbanič, 2008) in cestno omrežje prvega (mednarodni pomen ceste), drugega (državni pomen ceste), tretjega nivoja (lokalni pomen ceste) in ostalih cest in poti

HIDROGRAFIJA

Vodotok s prispevno površino nad 100 km2

Vodotok s prispevno površino nad 10 km2

CESTE

Prvi nivo (AC, HC, G1, G2)

Drugi nivo (R1, R2, R3, RT)

Tretji nivo (LC, LKLG, LZ)

Ostalo (N, KD, KJ)

HIDROEKOREGIJE

Panonska nižina

Padska nižina

Dinaridi

Alpe

Upr

avlja

nje

voda

v S

love

niji

198

Cestno in hidrografsko omrežje je zelo povezano, saj kar dve petini državnih cest poteka znotraj 50 m, skoraj polovica državnih cest pa znotraj 100 m pasu od osi glavnih vodotokov (Globevnik in sod., 2009). Ceste potekajo tudi kar ob dveh tretjinah od skupno 4.797 km vseh vodotokov s pri-spevno površino večjo od 10 km2 (v oddaljenosti do 50 m od osi vodotoka). Najbližje vodotokom potekajo ceste v rečnih dolinah in dolinah pritokov Save, Idrijce, Soče, Poljanske Sore, Savinje, Meže, v dolinah rek Kolpa, Reka in Rižana ter v dolinah pritokov Dravinje in Krke.

2.2 Prostor in vodni režim Vodotoki se močno prepletajo tudi z mrežo naselij in lahko povzročajo njihovo poplavljanje. Voda se lahko Razliva tudi po kmetijskih ter gozdnih površinah. Poplave so normalen pojav in lastnost vodnega režima. Ko je padavin veliko in trajajo dlje časa, so struge premajhne, da bi voda tekla samo znotraj njih. Kolikokrat (kako pogosto) voda prelije bregove strug, pa je odvisno ne le od padavin, ampak tudi od reliefa celotne »zlivne« površine (zaledja), njegove geološke stabilnosti, vegetacijske odeje, poteka prevladujoče smeri vodnega toka po dolini in urejenosti same struge ter prostora v njenem vplivnem območju. V območju hidroekoregije Alpe je relief zelo razgiban, geološka osnova pa precej neodporna (skrilavci, laporji, peščenjaki, razpokani in nalomljeni ali zdrobljeni dolomiti in apnenci). Zaradi velikih padavin (Bovec ima evropski rekord!) in velikih pad-cev dolin v Alpah v tem prostoru prevladujejo procesi sproščanja erozijskega materiala, velikega premeščanja plavin po strugi navzdol in pogostih pojavov velikih pretokov. Panonska hidroekore-gija ima manj intenzivne procese sproščanja materialov, ima pa v vseh večjih rekah velike procese premeščanja plavin, ki jih reke prinesejo iz gorvodno ležečih alpskih območij. Za dinarsko hidroe-koregijo so značilne redne poplave kraških polij, ki se občasno spremenijo v prava jezera.

Veliko vlogo pri zadrževanju vode v zaledjih imata tudi gozd in naravna vegetacijska odeja. Gozd povečuje pojavnost in pogostost lokalnih padavin na površinah, ki jih zarašča, povečuje podze-mne zaloge vode in uravnava odtoke voda preko leta, s tem da povečuje pretoke v obdobjih brez dežja. Dokazano je tudi, da se po odstranitvi gozda zmanjšajo pretoki v suhih obdobjih in poveča pojavnost poplav. Večanje naselij in druge novogradnje v prostoru ne le preusmerjajo in koncen-trirajo padavinske odtoke in tok vode v strugah, zmanjšujejo tudi zadrževanje vode v pokrajini. Vodne zaloge v pokrajini so danes manjše, kot so bile nekdaj. Pojavnosti drugačnih padavinskih vzorcev in temperatur nam vodne bilance in vodni režim še dodatno spreminjajo.

Tako ne le naravne danosti, temveč tudi prometnice, naselja in drugi gradbeni objekti močno vplivajo na prostorsko in časovno razporeditev odtoka padavin in vodnega toka v prostoru. Z izrazitim povečanjem utrjenih površin v naseljih in povečanjem asfaltiranih prometnic v zadnjem desetletju se je globalno spremenila tudi narava odtoka padavin in toka vode in plavin. Ureditve odtokov padavinske vode v naseljih in prometnicah na pobočjih preusmerjajo odtok padavinske vode iz naravnih smeri odtoka. Zaradi hitrejših odtokov in večjih (koncentriranih) odtokov se po-večajo erozijski procesi, ponekod lahko nastaja tudi nevarnost plazenja. Mnoge prometnice, ki so bile zgrajene vzdolž vodotokov na njihovih poplavnih območjih, so večinoma prekinile nemoteno povezavo vodnega toka v strugi s poplavnim območjem. S tem so jih zmanjšale in posledično po-večale poplave na nižinskih območjih. Posledica so tudi večji pretoki v strugah. Tudi prometnice, ki v nasipih prečkajo struge in njihova poplavna območja, preusmerjajo tok poplavnih voda proti glavni strugi, kar povzroča višje poplavne vode na območjih nad cestnimi nasipi. Na dolvodni stra-ni so poplave manjše zaradi zadrževanja vode nad cestnimi nasipi. Problemi nastajajo tudi zaradi premajhnih prepustov vode na prometnicah, ki ne prevajajo visokih voda, še manj pa plavin in plavja. Voda s plavinami velikokrat začne odtekati kar po utrjenih površinah, ki pa niso odporne na velike sile, ki nastanejo zaradi globine in hitrosti vodnega toka, udarov in nanosov plavin in plavja. Plavine in plavje se lahko zagozdi tudi ob mostne opornike in zapre pretočne profile, voda

Vodotoki se močno prepletajo z mrežo naselij in povzročajo njihove poplave.

Upr

avlja

nje

voda

v S

love

niji

199

pa začne odtekati izven struge. Poškodbe na grajenih objektih zaradi nekontroliranih pretokov voda in plavin so tako še večje.

2.3 Vodni ekosistemi in grajen prostorPovsod, kjer ceste in naselja potekajo v smeri vodnega toka, je struga vodotoka ožja, poglobljena, brežine utrjene, ponekod pa tudi dno. Take ureditve zmanjšujejo ekološko vrednost vodotokov, manjši pretočni prerez pa povzroča povečanje hitrosti vode in posledično povečano erozijo bre-žin in dna struge. Zaradi močnejših erozijskih procesov se lahko nato dodatno sproščajo plavine, ki so pomemben oblikovalec rečne morfologije dolvodno. Struge vodotokov v Sloveniji so tako večinoma spremenjene, njihove ekološke vrednosti pa zmanjšane. Te so zmanjšane tudi zaradi šibkih ali celo prekinjenih povezav med glavnim vodnim tokom in poplavnimi površinami. Poplav-na voda, ki se je nekdaj razlila po teh površinah, je pronicala v tla in po poplavah počasi odtekala v struge z naravnimi, za talno vodo prepustnimi brežinami. S tem se je stalno vzdrževal nek nivo vode. S prekinitvijo povezave struge s poplavnimi površinami pa visoka voda večinoma teče le po ožjem delu rečnega koridorja, ima zaradi tega višjo gladino, kot bi jo imela ob poplavljenih površinah, in s tem tudi rušilno moč. Vodne količine, ki so se prej po poplavnem dogodku stekale iz zaledja v struge, so manjše. V primeru utrjene brežine talna voda zaledja počasneje ali sploh ne pronica v strugo.

Zaradi poselitve so prisotna tudi tveganja za pojave onesnaženja zaradi odvodnjavanja meteor-nih voda s cest in utrjenih površin ter tveganje zaradi incidentnih izlitij. Podatki Vodnogospo-darskega podjetja Drava Ptuj, ki izvaja javno službo ukrepanja v času povečane ogroženosti in naravnih nesreč na vodah, kažejo, da je potencialna ogroženost za onesnaženje zaradi incidentnih izlitij največja na rekah Hudinja, Voglajna, Savinja, Sotla, Rižana in Vipava (Globevnik in sod., 2009).

3 Upravljanje s poplavami Zakon o vodah (2002) uvršča poplavna območja med ogrožena območja poleg erozijskih, pla-zljivih območij in plazovitih območij (snežni plazovi). S spremembami in dopolnitvami Zakona o vodah – ZV-1A (Ur. l. RS, 57/2008), s Pravilnikom o metodologiji za določanje območij, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja, ter o načinu razvrščanja zemljišč razrede ogroženosti (Ur. l. RS, 60/2007) in Uredbo o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Ur. l. RS, 89/2008), so bile v nacionalni pravni red prenesene določbe Direktive 2007/60/ES Evropskega parlamenta in Evropskega sveta z dne 23. oktobra 2007 o oceni in obvla-dovanju poplavne ogroženosti (v nadaljevanju: Poplavna direktiva). Poplavna direktiva naj bi z uvedbo načela preventivnega delovanja z zmanjševanjem tveganj namesto zagotavljanja dolo-čene stopnje varnosti izboljšala stanje na tem področju. Direktiva vpeljuje celovito obravnavo poplavne problematike na ravni vodnih območij oz. porečij in povodij, opredeljuje vsebino in čas priprave načrtov zmanjševanja poplavne ogroženosti in uvaja preventivne metode in ukrepe obvladovanja poplavne ogroženosti, zlasti z negradbenimi ukrepi, obveščanjem in ozaveščanjem, prostorskim načrtovanjem, pravočasnim alarmiranjem, zaščite in reševanja ter zavarovalništva, pa tudi gradbenih ukrepov in standardov gradnje na poplavnih območjih.

Poplavna direktiva v okviru skupne vodne politike Evropske unije dopolnjuje Vodno direkti-vo, ki poleg razvoja celovitih načrtov upravljanja s ciljem doseganja dobrega ekološkega in kemijskega stanja zahteva tudi načrtovanje in izvajanje ukrepov za blažitev posledic poplav. To pomeni, da Vodna direktiva dopušča možnost začasnega poslabšanja stanja voda zaradi nepredvidenih posledic poplav, vendar se ob pomoči ukrepov poplavne direktive pričakuje, da bodo izvedeni vsi možni ukrepi za zmanjšanje ogroženosti, tako zdravja ljudi kot tudi okolja, go-

Poplavna direktiva naj bi z uvedbo načela preventivnega delovanja z zmanjševanjem tveganj namesto zagotavljanja določene stopnje varnosti izboljšala stanje na tem področju.

Upr

avlja

nje

voda

v S

love

niji

200

spodarskih dejavnosti in kulturne dediščine. Posegi, tudi tisti zaradi zmanjševanja ogroženosti zaradi poplav, morajo biti zato načrtovani in izvedeni tako, da ne bodo pomembno poslabšali lastnosti vodnega režima in porušili naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov.

Inštitut za vode Republike Slovenije sproti obnavlja in dopolnjuje opozorilno karto poplav, ki jo najdemo tudi na Atlasu okolja (Arso). Združuje vse razpoložljive podatke o obsegu poplav in ver-jetnosti nastopa. V preglednici 2 so podane velikosti poplavnih območij po glavnih porečjih oz. povodjih v Sloveniji (IzVRS, 2011). Podano je tudi število prebivalcev, ki živijo na teh območjih. Poplave se lahko pojavijo na 4,5 odstotka površin Slovenije, na katerem živi 80.140 prebivalcev, kar predstavlja 4 odstotke prebivalstva Slovenije. Največji delež prebivalstva glede na število pre-bivalcev na porečju (povodju) je ogroženega na porečju Savinje (celjska kotlina), sledi mu porečje srednje Save (jugozahodni del Ljubljane). Slika 2 prikazuje deleže poplavnih površin po rabi tal. Največje poplavne površine so na porečju srednje Save, Drave in Mure. Na srednji Savi je poplav-nih 172 km2 kmetijskih površin, 15 km2 grajenih, 19 km2 gozdnih naravnih ter 22 km2 vodnih in z vodo namočenih površin. Poplavno je ogroženih skoraj 35.000 prebivalcev (2.300 prebivalcev/km2 grajenih poplavnih površin). Na porečju Drave je poplavnih 180 km2 kmetijskih, 5 km2 grajenih in 27 km2 ostalih površin. Poplavno je ogroženih skoraj 8.600 prebivalcev. Na porečju Savinje je sicer poplavno ogroženih le 52 km2 površin, vendar tam živi kar 21.400 prebivalcev (2.680 prebi-valcev/km2 grajenih poplavnih površin).

Porečje/povodjeVelikost poplavnega obmo-čja (km2)

Št. prebivalcev na poplavnih območjih

Delež prebivalcev povodja/porečja, ki živi na poplavnem območju

Porečje Mure 172 2.150 1,66 %Porečje Drave 212 8.590 2,07 %Porečje zgornje Save 19 2.780 1,34 %Porečje srednje Save 228 34.160 6,17 %Porečje spodnje Save 137 6.500 2,23 %Porečje Savinje 52 21.400 10,32 %Povodje Soče 38 2.990 2,51 %Povodje jadranskih rek 24 1.570 1,27 %

882 80.140

0

50

100

150

200

250

PorečjeMure

PorečjeDrave

Porečjezgornje

Save

Porečjesrednje

Save

Porečjespodnje

Save

PorečjeSavinje

PovodjeSoče

Povodjejadranskih

rek

Povr

šina

popl

avni

h ob

moč

ij [k

m2 ]

Preglednica 2:

Velikosti poplavnih površin, število prebivalcev in število na poplavnih območjih živečih prebivalcev po glavnih porečjih oz. povodjih v SlovenijiVir: IzVRS, 2011

Slika 2:

Velikost poplavnih območij v Sloveniji po porečjih (povodjih) glede na rabo talVir: IzVRS, 2011

Vodne površine in mokrišča

Gozdne in druge naravne površine

Kmetijske površine

Grajene površine

Inštitut za vode Republike Slovenije sproti obnavlja in dopolnjuje opozorilno karto poplav, ki jo najdemo tudi na Atlasu okolja (Arso).

Upr

avlja

nje

voda

v S

love

niji

201

4 Prostorska politika in vode Prostorska politika v povezavi z drugimi sektorskimi politikami je bolj ali manj vedno upoštevala omejitve varstva voda in pojavov voda na površini, hkrati pa snovala razvoj na vodnih virih. Tako se je v obdobju 1950–1989 v Sloveniji zgradilo kar 48 velikih pregrad na vodah: 12 za hidroener-getsko rabo, 10 za varstvo naselij pred poplavami, 14 za reguliranje odtočnega režima na kme-tijskih porečjih (zadrževanje poplavnih valov, regulacija povečanih visokovodnih konic zaradi melioracijskih sistemov in regulacij vodotokov ter namakanje), 2 za namakanje in 5 kot kom-binacijo med varstvom pred poplavami, zagotavljanjem potreb industrije, bogatenjem nizkih voda in namakanjem (Globevnik, 2010). Na mnogih večnamenskih sistemih so se v zadnjih dvaj-setih letih razvile rabe in dejavnosti, ki v precejšnji meri omejujejo učinkovito izvajanje prvo-tnega namena. To so ribištvo, vse vrste rekreacij in turizem. Nekatera območja jezer so postala tudi naravni rezervati, območja Natura 2000 ali ekološko pomembna območja. Gradnjo vodnih zadrževalnikov in druge gradnje v prostoru pa so vedno zahtevale tudi ustrezno vzdrževanje strug vodotokov in vodne infrastrukture (oporni zidovi, utrjene brežine, pragovi, jezovi, jezbice, peresa, prelivi ipd.). Vsaka večja voda ali poplava namreč lahko precej poškoduje vse objekte v strugi, preplavi brežine in tako poškoduje tudi druge grajene objekte. Tako je bil vedno glavni cilj vzdrževanja vodotokov in vodne infrastrukture varstvo pred škodljivim delovanjem voda. V zadnjem obdobju pa se je izkazalo, da je to varstvo treba kombinirati tudi z varstvom vodnih ekosistemov in prej z zmanjševanjem škod kot z odpravljanjem poplavnih nevarnosti.

Že leta 1999 se je s projektom Sinteza vodnogospodarskih vsebin kot podlaga za zasnovo pro-storskega razvoja na nivoju države (FGG, 1999) ugotovilo, da se je doktrina v vodnem gospodar-stvu spremenila glede na doktrino osemdesetih let. Ključna sprememba je bila ta, da se je med glavnimi nalogami pojavilo predvsem varovanje celovitosti na vodo vezanih naravnih pojavov in procesov, s tem pa varovanje prostora in njegovih naravnih značilnosti pred nedomišljenim poseganjem človeka. Ugotovilo se je, da se je večina v takratnem državnem prostorskem planu predvidenih ukrepov na področju urejanja odtočnega režima (regulacije vodotokov, zadrževalniki in hidromelioracije v okviru kmetijstva) tudi izvedla. Nerešeni so ostali predvsem problemi ogro-ženosti pred poplavami jugozahodnega dela Ljubljane in celjskega območja. Na področju komu-nale (vodovodi z zaščitnimi conami vira, kanalizacije, čistilne naprave za odpadno vodo itd.) se je do leta 2000 uresničilo malo projektov, so se pa zato uspešno izvajali v letih 2000–2010. Intenziven razvoj komunalne infrastrukture je bil odraz spremenjenega pogleda na okoljske vrednote, pose-bej še na vodo, in vstopa Slovenije v Evropsko unijo.

S prenosom evropske zakonodaje v slovenski pravni red, uveljavljanjem prostega trga, privatnih pobud in zmanjševanjem državne regulative se je spremenila tudi prostorska politika in politika upravljanja z vodami. Ustanovljen je bil Vodni sklad, iz katerega so se začela črpati finančna sred-stva tudi za pripravo investicijske dokumentacije za nove vodne objekte ali za investicijsko vzdr-ževanje starih. Redno vzdrževanje vodotokov in vodne infrastrukture se je ločilo od investicijskih projektov.

5 Vzdrževanje vodotokov in vodne infrastruktureZa ta namen Agencija Republike Slovenije za okolje in gospodarske javne službe, pristojne za ure-janje vodotokov in vodno infrastrukturo, vsako leto pripravijo letne programe dela izvajanja te službe. Ti obsegajo programe dela in izvajanja naslednjih javnih služb:

− obratovanja in vzdrževanja vodne infrastrukture, namenjene ohranjanju in uravnavanju vo-dnih količin ter varstvu pred škodljivim delovanjem voda;

− spremljanja stanja vodne infrastrukture, namenjene ohranjanju in uravnavanju vodnih količin ter varstvu pred škodljivim delovanjem voda;

S prenosom evropske zakonodaje v slovenski pravni red, uveljavljanjem prostega trga, privatnih pobud in zmanjševanjem državne regulative se je spremenila tudi prostorska politika in politika upravljanja z vodami.

Upr

avlja

nje

voda

v S

love

niji

202

− izvajanja izrednih ukrepov v času povečane stopnje ogroženosti zaradi škodljivega delovanja voda;

− vzdrževanja vodnih in priobalnih zemljišč celinskih voda in morja.

Dinamiko vzdrževanja vodotokov na območju Ljubljanskega barja prikazuje slika 3. Na Barju je mreža vodotokov in kanalov dolga 740 km. Petino mreže (160 km) predstavljajo glavni vodotoki s pritoki (Podlipščica, Lubija, Bistra, Zrnica, Borovniščica, Podpeški potok, Jezerski potok, Droben-tinka, Radna, Lipe, Iška, Ižica), 580 km je melioracijskih kanalov in jarkov – le-ti na večjem območju ohranjajo nivo vode, ki ustreza sedanjim kmetijskim dejavnostim (Globevnik, 2007). Glede na se-demdeseta leta se je ne le na Barju, temveč tudi drugje močno zmanjšalo vzdrževanje vodotokov zaradi zavedanja, da imajo vodotoki tudi pomembno ekološko vrednost. Javna gospodarska služ-ba je v letih 2000–2006 uredila 10 odstotkov dolžine strug (76,3 km), to je približno 10 km na leto (Hidrotehnik, 2006). Vzdrževanje vodnega režima na Barju celotno območje obravnava kot eno-tno vodno telo, kjer se posebej upoštevajo tudi potrebe vodnega režima v tleh za potrebe obstoja habitatov na mokrih travnikih ter ustrezen način vzdrževanja vodotokov in melioracijskih jarkov za varstvo dvoživk in ptic (Sovinc, 1995). Na sliki 4 je prikazan primer vzdrževanja jarka. Čiščenje profila pomeni odstranitev usedlin in oblikovanje profila. Priporočil je več:

− izmenično se ohranijo odseki vegetacije na obeh brežinah v obliki cikcak in širini približno ene tretjine profila (slika 4);

− očistijo se samo odseki ene brežine, pri tem se ohranja nasprotno brežino do ene tretjine profila;

− ohranjajo se odseki vegetacije na obeh straneh brežin v skupni širini približno ene tretjine profila; dolžina neočiščenih odsekov mora biti najmanj 10 m, njihova medsebojna oddaljenost pa naj ne presega 30 m;

− če je potrebna odstranitev drevja, naj medsebojna razdalja med odstranjenimi drevesi ne bo večja od 30 m;

− priporočljiva je sečnja le posameznih vej dreves, ki zmanjšujejo pretočni profil; − pri negi s trstičjem zaraslih odsekov jarka se kosi naenkrat največ ena polovica polja vodnega

ogledala, naslednje leto pa nasprotna polovica; kosi se pod gladino srednje letne vode; po-membno je ohranjati ozke pasove proti okoliškim površinam.

Za vzdrževanje 16.000 km dolge mreže vodotokov in objektov ter naprav vodne infrastrukture se iz državnega proračuna letno nameni nekaj več kot 10 milijonov evrov sredstev. To je povprečno 625 evrov na km vodotokov v Sloveniji. Žal so poplave leta 2007, 2009 in 2010 povzročile večje ško-de na vodotokih in vodni infrastrukturi. V letu 2009 so povzročile 50 milijonov škode, v letu 2010 pa kar 117 milijonov evrov (brez DDV). Skupna škoda na vodotokih in vodni infrastrukturi danes že presega 200 milijonov evrov. V primerjavi s sredstvi, ki se jih nameni za vzdrževanje vodotokov in vodne infrastrukture (v letu 2010 12.364.760 evrov), je to izredno velika številka (Kastelic in sod., 2011). Glede na namenjena sredstva za redno vzdrževanje in dinamiko sanacije poškodovanih vo-dotokov in objektov vodne infrastrukture (sanacija poplav iz leta 2007 se bo ob sedanji dinamiki predvidoma končala v letu 2016) se postavlja vprašanje, kako in na kakšen način se bodo zagota-vljala potrebna sredstva za investicijsko in redno vzdrževanje vodotokov in vodne infrastrukture, ki jih vedno sproti poškodujejo nove poplave. Vrednost objektov vodne infrastrukture znaša 725 milijonov evrov. Ob upoštevanju 2-odstotne le-tne amortizacije bi znesek, potreben za letno vzdrževanje objektov vodne infrastrukture, vodnih in priobalnih zemljišč, na letni ravni moral znašati 17,5 milijonov evrov (Ministrstvo za okolje in prostor, 2010). V zadnjem desetletnem obdobju za izvajanje obvezne državne gospodarske javne službe na področju urejanja voda tako nikoli ni bilo zagotovljenih dovolj sredstev, da bi se zagoto-vilo ustrezno vzdrževanje objektov vodne infrastrukture.

Slika 3:

Vzdrževalna dela na vodotokih Ljubljanskega barja v letih 2000–2006 (Vir podatkov: Hidrotehnik, 2008; Globevnik, 2007). Vijolična: strojno čiščenje usedlin in obrežne vegetacije; zelena: selektivni posek obrežne vegetacije.

Slika 4:

Skica načina strojnega čiščenja profila (odstranitev usedlin in oblikovanje profila) (povzeto po Sovinc, 1995). Ohranjajo se odseki vegetacije izmenično na obeh brežinah v obliki cikcak in širini približno ene tretjine profila.

območje urejanja

1/3 1/3 1/3

max 30 m

min 10 m

Upr

avlja

nje

voda

v S

love

niji

203

6 Zaključek Velike škode ob poplavah in presenečenje javnosti, da se poplave sploh lahko zgodijo, kažejo na naše slabo zavedanje in šibko usposobljenost upravljanja s poplavami. Večina komentarjev v medijih ob poplavah sep-tembra 2010 je s prstom kazala na »slabo očiščene struge vodotokov«, zaradi katerih naj bi bile poplave še večje in še bolj škodljive. Poplavne nevarnosti, ki smo jih v preteklosti do izbrane stopnje varnosti (verjetno-sti pojava) z regulacijami in ponekod tudi z gradnjo vodnih zadrževal-nikov zmanjševali, so nam dale varljiv občutek varnosti. Za vzdrževanje te stopnje varnosti bi bilo treba stalno in dobro ter redno odstranjevati zarast in usedline v strugah ter preprečevati vsak, še tako majhen poseg na vodnih in poplavnih površinah. V zadnjem desetletju smo v Sloveniji zaradi okoljske zavesti (in posledično manjših finančnih sredstev) zmanj-šali intenzivnost čiščenja in poseganja v vodotoke. Posledično so se ve-činoma vsi pretočni profili vodotokov zmanjšali, s tem pa se je povečala na začetku dosežena stopnja poplavne varnosti. Vodam v zameno ni-smo namenili novih poplavnih površin, tako da nas poplave in njihova jakost vedno znova presenetijo, čudijo in ustrahujejo. Ravnotežja med varstvom vodnih ekosistemov, vzdrževanjem pretočnih sposobnosti vo-dotokov ter ohranjanjem poplavnih površin še zdaleč nismo našli.

Pritiski na pozidavo in umeščanje prometne in energetske infrastruktu-re na vodna zemljišča in poplavna območja se ne zmanjšujejo, saj nizka vrednost zemljišč ob vodotokih in relativno enostavna gradnja na po-plavnih površinah še naprej privlači vse investitorje, javne in privatne. Z rednim vzdrževanjem vodotokov, s katerim ohranjamo projektirano po-plavno varnost ne moremo zmanjševati nevarnosti zaradi poplav novim poselitvam. Z izgubljanjem in ločevanjem poplavnih površin od vodnih, izgubljamo prostor, kamor se vode ob poplavah razliva. Upravljanje s poplavami bi morali izvajati tudi s primerno prostorsko politiko in načini gradenj. To ne sme biti več politika varstva pred vodo in zmanjševanja nevarnosti, temveč zmanjševanja naše ogroženosti pred poplavami. Najlažje se je pred poplavami umakniti na varno, poplavam pa dati pro-stor, to je površine in prostornino!

Viri:

− ARSO. Atlas okolja. Dostopno na spletnem naslovu: http://gis.arso.gov.si/atlasokolja/profile.aspx?id=Atlas_Okolja_AXL@Arso.

− Globevnik, L., 2007. Stanje površinskih voda in vodne infrastrukture Ljubljansko barje (PPT-predstavitev). Sodelovanje in pomoč pri obli-kovanju strokovnih izhodišč za pripravo Uredbe o krajinskem parku Ljubljansko barje. Naročnik: Republika Slovenija Ministrstvo za okolje in prostor. Izdelovalec: Ljubljanski urbanistični zavod. November 2007.

− Globevnik, L. in sod. 2009. Medsebojni vplivi cestnega in hidrografske-ga omrežja Slovenije. Odvodnjavanje cest. Zbornik posveta. Ljubljana, november 2009.

− Globevnik, L. 2010. Realnost nadzora in ukrepanja na večnamenskih pregradah v Sloveniji: zbornik posveta SLOCOLD 2010. Krško.

− Hidrotehnik, 2006a. Barje – čiščenje jarkov, Vodnogospodarske uredi-tve. Tehnična dokumentacija za vzdrževalna dela. P-395/06. Ljubljana, november 2006.

− Hidrotehnik, 2006b. Izvršilni načrti – čiščenje barjanskih jarkov. Ljublja-na, 1997–2006.

− Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo – Inštitut za zdravstveno hidrotehniko (FGG-IZH). 1999. Sinteza vodnogospodarskih vsebin kot podlaga za zasnovo prostorskega razvoja na nivoju države: analiza stanja in trendov v prostoru. Naročnik MOP. Ljubljana, december 1999.

− Inštitut za vode Republike Slovenije. 2011. Območja pomembnega vpliva poplav v Sloveniji. Naloga I/2/2/3. Poročilo o delu Inštituta za vode Republike Slovenije za leto 2010. Naročnik: Ministrstvo za okolje in prostor. Odgovorni nosilec naloge: Blaž Đurović. Ljubljana.

− Kastelic, J. in sod. 2011. Opis poplavnih dogodkov in ukrepanja Agen-cije RS za okolje in prostor za zmanjšanje posledic poplav v septem-bru 2010. Slovenski vodar 22.23. Ljubljana, februar 2011.

− Ministrstvo za okolje in prostor, 2010. [Pridobljeno: 20. 5. 2011]. Dostopno na spletnem naslovu: http://www.mop.gov.si/nc/si/splosno/cns/novica/article//7661/.

− Sovinc, A.1995. Ekološko sprejemljivejši način izvajanja vzdrževalnih del na odvodnikih Ljubljanskega barja. Naročnik: Mesto Ljubljana in Ministrstvo za okolje in prostor. Ljubljana: Vodnogospodarski inštitut.

− Urbanič, G. 2008. Redelineation of European Inland water Ecoregions in Slovenia. Review of Hydrobiology 1, 17–25.

Upr

avlja

nje

voda

v S

love

niji

234

Upr

avlja

nje

voda

v S

love

niji

235

Primeri praks

Upr

avlja

nje

voda

v S

love

niji

236

Že tri desetletja delovanjaJavno podjetje Centralna čistilna naprava Domžale-Kamnik, d. o. o., (CČN) upravlja eno prvih čistilnih naprav v Sloveniji in letos pra-znuje 30 let delovanja. Sedanja obremenitev na dotoku je približno 100.000 PE.

CČN je mehansko-biološka čistilna napravaCČN je klasična oz. konvencionalna dvosto-penjska mehansko-biološka čistilna naprava s

Centralna čistilna naprava Domžale-Kamnik, d. o. o.

Naslov:Študljanska 911230 Domžale

Telefon: 01/72 46 505E-naslov: 01/72 20 490Spletna stran: www.ccn-domzale.si

sistemom aktivnega blata. Biološko čiščenje v čistilnih napravah je nekakšna simulacija na-ravnih procesov »samoočiščenja« v površin-skih vodah z razliko, da so v čistilnih napravah procesi kontrolirani in bolj intenzivni. Nastalo blato se deloma kot inokulum vrne v reaktorje, višek pa gre v gnilišča, v anaerobno digestijo, kjer se anaerobno presnovi in ob tem nastaja bioplin, ki ga porabimo v bioplinskih motorjih s sočasno proizvodnjo električne in toplotne

energije. V procesu proizvedena električna energija predstavlja 72 % skupne porabe elek-trične energije na CČN in samo 28 % električne energije se krije iz javne mreže. CČN poleg teh dejavnosti sprejema tudi predhodno preverje-ne biološko razgradljive substrate v čiščenje in ima za to tudi ustrezno dovoljenje.

Priprave na posodobitev sistemaSedanja konfiguracija aerobnega biološkega procesa ne omogoča ustreznega čiščenja nu-trientov, dušika in fosforja, zato bo nadgradnjo sistema nujno dokončati do 31. 12. 2015, ko nastopijo strožje zahteve za kakovost iztoka. Zato smo pristopili k pripravi dokumentacije za nadgradnjo. Predvidena je gradnja novih SBR (sekvenčnih) reaktorjev. Investicija je pred-videna v višini 16 mio €.

Problematika cene storitveKot je znano, so cene komunalnih storitev v Sloveniji že dlje časa limitirane in tudi v našem primeru pokritje stroškov s sedanjo ceno, ki velja že od leta 2005, ni mogoče. Cena čiščenja odpadne vode na CČN je 0,32 €/m3 odpadne vode in je pod slovenskim povprečjem. CČN skuša izpad prihodkov pokriti s spremljajočo tržno dejavnostjo sprejema industrijskih od-padnih voda in ostalih biološko razgradljivih substratov. Predvsem zadnji so zaradi vse moč-nejše konkurence na trgu vse bolj vprašljivi in bi bilo treba tudi prodajno ceno za čiščenje komunalne odpadne vode postaviti na nivo lastne cene. Počasi se bomo morali tudi v Slo-veniji zavedati PPP (Polluter Pays for Pollution) – onesnaževalec plača!

Upr

avlja

nje

voda

v S

love

niji

237

PROJEK TI NA KL JUČ

• Obnovljivivirienergije• Obnovainnovogradnjatermoenergetskihinhidroenergetskihobjektov• Prenosindistribucijaelektričneenergije• Proizvodnjaindistribucijatoplotneenergije• Industrijskeinstalacije• Učinkovitarabaenergije

Čiščenjeindustrijskihinkomunalnihodpadnihvoda• Čiščenjeemisijvozračje• Pripravatehnološkeinpitnevode• Ravnanjezodpadki• Namensketehnološkerešitve•

www.esotech.siPreloška cesta 1, 3320 Velenje, Slovenija

Naprava za čiščenje odpadnih vod, Acroni

oglasA5c.indd 3 12/5/11 3:50 PM

Upr

avlja

nje

voda

v S

love

niji

238

DRAVA Vodnogospodarsko podjetje Ptuj, d. d., je podjetje z več kot 60-letno tradicijo uspe-šnega delovanja in razvoja.

Delujemo v Sloveniji, v zadnjem obdobju pa tudi izven naših meja.Podjetje je organizirano kot delniška družba in je specializirano za izvajanje storitev na področju:

− vodnega gospodarstva, − komunalne hidrotehnike in − varstva okolja.

Naša prizadevanja so usmerjena v osvajanje in uvajanje novih spoznanj, znanj in tehnologij na področju varovanja okolja. To usmeritev iz-raža tudi slogan podjetja: »GLEJ ZELENO, DELAJ MODRO«.

Zelena in modra barva sta tudi zaščitni barvi podjetja, zelena izraža naravo in skrb za njeno varstvo, modra vodo in umno ravnanje.

Vodno gospodarstvo

V okviru vodnega gospodarstva izvajamo: − vzdrževanje vodnogospodarskih objek-

tov in rečnih strug na nižinskih vodotokih porečja reke Drave in jadranskih rek z mor-jem,

− službo varstvo obalnega morja, − varstvo celinskih voda na celotnem obmo-

čju Republike Slovenije v primeru nena-dnih onesnaženj zaradi nevarnih in drugih nesreč in

− graditev hidrotehničnih objektov.

Projektiranje in načrtovanje vodnogospodarskih ureditev

Na področju projektiranja in načrtovanja vseh vrst vodnogospodarskih ureditev, ki se nana-šajo na vzdrževanje in zagotavljanje pretoč-nosti in stabilnosti strug vodotokov, varnost pred poplavami in posege v bližini vodotokov, izdelujemo:

− projektne naloge in študije, − idejne zasnove, idejne projekte, projekte

za pridobitev gradbenega dovoljenja, pro-jekte za izvedbo, projekte izvedenih del, načrte različnih objektov,

− strokovne presoje, kot so hidrološko-hi-dravlične presoje ter presoje spremenjene zunanje meje priobalnega zemljišča,

− poplavne karte in karte poplavne ter ero-zijske nevarnosti ter

− svetujemo pri koncipiranju rešitev posa-meznikom, podjetjem in lokalnim skupno-stim.

Komunalna hidrotehnika

Dolgoletne izkušnje na področju hidrogradenj in splošnih nizkih gradenj, ki predstavljajo osnovno dejavnost podjetja, se v zadnjem obdobju dopolnjujejo na področju izgradnje objektov komunalne hidrotehnike, ki predsta-vlja vedno pomembnejši obseg del na trgu.

Objekti nizkih gradenj in komunalne hidrotehnike zajemajo:

− hidrotehnične objekte na vodotokih za potrebe urejanja in varovanja vodnega režima,

− drenažne in namakalne sisteme, − pragove, jezove, pregrade in mostove,

− energetske objekte in naprave, − črpališča, vodna zajetja in akumulacije, − vodovode, kanalizacije, čistilne naprave, − sanacijo plazov in erozijskih poškodb.

Varstvo okolja

Podjetje izvaja na področju kompleksnih ekoloških projektov in projektov ravnanja z odpadki celostne rešitve v smislu izdelave idejnih zasnov, splošnega načrtovanja, izde-lave tehnoloških projektov, priprave razpisne dokumentacije, vodenja upravnih postopkov, izdelavo investicijske dokumentacije, vključno z izgradnjo samih objektov z dobavo tehnolo-ške opreme. Za tovrstne objekte vodimo tudi celoviti inženiring od začetnih aktivnosti do končne izgradnje objekta.

Izvajamo objekte varstva okolja in geotehnične objekte:

− sanacije in gradnja novih odlagališč komu-nalnih in ostalih odpadkov,

− objekti varstva okolja, kot so objekti za mehansko in biološko obdelavo odpadkov ter izgradnja ostalih specifičnih tehnolo-ških objektov (sortirnice, kompostarne, bioplinarne itd.),

− regijski centri za ravnanje z odpadki (CERO) z vso spremljajočo infrastrukturo,

− sanacije opuščenih gramoznic in drugih okoljsko problematičnih objektov.

Na področju načrtovanja in implementacije tehnologij za ravnanje z odpadki sodelujemo z vodilnimi panožnimi podjetji v Evropi v vseh fazah projekta.

Upr

avlja

nje

voda

v S

love

niji

239

Skupaj z našimi stalnimi poslovnimi partnerji zagotovimo celovite rešitve, ki jih zahtevajo projekti varstva okolja.

Na področju tovrstnih projektov izvajamo:

− načrtovanje objektov za mehansko in bio-loško obdelavo odpadkov,

− načrtovanje in izgradnjo objektov za ob-delavo odpadkov (sortirnice, kompostarne,

bioplinarne, termična obdelava, itd.), − načrtovanje regijskih Centrov za ravnanje z

odpadki (CERO), − načrtovanje objektov za energetsko in ter-

mično izrabo odpadkov, − načrtovanje sanacij obstoječih in novih od-

lagališč odpadkov in njihovo izgradnjo, − pripravo vseh vrst projektne, urbanistične

in investicijske dokumentacije,

− izdelavo študije izbire najprimernejše teh-nologije obdelave odpadkov,

− prilagoditev obstoječih objektov za ravnanje z odpadki zahtevam aktualne zakonodaje,

− svetovanje pri koncipiranju, implementaciji tehnologij in gradnji tovrstnih objektov in

− vodenje celovitega inženiringa od začetnih aktivnosti do predaje objekta z vodenjem poskusnega obratovanja.

DRAVA Vodnogospodarsko podjetje Ptuj, d. d.

Naslov:Žnidaričevo nabrežje 11 2250 Ptuj

Telefon: 02/ 787 50 00Telefaks: 02/ 787 50 13E-naslov: info@vgp-drava.siSpletna stran: www.vgp-drava.si

Upr

avlja

nje

voda

v S

love

niji

240

Dravske elektrarne Maribor

Strategija posodobitve vseh elektrarn na Dravi

Voda je okolju najprijaznejši in hkrati najpo-membnejši obnovljivi vir energije. Dravske elektrarne Maribor (DEM) so veliki potencial reke Drave spoznale že ob koncu prve sve-tovne vojne. Na reki je zrasla za tisti čas naj-modernejša in najmočnejša hidroelektrarna v vzhodnih Alpah in srednji Evropi, hidroelek-trarna Fala. Tej se je na Dravi v naslednjih le-tih pridružilo še sedem proizvajalk električne energije, ki letno proizvedejo okoli 2650 GWh električne energije in s tem predstavljajo kar četrtino v Sloveniji proizvedene energije.

Hidroelektrarna Zlatoličje, ki izkorišča moč reke Drave med mestoma Maribor in Ptuj, je v

skupini prva po količini proizvedene električne energije. Zgrajena med letoma 1964 in 1969, z letno proizvodnjo 580 GWh, predstavlja več kot 5 odstotkov letno proizvedene električne ener-gije v državi. Zaradi izrabljenosti generatorske in turbinske opreme smo v DEM že pred časom ocenili, da je njena prenova nujna. Pri tem pa velja med cilji izpostaviti povečanje proizvodnje električne energije in zagotavljanje večje varno-sti za ljudi in okolje.

Poraba električne energije v Sloveniji v zadnjih letih nezadržno narašča. Pri tem pa tako porab-niki kot ponudniki vztrajno iščemo odgovore na vprašanje, kako proizvesti več energije in hkrati poskrbeti, da se vplivi na okolje ne povečajo.

V DEM smo odgovor našli v strategiji povečanja proizvodnje energije s posodobitvijo obstoje-

čih kapacitet. V letu 2005 smo tako uspešno sklenili prenovo hidroelektrarn v zgornjem toku reke Drave – od Dravograda do Maribor-skega otoka. Sedaj poteka rekonstrukcija HE Zlatoličje. En agregat je že prenovljen, z nasle-dnjim nadaljujemo v tem letu, zgrajena pa je nova mala hidroelektrarna moči 1600 kW na jezu Melje. Rekonstrukcija HE Formin je pred-videna po letu 2018.

V DEM se zavedamo pomena besed »Energi-ja iz narave za človeka in naravo«. Prav zato že vrsto let sodimo med vodilna podjetja na področju učinkovite izrabe obnovljivih ener-getskih virov, kar nam nalaga odgovornost za trajnostni razvoj življenja sedanjih in priho-dnjih generacij.

Upr

avlja

nje

voda

v S

love

niji

241

Dravske elektrarne Maribor, d. o. o.

Naslov:Obrežna ulica 170 2000 Maribor

Telefon: 02/ 300 50 00Telefaks: 02/ 300 56 65E-naslov: info@dem.siSpletna stran: www.dem.si

Upr

avlja

nje

voda

v S

love

niji

242

Geologija v koraku s časom.Geološki zavod Slovenije (GeoZS) je javni raz-iskovalni zavod, katerega osnovni namen je zagotoviti čim boljše poznavanje geološke zgradbe ozemlja Republike Slovenije in zbi-ranje, vodenje, arhiviranje ter posredovanje geoloških podatkov. Geološka zgradba sloven-skega ozemlja narekuje njegovo raznolikost in bogatost, obenem pa predstavlja strokovnja-kom s področja geologije velike izzive. Geo-loški podatki, ki jih zbira GeoZS, predstavljajo osnovo pri reševanju problemov nacionalnega in lokalnega pomena, kot so: varovanje zdrav-ja in okolja, oskrba s pitno vodo, zaščita pred naravnimi nesrečami, prostorsko načrtovanje, odkrivanje in ocena rezerv mineralnih surovin ter načrtovanje njihovega izkoriščanja.

Zavod kot multidisciplinarna ustanova opra-vlja temeljne in aplikativne raziskave, skrbi za razvoj in delovanje infrastrukture v okviru Nacionalnega raziskovalnega programa in iz-vaja javno službo v obliki strokovne pomoči Ministrstvu za gospodarstvo ter Ministrstvu za okolje in prostor. S slednjim aktivno sodeluje pri snovanju zakonskih podlag za trajnostno rabo podzemnih vodnih (PV) virov v Sloveniji. Z namenom nuditi strokovno podporo najvišje kakovosti GeoZS s svojo dejavnostjo pokriva tudi širok spekter temeljnih in aplikativnih raz-iskav s področja hidrogeologije, katerih cilj je zagotoviti čim boljšo izrabo in zaščito virov PV za potrebe pitnih, mineralnih, izvirskih in ter-malnih voda. Temeljne raziskave so usmerjene v razvoj, izboljšave tehnologij in metodologij za odkrivanje, poznavanje, načrtovanje, izko-riščanje, upravljanje ter zaščito PV. Glavna po-

Geološki zavod Slovenije

Naslov:Dimičeva ulica 14 1001 Ljubljana

Telefon: 01/2809 700E-naslov: 01/2809 753Spletna stran: www.geo-zs.si

dročja raziskav PV so določanje antropogenih vplivov na okolje, problematike odlagališč, ra-zumevanje izvora in geneze virov PV ter študije dinamike in transportnih procesov v vodono-snikih. Pozornost posvečamo optimizaciji stro-škovno zahtevnega monitoringa, pomembne-ga za pravočasno preprečevanje onesnaženj in za spremljanje stanja ter trendov kakovosti PV. Ukvarjamo se z definiranjem strateških rezerv vodnih virov (bilančne zaloge), primernih za vodooskrbo. Rezultate raziskav implementi-ramo pri reševanju problemov z oskrbo pitne vode, onesnaženjem, tehničnimi problemi pri izgradnji infrastrukturnih objektov ter s pod-poro implementacije vodne direktive in drugih

strokovnih nalog za potrebe MOP-ARSO ter aplikativne naloge za neposredne naročnike.

Geološki zavod Slovenije predstavlja krovno, največjo in najstarejšo institucijo na podro-čju geologije v Sloveniji. Celovito poznavanje in razumevanje primarnega stanja okolja ter okoljskih procesov zagotavlja trajnostni ra-zvoj, kvalitetno življenje in čisto okolje, zato je pomen geologije, ene izmed osnovnih naravo-slovnih ved, ki raziskuje, proučuje in razume kompleksnost litosfere, hidrosfere in biosfere, njihovih interakcij in ki zna svoje znanje in re-zultate dela uporabiti za dobrobit prebivalcev Slovenije, toliko pomembnejše.

Upr

avlja

nje

voda

v S

love

niji

243

Veriga hidroelektrarn na spodnji SaviHidroelektrarne na spodnji Savi so največji slo-venski projekt izgradnje obnovljivih virov. Gre za nacionalni projekt, ki podpira nacionalne cilje na področju podnebno-energetske zako-nodaje ter poplavne varnosti. Verigo tvori pet hidroelektrarn skupne inštalirane moči 180 MW s predvideno proizvodnjo 689 GWh na leto. Pro-jekt se je pričel leta 2002 in bi naj bil dokončan leta 2015. Trenutno sta zgrajeni in v obratova-nju HE Boštanj in HE Blanca, ki imata tudi upo-rabno dovoljenje, samo ti dve elektrarni pa sta v lanskem letu proizvedli 320 GWh, kar je skoraj 3 % vse slovenske proizvodnje oziroma 10 % električne energije iz obnovljivih virov. Ko bo veriga zgrajena v celoti, bo proizvedla okoli 22 % vse hidroproizvodnje v Sloveniji in bo glede na trenutno porabo pokrila okoli 5 % slovenskih potreb po električni energiji.

Tretja v nizu spodnjesavskih hidroelektrarn je HE Krško, ki je v izgradnji, in bo pričela z obra-tovanjem predvidoma v letu 2012. Energetski del izgradnje poteka po načrtih, tako da bo montaža večinoma zaključena v letu 2011. In-frastrukturni del, med katerega sodi tudi aku-mulacijski bazen, bo zgrajen in pripravljen za polnitev šele sredi leta 2012. Ta hidroelektrarna bo letno proizvedla okoli 160 GWh.

Zadnji dve hidroelektrarni v verigi, HE Breži-ce in HE Mokrice, ki sta trenutno v postopku umeščanja v prostor, sta s stališča verige zelo pomembni, saj bosta njuna akumulacijska bazena omogočala izravnavo pretokov in s tem mnogo bolj fleksibilno obratovanje cele verige hidroelektrarn na reki Savi, ko bo le ta

zgrajena. Elektrika je namreč »blago«, ki se ga ne da skladiščiti in mora biti na razpolago v zadostnih količinah takrat, ko jo potrebuje-mo, kar bo možno po izgradnji zadnjih dveh HE z izravnalnimi bazeni. Državna prostorska načrta za obe hidroelektrarni sta v postopku sprejemanja.

Izgradnja hidroelektrarne je gotovo ena od najzahtevnejših gradenj. Gre namreč za tako imenovano »green field« investicijo. To je inve-sticija, ki se dobesedno izvaja sredi polja oziro-ma v našem primeru sredi vode, kjer ni ničesar, razen vira obnovljive energije. Večina investicij v slovenskem elektrogospodarstvu v zadnjih 10 letih, z izjemo ČHE Avče, je bila zgrajena

znotraj meja elektrarn ali pa je šlo za rekon-strukcije elektrarn, zato je zelo pomembno, da se ohrani znanje na tem področju, ki je bilo na spodnji Savi uspešno osvojeno.

O podjetjuInvesticijo izgradnje verige hidroelektrarn na spodnji Savi, kot tudi obratovanje dveh že zgrajenih HE, vodi družba Hidroelektrarne na Spodnji Savi, d.o.o. Družba je bila ustanovljena leta 2008 in v njej je trenutno 26 zaposlenih. Kljub temu da ima družba relativno majhno število zaposlenih, posluje uspešno in dose-ga dobre poslovne rezultate. Seveda pa se bo družba z izgradnjo novih hidroelektrarn tudi kadrovsko okrepila in razvijala.

Hidroelektrarne na Spodnji Savi, d. o. o.

Naslov:Cesta bratov Cerjakov 33A 8250 Brežice

Telefon: 07/49 92 860Telefaks: 07/49 92 880E-naslov: info@he-ss.siSpletna stran: www.he-ss.si

Upr

avlja

nje

voda

v S

love

niji

244

Heliosov sklad za ohranjanje čistih slovenskih voda

V skladu z zastavljenimi cilji smo v Heliosu izbrali odgovoren in partnerski pristop do družbenega okolja in posameznikov. Naše par-tnerstvo in družbena odgovornost se zrcalijo na vsakem koraku delovnega okolja znotraj poslovne Skupine Helios, prav tako pa si pri-zadevamo za vzpostavitev tovrstnih odnosov z lokalnimi skupnostmi v naši neposredni bli-žini in tudi širše. Naše uresničevanje družbene odgovornosti predstavljajo številni projekti, ki se odražajo v podpori športnim aktivnostim, ohranjanju narave, izvajanju dobrodelnih ak-cij in še bi lahko naštevali. Prav v udejanjanju družbene odgovornosti podjetja in z razvojem okolju prijaznih izdelkov smo začeli odkrivati jedrno identiteto našega podjetja.

Voda je vir življenja! V Heliosu nam voda pome-ni poslovni in razvojni izziv. Že v preteklosti in tudi danes našo energijo in finančna sredstva namenjamo aktivnostim, ki nam zagotavljajo doseganje visokih okoljskih standardov in s tem ohranjanje okolja. Razvoj okolju prijaznih izdelkov in njihovo trženje segajo v leto 1991.

V želji, da bi okolju ponudili še nekaj več kot le okolju prijaznejše izdelke, se je porodila tudi ideja o ustanovitvi Heliosovega sklada za ohra-njanje čistih slovenskih voda.

Sklad za ohranjanje čistih slovenskih voda smo v sodelovanju z ministrstvom za okolje in pro-stor ustanovili nekaj let zatem, ko smo v He-liosu z velikim poletom dali na trg svoje prve okolju prijaznejše izdelke na vodni osnovi. Pre-pričani smo bili, da gre za izdelke prihodnosti in da bodo to kmalu potrdili tudi naši kupci in s tem prodajni rezultati. Pa ni bilo tako. Izkazalo se je, da smo bili s svojo ekološko naravnano-stjo pred časom. Kupci so bili do premazov na vodni osnovi nezaupljivi, dvomili so o njihovi učinkovitosti. Če bi v Heliosu takrat razmišlja-li kratkoročno, samo s stališča dobička, temu delu svojega prodajnega programa ne bi več posvečali posebne pozornosti, popustili bi trgu in še naprej stavili predvsem na klasične premaze na osnovi topil. Zgodilo pa se je na-sprotno: s svojim ekološkim programom smo se identificirali. Namesto za opustitev zele-nega programa ali za njegovo poudarjeno neposredno oglaševanje smo se odločili, da

bomo slovensko javnost poskusili postopno preusmeriti in ozavestiti. V sodelovanju z mini-strstvom smo zasnovali sklad, ki je s svojo vse-bino in več kot desetletnim delovanjem danes brez dvoma eden izmed kronskih primerov uspešnega sodelovanja med gospodarsko or-ganizacijo, področnim ministrstvom in lokalni-mi skupnostmi – ne le v Sloveniji, ampak tudi v Evropi in na globalni ravni. Glavni namen skla-da je osveščanje ljudi o naraščajočem pomenu ohranjanja naravnih virov čiste pitne vode v našem okolju.

V letu 2004 smo skladu dali širši okvir in novo vrednost. K sodelovanju smo povabili mlajšo generacijo. Motivacija je nagrada osnovnim šolam za pripravljene projekte zasnov vodnih učnih poti. Nadgradnja projekta pomeni še en izobraževalni element, usmerjen predvsem k mlajšim generacijam.

V okviru sklada je bilo sprva očiščenih več kraških jam, od drugega leta njegovega de-lovanja do danes pa obnovljenih več kot 70 vodnjakov in drugih virov pitne vode po vsej Sloveniji. Helios pri tem ni vlagal le sredstev, ki so se zbirala s prodajo ekoloških premazov in

Upr

avlja

nje

voda

v S

love

niji

245

Helios, Tovarna barv, lakov in umetnih smol Količevo, d. o. o.Naslov: Količevo 65, 1230 DomžaleTelefon: 01/ 722 40 00Telefaks: 01/ 722 43 10E-naslov: info@helios.siSpletna stran: www.helios.si

so delovanje sklada tudi omogočala, ampak je ob strokovnem sodelovanju ministrstva skrbel tudi za precej zahtevno organizacijo delovanja projekta in za obveščanje ali bolje – animiranje medijev. Prav vsi vpleteni so projekt posvojili, čedalje bolj so odkrivali, da gre za »projekt z dušo«. Kot takšnega so ga kljub začetni neza-upljivosti, da morda vendarle ni predvsem eno od marketinških orodij, sprejeli tudi mediji in širša slovenska javnost.

Helios kot kemična tovarna s svojim sodelo-vanjem v ekološkem projektu seveda načelo-ma tvega tudi pomislek ali očitek, da si s tem kupuje odpustek ali pa da celo zavaja javnost, vendar pa v Heliosu na to gledamo drugače. Ne le da si kot uspešno podjetje, ki izpolnjuje vse zahtevne okoljske standarde, ne kupujemo odpustka, ampak želimo tudi s svojim zgledom in ugledom prispevati k ekološkemu premiku v slovenski družbeni zavesti in s tem v zavesti naših kupcev. Čeprav se o ekologiji danes ve-liko govori in so ekološki projekti tako rekoč v modi, statistike Agencije za okolje in prostor RS in tudi Heliosove izkušnje na področju trže-nja potrjujejo, da je okoljska zavest v Sloveniji še vedno na precej nizki ravni. V Heliosu priča-kujemo, da bo to obdobje dokončnega prebo-ja ekoloških premazov v Sloveniji.

Naše pozitivne izkušnje nam dajejo energijo za naprej. Izkušnje, ki smo si jih pridobili z uresni-čevanjem ekološkega trenda, želimo prenesti tudi v jutrišnji dan. Ta namreč ni več le eno od stranskih področij delovanja našega podje-tja, ampak postaja temeljni generator našega ugleda in merilo vrednosti Heliosove blagovne znamke.

Upr

avlja

nje

voda

v S

love

niji

246

Upr

avlja

nje

voda

v S

love

niji

247Centralna čistilna naprava Maribor, biološka stopnja čiščenja

DEJAVNOST DRUŽBE Institut za ekološki inženiring, d. o. o. (IEI)

INŽENIRSKO-PROJEKTANTSKA DEJAVNOST ZA PODROČJE:

− ravnanja z odpadki (deponije, reciklaža, kompostiranje, koncepti ravnanja z od-padki, CERO)

− oskrbe z vodo (vodovodna omrežja, razi-skave in varovanja vodnih virov, črpališča, priprava pitne vode)

− ravnanje z odpadnimi vodami (kanaliza-cijska omrežja, čistilne naprave, pilotni preizkusi, črpališča, objekti)

− revidiranje projektne dokumentacije

IMPLEMENTACIJA REGIONALNE POLITIKE SLO IN EU:

− priprava dokumentacije za pridobitev sredstev iz strukturnih in kohezijskih skla-dov ter drugih programov EU

− izdelava razpisne dokumentacije, izbor izvajalcev, priprava pogodb

− izvajanje nalog INŽENIRJA po pravilih FI-DIC

PRESOJE VPLIVOV NA OKOLJE: − poročila vplivov na okolje − celovita presoja vplivov na okolje − ranljivost prostora − revizije poročil o vplivih na okolje

LABORATORIJ:

− hidravlične meritve, hidrološke meritve, baze podatkov, ekološki monitoring

− hidravlično modeliranje toka podzemne vode in transport onesnaževal

− študije in raziskave (oskrbe z vodo) − HACCP – sistem notranjega nadzora v

oskrbi s pitno vodo

RAZISKOVALNA ENOTA:

− študije in raziskave (oskrba z vodo, od-padki, čiščenje odpadnih voda)

− pilotni preizkusi − modeliranja hidrodinamike in kakovost

podtalnic, jezer, odprtih vodotokov

ODVAJANJE IN ČIŠČENJE ODPADNIH VODA – KANALIZACIJA IN ČISTILNE NAPRAVE

IEI izdeluje analize optimalnih variant odva-janja odpadnih vod, hidravlično modeliranje kanalizacijskih sistemov, vse vrste projektne in tehnične dokumentacije, predloge rekon-strukcij oziroma sanacij obstoječih kanaliza-cijskih sistemov, svetuje pri pripravi javnih razpisov, zagotavlja strokovno pomoč pri ocenjevanju ponudb za projektiranje in/ali gradnjo objektov. Prav tako projektira čistilne naprave (ČN) za komunalne odpadne vode velikosti od 2.000 PE do 190.000 PE, najmo-dernejše sekvenčne naprave velikosti od 2.000 do 45.000 PE in male naprave.

Institut za ekološki inženiring, d. o. o.

Naslov:Ljubljanska ulica 9, 2000 Maribor

Telefon: 02/ 30 04 811Telefaks: 02/ 30 04 835E-naslov: iei@iei.siSpletna stran: www.iei.si

Upr

avlja

nje

voda

v S

love

niji

248

Inštitut za vode Republike Slovenije

Inštitut za vode Republike Slovenije (IzVRS) je javna razvojno-raziskovalna institucija, ki razvija strokovne rešitve in nova znanja na področju vodnega načrtovanja ter spod-buja njihov prenos v vsakdanjo rabo. S po-globljenim in celovitim raziskovalnim delom v slovenskem in mednarodnem prostoru, ki obsega različne vrste in ravni vodnega na-črtovanja, pripravlja strokovne rešitve na

področjih sodobnega upravljanja slovenskih voda, skupne evropske vodne politike ter tudi mednarodnih strategij in konvencij.

Temeljno vodilo delovanja IzVRS so načela traj-nostnega razvoja, ki upošteva okoljski, gospo-darski in družbeni vidik ter prispeva k vzposta-vljanju ravnotežja med človekom in okoljem. Razvija metode, tehnike in pristope na podro-čju upravljanja površinskih voda na globalni, nacionalni, regionalni in lokalni ravni.

Področja delovanja

Osrednje področje delovanja IzVRS je vodno načrtovanje, ki pokriva vse oblike površinskih voda: reke, jezera, somornice in morje. Da lahko zagotavlja znanstveno argumentirane, strokovne in kakovostne rešitve ter storitve na mednarodni, nacionalni, regionalni in lo-kalni ravni, upošteva najnovejša znanstvena dognanja, strokovne izsledke in preverjene dobre prakse upravljanja voda. Celovitost reši-tev zagotavlja tudi s poglobljenim znanjem o slovenski zakonodaji s področij varstva okolja, varstva narave, upravljanja voda in urejanja prostora ter področnih evropskih (vodna di-rektiva, poplavna direktiva, morska direktiva, kopalna direktiva, direktiva o okoljskih stan-dardih kakovosti itd.).

IzVRS zagotavlja trajnostne rešitve rabe in ure-janja voda ter pri tem upošteva vsebine in zna-nja specializiranih področij dela:

− hidrologija, − hidromorfologija, − onesnaženje voda, − biološke obremenitve, − ekološko stanje, − okoljska ekonomija, − modeliranje procesov v vodnem okolju, − ogrožena območja, − podnebne spremembe in prilagoditveni

ukrepi upravljanja voda, − prostorske umestitve vodne infrastrukture, − geodetske izmere vodnega okolja, − informatika in analitika vodnega okolja, − obveščanje, vključevanje in posvetovanje

z javnostmi.

Inštitut za vode Republike Slovenije

Naslov:Hajdrihova 28 c1000 Ljubljana

Telefon: 01/ 477 53 00Telefaks: 01/ 426 41 62E-naslov: info@izvrs.siSpletna stran: www.izvrs.si

Foto: Aleš Bizjak, Veliki Obrh, 2004

Upr

avlja

nje

voda

v S

love

niji

249

Kmetijski inštitut Slovenije

Naslov:Hacquetova ulica 17 1000 Ljubljana

Telefon: 01/ 280 52 62Telefaks: 01/ 280 52 55E-naslov: info@kis.siSpletna stran: www.kis.si

Med največjimi raziskovalnimi inštituti v Sloveniji

Kmetijski inštitut Slovenije je javni raziskovalni zavod, ustanovljen leta 1898. Smo najstarejši med sorodnimi inštituti na ozemlju Slovenije, saj že 113 let aktivno sodelujemo pri razvoju kmetijstva in ohranjanju okolja pri nas. Na to tradicijo smo ponosni, saj se je v času našega obstoja na tem območju zamenjalo že šest držav. Če so bile naloge inštituta ob njegovi ustanovitvi predvsem raziskave s ciljem zago-tavljanja večjega in kakovostnejšega pridelka, pa je postalo s časom naše poslanstvo precej širše. Delovanje inštituta je danes vezano na širše področje kmetijstva in predelave hrane,

ki zajema usmeritve v trajnostne kmetijske tehnologije, prehransko varnost, varovanje tal kot naravnega vira, trajnostno upravljanje agroekosistemov, aktivnosti na področju bla-ženja posledic podnebnih sprememb, prila-gajanje načinov pridelave hrane k varovanju podzemnih voda, dejavnosti na področju ze-lene energije ter druge znanstveno-strokovne in pedagoške dejavnosti s področja kmetijstva in varstva okolja. Naš inštitut spada po obse-gu med pet največjih raziskovalnih inštitutov v državi. Naša sedanja ustanoviteljica je Vlada Republike Slovenije. Javni raziskovalni zavod je državna, neprofitna ustanova z opredeljenimi dejavnostmi v smislu javne službe.

Inštitut v okviru registrirane dejavnosti znotraj 7 oddelkov opravlja predvsem naslednje nalo-ge:

− temeljne, uporabne in razvojne raziskave, − z zakoni opredeljene strokovne naloge, − svetovanje, študije in laboratorijske ter in-

frastrukturne storitve, − usposabljanje in podiplomsko izobraževa-

nje raziskovalcev, − nadzor in preverjanje kakovosti kmetijskih

pridelkov in izdelkov, ki se uporabljajo v kmetijstvu,

− objavljanje spoznanj in rezultatov razisko-valnega, strokovnega in kontrolnega dela.

Inštitut zaposluje 156 sodelavcev, od katerih je 83 raziskovalcev, med njimi 32 doktorjev zna-nosti. Inštitut razpolaga s knjižnico z več kot 32.000 enotami, povezano s knjižnicami v državi in na tujem. Večji del raziskovalnega in strokovnega dela poteka v sodobno opremljenih laboratorijih na inštitutu ter na poskusnih poljih in nasa-dih v okolici Ljubljane. Poskusna polja imamo na Jabljah pri Trzinu, v Mostah pri Komendi, na Brdu pri Lukovici in v Seničnem pri Golni-ku. Zaradi lažjega dostopa do velike in drage raziskovalne opreme se inštitut s posebnimi pogodbami o sodelovanju povezuje z drugimi raziskovalnimi inštituti ter univerzami. Inštitut sodeluje s številnimi sorodnimi ustanovami v Sloveniji, močno pa je vpet tudi v mednarodno sodelovanje. Več informacij je na www.kis.si.

Upr

avlja

nje

voda

v S

love

niji

250

Celovita oskrba s pitno vodo v Šaleški doliniDne 9. 2. 2011 je bil na sedežu Evropske komi-sije v Bruslju podpisan sklep o potrditvi veli-kega projekta »Celovita oskrba s pitno vodo v Šaleški dolini«. Projekt je del operativnega programa »Razvoj okolja in prometne infra-strukture« za strukturno pomoč iz Evropske-ga sklada za regionalni razvoj in Kohezijskega sklada v okviru cilja zmanjševanja razlik v raz-vitosti Slovenije.

S tem je Šaleška dolina pridobila možnost re-alizacije projekta, ki bo dolgoročno zagotovil kvalitetno vodooskrbo prebivalcem v Šaleški dolini s pitno vodo v zadostnih količinah. Pro-jekt je ocenjen na vrednost 41,4 mio EUR. Od tega bo EU nepovratno financirala 23,9 mio EUR, proračun države RS bo prispeval 4,2 mio EUR nepovratnih sredstev. Razlika v vrednosti 6,9 mio EUR pa bo bremenila lokalno skupnost vseh treh občin (Mestne občine Velenje, Obči-no Šoštanj in Občino Šmartno ob Paki).

Projekt »Celovita oskrba s pitno vodo v Šaleški dolini« je nedeljiv in celovit projekt treh občin in vsebuje gradnjo:

− 3 čistilnih naprav za pitno vodo, − daljinski nadzor vodovodnega sistema in − 43,5 km vodovodnega omrežja.

Celotno aktivnost za realizacijo projekta vodi pooblaščeni koordinator operacije to je Komunalno podjetje Velenje, d. o. o. v ime-nu vseh treh občin lastnic in ustanoviteljic podjetja. Pri pripravi projekta so sodelovali poleg pooblaščenega koordinatorja, kjer je bilo opravljenega večino dela in treh občin

sodelovali še Ministrstvo za okolje in prostor, Služba vlade za lokalno samoupravo in sama Vlada RS, Pobuda JASPERS (evropsko sveto-valno telo, ki nudi podporo pri pripravi velikih infrastrukturnih projektov) ter predstavniki evropske komisije.

Kaj bomo zgradili?Izgradnja vodovodnega omrežja je temelj za kakovostno vodooskrbo celotne Šaleške doli-ne in temelji na gradnji magistralnih in primar-nih vodih in strateških objektih. Projekt tako vključuje obnovo zajetja vodnega vira Ljubija in povezovalnega cevovoda od zajetja do cen-

tralne čistilne naprave za pitno vodo na Grmo-vem vrhu.

Gradnja vodovodov bo potekala tudi na sever-nem delu doline, kjer bo rešen problem zane-sljive vodooskrbe vseh naselij na tem območju (Ravne, Gaberke, Škale, Cirkovce, Šenbric in Ko-novo), ki bodo sedaj imela možnost priključitve novih uporabnikov s tega področja. Za kakovo-stno vodooskrbo je zelo pomembna tudi zame-njava dotrajanih salonitnih cevovodov iz smeri Huda luknja proti Velenju, kar bomo dosegli z ustreznejšimi materiali in izgradnjo nove čistil-ne naprave za pitno vodo na tem območju.

MESTNA OBČINA VELENJE

M 1:65000

OBČINA ŠOŠTANJ

OBČINAŠMARNO OB PAKI

S

Z V

J

- Izgradnja sistema za daljiski nadzor stanja v omrežju

Načrtovane čistilne naprave za pitno vodo

Izgradnja magistralnih in primarnih cevovodov

Zajetja pitne vode

Črpališča

Rezervoarji

Obstoječe vodovodno omrežje

Meje občin- Hidravlična analiza vod. sistema Vel-Šoš-Šmartno/Paki

1

17

2

3

4

5

6

7

8

9

1011

12

13 14

15

16

Situacija načrtovane izgradnje vodooskrbnega sistema na območju občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki

Upr

avlja

nje

voda

v S

love

niji

251

Med največje pridobitve bo vsekakor sodila izgradnja povezovalnega vodovoda do občine Šmartno ob Paki, ki bo zagotavljal ustrezno in kvalitetno pitno vodo iz centralnega sistema. Na ta način bo občina dolgoročno preskrblje-na z zadostnimi količinami neoporečne pitne vode. Hkrati se bodo lahko opustili obstoječi vodni viri, kjer je voda nekvalitetna in veliko-krat tudi onesnažena.

Tri čistilne naprave, ki bodo zgrajene v sistemu, bodo prečistile vso pitno vodo z ustreznim sis-temom ultrafiltracije, ki sodi med izredno na-ravne sisteme čiščenja. Sistem ultrafiltracije je eden najbolj sodobnih načinov čiščenja pitne

vode v Evropi in dosega izredno dobre učinke ter je primeren tudi za naše razmere saj odstra-ni parazite, mikroorganizme in viruse, kar zah-teva Pravilnik o pitni vodi RS.

Sistem daljinskega nadzora bo omogočal opti-malno opravljanje omrežja in hitro zaznavanje vodnih izgub ter bo nadgrajen s sistemom da-ljinskega odčitavanja števcev pri uporabnikih.

Cilji projektaZ izvedbo projekta »Celovita oskrba s pitno vodo v Šaleški dolini« bomo izboljšali kvaliteto pitne vode za 45.000 prebivalcev Šaleške do-line in na novo priključili okrog 1.730 uporab-

nikov na javni vodovod, pričakujemo pa tudi zmanjšanje obratovalnih in vzdrževalnih stro-škov ter zmanjšanje vodnih izgub s preko 30 % na manj kot 25 % do leta 2014.

Okoljski in gospodarski pomen projektaZ izgradnjo načrtovane infrastrukture za oskr-bo s pitno vodo se bo izboljšala kakovost pitne vode, sočasno pa bodo boljše tudi življenjske oziroma zdravstvene razmere prebivalstva.

Pri tem bo dolina za izredno pomembne inve-sticijske naložbe v vodooskrbni sistem plačala manj kot petino vrednosti. V zameno bo dobi-la izredno kvalitetne, varčne in okolju prijazne objekte, ki bodo zagotavljali ustrezno, kvalite-tno in zanesljivo oskrbo obstoječim ter novo naseljenim prebivalcem in industriji, ki ji bo omogočena konkurenčnost na domačem in tujem trgu. Te objekte in naprave bi morali v vsakem primeru zgraditi, vendar bi to bila ve-liko težja naloga za občine in uporabnike brez finančne pomoči EU in RS.

Dvig kakovosti življenja prebivalstva in urejena ter cenovno ugodna vodooskrba pa sta drago-cen potencial za nadaljnji gospodarski razvoj Šaleške doline.

Vodja projekta:Nataša RIBIZEL ŠKET, univ. dipl. gosp. inž. gradb.Koordinator operacije:vodja službe za investicijski inženiring KPV,mag. Branko NAVERŠNIK, univ. dipl. ekon.

Komunalno podjetje Velenje, d. o. o.

Naslov:Koroška cesta 37/b3320 Velenje

Telefon: 03/896 11 00Telefaks: 03/896 11 27E-naslov: glavni@kp-velenje.siSpletna stran: www.kp-velenje.si

Dotrajana in zastarela čistilna naprava Šaleške doline bo doživela temeljito prenovo tudi iz sredstev EU foto: Branko Naveršnik

Upr

avlja

nje

voda

v S

love

niji

252

Čiščenje odpadnih voda v podjetju Krka

Reka Krka, ki je v številnih zapisih opisana kot dolenjska lepotica, je zaradi obširnega kraškega zaledja zelo občutljiva za vsakovrstna onesna-ženja, zato je v družbi Krka skrb za čim bolj učin-kovito čiščenje odpadnih voda ena od predno-stnih nalog varovanja okolja.

Z razvojem lastne tehnologije čiščenja odpa-dnih voda smo v Krki začeli v letu 1987. Sesta-vili smo laboratorijske in pilotne naprave ter na osnovi rezultatov triletnih poskusov pripravili tehnološki projekt, ki je bil podlaga za posta-vitev lastne, sodobne industrijske biološke či-stilne naprave v letu 1992. Zaradi spremenljive

sestave odpadnih voda, majhne razpoložljive površine in oblike terena, učinkovitosti vnosa kisika, manjših emisij v zrak ter visoke avtoma-tizacije procesa smo izbrali pretočno aerobno biološko tehnologijo čiščenja odpadnih voda v visokem stolpu. V sodelovanju z zunanjimi strokovnimi sodelavci smo nadaljevali z razvo-jem obstoječe tehnologije in v letu 2005 čistilno napravo nadgradili s procesom odstranitve du-šikovih spojin.

Opis čistilne naprave

Čistilna naprava sestoji iz predčiščenja odpadne vode, biološkega čiščenja, ločevanja aktivne biomase, skladiščenja in obdelave odvečne bi-

omase. Sklop predčiščenja sestavljajo mehanski rotirajoči filter, izravnalni bazen, rezervoar za prevzem bolj obremenjenih odpadnih voda ter primarni usedalnik. S predčiščenjem zagotavlja-mo odstranitev mehanskih delcev in primarnih usedlin ter stabilno hidravlično in organsko obremenitev biološke stopnje. Osrednji del či-stilne naprave predstavlja biološka aerobno/anoksična stopnja z dvema bioreaktorjema volumna 1.100 m3 in 3.600 m3, kjer s pomočjo mešane kulture bakterij poteka oksidacija raz-topljenih organskih snovi in odstranitev duši-kovih spojin in fosforja. V manjšem bioreaktorju vzdržujemo tudi stalno zalogo visoko aktivne biomase za obogatitev obstoječega sistema ter zagon sistema po letnem remontu. Ločevanje aktivne biomase poteka v lijakastem usedalni-ku, obdelava odvečne biomase pa na kontinu-irni dekantacijski centrifugi ter s stabilizacijo mulja z živim apnom.

Nenehne izboljšave

S strokovnim vodenjem tehnologije čiščenja, obsežno lastno procesno in analitsko kontrolo ter sodelovanjem z razvojem tehnoloških po-stopkov in proizvodnjo dosegamo visoko učin-kovitost čiščenja odpadnih voda ter zagotavlja-mo kakovost iztoka iz čistilne naprave v reko Krko pod zakonsko dovoljenimi mejami. V za-dnjih letih smo tako v proizvodnih procesih kot tudi na čistilni napravi opravili vrsto izboljšav, ki še dodatno prispevajo k izboljšanju kakovosti prečiščene odpadne vode. Danes upravičeno govorimo o najboljši razpoložljivi tehniki za čiščenje farmacevtskih odpadnih voda, katere učinkovitost bomo v naslednjih letih še povečali z dograditvijo ultrafiltracije.

Krka, d. d., Novo mesto

Naslov:Šmarješka cesta 6 8501 Novo mesto

Telefon: 07/ 331 21 11Telefaks: 07/ 332 15 37E-naslov: info@krka.bizSpletna stran: www.krka.si

Čistilna naprava v Ločni je bila zgrajena leta 1992, v naslednjih letih se je nadgrajevala in dopolnjevala v skladu z zahtevami zakonodaje na eni in z napredkom na okoljskem področju na drugi strani.

Upr

avlja

nje

voda

v S

love

niji

253

110 let Mariborskega vodovoda

Vsako leto 14,5 milijona kubičnih metrov pitne vode

Brez zanesljivih vodnih virov in črpališč, ki so srce vodovodnih sistemov, si obratovanja vodo-vodov ne moremo zamišljati. V delu Slovenije, ki ga s pitno vodo oskrbuje Mariborski vodovod, imamo bogate vodne vire in kakovostno podze-mno vodo. Uporabniki Mariborskega vodovoda v 18 občinah imajo zagotovljeno kakovostno, zanesljivo in varno oskrbo s pitno vodo, ki se črpa na Vrbanskem platoju, Betnavi, Bohovi, Dobrovcih, Selnici, Ceršaku, Rušah ter zajema na Arehu, Pivoli, Srednjem Duhu na Ostrem vrhu in Gaju. Skupna zmogljivost vseh vodnih virov (skupno kar 37 črpališč) znaša več kot 1.150 litrov na sekundo. Načrpana podzemna voda se nato po več kot 1.362 kilometrih cevovodov, prek 90 prečrpalnih postaj in 80 vodohranov distribuira do končnih uporabnikov. Na leto v javni vodovodni sistem načrpamo 14,5 milijona kubičnih metrov pitne vode, tako da Maribor pomanjkanja pitne vode pravzaprav ne pozna.

Voda je varna za pitje

Kakovost pitne vode spremljamo na podlagi Za-kona o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili in Pravilnika o pitni vodi. Notranji nadzor kakovosti pitne vode je uveden na podlagi načrta HACCP, ki omogoča prepoznavanje mikrobioloških, kemičnih in fizi-kalnih agensov, potencialnih dejavnikov tvega-nja za zdravje. Na podlagi rezultatov notranje-ga nadzora in poročila Zavoda za zdravstveno Maribor lahko povzamemo, da je bila pitna voda v letu 2010 na vseh vodovodnih sistemih,

ki jih oskrbuje Mariborski vodovod, pod stal-nim notranjim nadzorom ter ustrezna in varna za pitje. Vabimo vas, da za ogled podrobnejših podatkov glede kakovosti pitne vode obiščete spletno stran Mariborskega vodovoda. S pitno vodo oskrbujemo več kot 200.000 uporabnikov.

Mariborski vodovod deluje kot družbeno odgovorno podjetje

Mariborski vodovod s svojim delovanjem ne zagotavlja le varne oskrbe z zdravstveno ustre-

zno pitno vodo v zadostnih količinah za svoje uporabnike ter ne ponuja le dostopa do dobre in varne ter zanesljive oskrbe s pitno vodo vsem preostalim prebivalcem, temveč celostno delu-je kot družbeno odgovorno podjetje. Njegova družbena odgovornost temelji tudi na varstvu okolja ter odnosu do zaposlenih in odnosu do lokalnih skupnosti.

S pitno vodo oskrbujemo več kot 200.000 uporabnikov.

Prvotni načrt vodarne. Izvedba se razlikuje od načrta.

Mariborski vodovod, javno podjetje, d. d.

Naslov:Jadranska cesta 24 2000 Maribor

Telefon: 02/ 320 77 00Telefaks: 02/ 320 34 60E-naslov: info@mb-vodovod.siSpletna stran: www.mb-vodovod.si

Upr

avlja

nje

voda

v S

love

niji

254

Pivovarna Laško kot upravljavec vodovodov v občini

Temeljna naloga upravljavca vodovodnih sistemov obsega zagotavljanje zdravstveno ustrezne pitne vode v zadostnih količinah ter nemoteno in predvsem varno oskrbo s pitno vodo. Da bi izpolnjevali te zahteve, se trudimo že od leta 1998, ko je Pivovarna Laško, d. d., z občino Laško podpisala koncesijsko pogodbo o izvajanju gospodarske javne službe upra-vljanja sedemnajstih vodovodnih sistemov v

občini Laško. Po poteku tega obdobja smo se v letu 2009 prijavili na razpis občine Laško za izbor novega koncesionarja za obdobje nasle-dnjih 15 let. Tako smo bili februarja lani izbrani za upravljavca vodovodov v tej občini.

Ob prevzemu vodovoda Laško in okoliških vo-dovodov smo prevzeli 1.530 priključnih mest. Do danes se je to število povečalo na 2.613. Z javno vodooskrbo tako pokrivamo okoli 62 odstotkov prebivalstva v laški občini. Naš cilj je bil in je, da vsakemu uporabniku omogočimo

priklop na javno vodovodno omrežje in s tem uživanje kvalitetne vode.

Da bi povečali varnost oskrbe z vodo tako ko-ličinsko in kvalitetno, smo se že pred leti po-vezali z Geološkim zavodom Slovenije. Skupaj smo izvedli pregled večine območja laške ob-čine in določali možna območja za izkoriščanje perspektivnih vodnih virov.

Obremenitev okolja s širitvijo poseljenosti in intenzivnim kmetijstvom v preteklih letih je negativno vplivala na vodne vire, posledično se iščejo novi viri na nenaseljenih območjih in območjih, zaščitenih z gozdom. Imamo srečo, da je v naši okolici še precej takih območij, zato je Pivovarna Laško odkupila preko 70 ha pre-težno gozdnih zemljišč. Na teh področjih smo izvedli tudi poizkusne vrtine, ki so pokazale pozitivne rezultate in bodo vključene v sistem vodooskrbe.

V lanskem letu smo distribuirali potrošnikom 1.190.892 m3 vode. Seveda pa je v omenjenem sistemu največji porabnik vode pivovarna, saj smo lani porabili 611.385 m3 vse distribuirane vode. Vodovodno omrežje, s katerim upravlja-mo, meri približno 300 km.

Kakovostna voda je zagotovljena

Oskrba pivovarne kot največjega porabnika pitne vode v našem sistemu poteka iz štirih vodovodnih območij. Napajanje je izvedeno iz Rimskih Toplic (Lurd, Borovke, Ogeče), Jepi-hovca, Kal in Rudnika. Možnost odvzema vode iz omenjenih vodonosnikov je okoli 100 l/s. Zajetja omenjenih območij ležijo v neokrnjeni naravi – razen zajetij Jepihovec, ki pa sedaj slu-Lurd, foto: Jure Kravanja

Upr

avlja

nje

voda

v S

love

niji

255

Pivovarna Laško, d. d.

Naslov:Trubarjeva 28 3270 Laško

Telefon: 03/ 734 80 00Telefaks: 03/ 573 18 17E-naslov: info@pivo-lasko.siSpletna stran: www.pivo-lasko.si

žijo zgolj kot rezerva. S tem imamo zagotovlje-no kvalitetno osnovno surovino za naše pivo.

Iz omenjenih zajetij je možno v normalnih raz-merah zagotavljati zadostne količine kvalite-tne vode, ob ekstremnih sušah pa bi se lahko pojavili problemi. Kljub vsemu pa v Pivovarni Laško posvečamo tudi vse večjo skrb porabi vode na enoto proizvoda, saj ugotavljamo, da je na določenih področjih proizvodnje še pre-velika poraba.

Poleg zagotavljanja ustreznih količin pitne vode se posveča veliko pozornost tudi kakovo-sti vode. To je še posebej pomembno takrat, ko pride do izrednih hidroloških razmer, kar se na območju reke Savinje pogosto dogaja.

V mesecu septembru 2010 so laško občino zopet doletele poplave. Vodooskrba prebival-stva je med poplavami potekala dokaj normal-no, tako da so imeli potrošniki zadostne koli-čine vode, ki je ni bilo potrebno prekuhavati. Žal protipoplavna varnost na Savinji ni zagoto-vljena in zahteva celovit državni načrt oziroma ureditev.

Monitoringi voda

V letu 2010 je potekalo vzorčenje po načrtu HACCP za vodovod v Pivovarni Laško. Načrt vzorčenja je določen glede na veljavno zako-nodajo. Preskuse o mikrobiološki in fizikalno- kemijski kakovosti vode izvajajo v laboratoriju kontrole kakovosti Pivovarne Laško, d. d., zu-nanji nadzor se izvaja s strani ZZV Celje, prav tako pa je v letu 2010 potekal tudi državni mo-nitoring pitnih voda.

Voda je za Pivovarno Laško strateški vir

Voda je za Pivovarno Laško strateški vir; že prvi pivovar Simon Kukec je prepoznal vrednost odlične vode kot eno osnovnih surovin za ka-kovostno pivo. To zavedanje se je ohranilo do danes oz. še več, danes je tehnologija priprave vode za kakovostno pivo na neprimerno višjem nivoju.

Oda, naravna izvirska voda, ki jo polni Pivovarna Laško, prihaja iz izvira Lurd, ki se nahaja v zelo

redko naseljenem področju blizu Laškega oz. natančno v Rimskih Toplicah, sredi idiličnega gozda. Izvirska voda Oda, ki se tu črpa in polni v Pivovarni Laško, sodi po kakovosti v sam evrop-ski vrh. Izvir varuje zaščitni sloj dolomitov, skozi katerega voda potuje desetletja. Zaradi poča-snega pretakanja in precejanja podtalnice je povečana samoočiščevalna sposobnost vodo-nosnika. Voda Oda je priljubljena izvirska voda, še posebej med športniki, saj je že vse od leta 1999 uradna voda olimpijske reprezentance.

Upr

avlja

nje

voda

v S

love

niji

256

Učni poligon za ekoremediacije – Modraže

Izhodišče za poligon je vezano na pridobivanje izkustvenega znanja in na zaznavanje proce-sov v naravi. Na učnem poligonu so prikazani naravni in grajeni ekoremediacijski sistemi in objekti na površini 5 hektarjev. Povezani so z učno potjo, vsi objekti so označeni in večji tudi kratko opisani. Na tem učnem poligonu so pri-kazane naslednje vrste ekoremediacij:

− naravni sistemi, kot so ribnik, mlaka, mrtvi-ca, grmišče, suho travišče, močvirni gozd in drugi;

− grajeni objekti, kot so blažilni vegetacijski pas, živa meja, stranski rokav, umetno mo-čvirje, protierozijska zaščita in drugi.

Z modeli so predstavljene sodobne ekoreme-diacijske tehnologije, kot sta rastlinska čistilna naprava ter model za čiščenje podzemne vode.

Na učnem poligonu so tudi živalski vrt z do-mačimi živalmi, soba za eksperimente, stoječe knjige in učne table. Učni center je namenjen pripravi za delo na terenu ter za seminarje in delavnice.

Učni poligon za permakulturo in ekovas – Dole

Samooskrbnost in življenje z omejenimi na-ravni viri je izhodišče tega učnega poligona. Zasnovan je kot učna točka, središče je jurta, prostor za diskusije, delavnice in pripravo za delo na terenu. Vsebinsko je poligon urejen po permakulturnem principu, kar pomeni, da so upoštevana pravila načrtovanja in dobrih sosed. Permakulturne nasaditve so:

− območje orehov in kostanjev, − njiva z ovsom, − območje naravnega nasledstva, − gozdni vrt, − travniški sadovnjak, − njiva z mešano nasaditvijo, − sadno-zelenjavni vrt in − sončna past.

Samooskrbnost kažejo tudi sistemi za čišče-nje izvirske vode ter alternativni viri energije (sončna in vetrna).

Mednarodni center za ekoremediacijeFilozofska fakulteta UM

Naslov:Koroška cesta 160 2000 Maribor

Telefon: 02/ 22 93 836Mobilni: 051/ 622 766E-naslov: ana.vovk@uni-mb.si

Kontaktni osebi:prof. ddr. Ana Vovk Korže in Jerneja Križan, prof. geo.

Soba za eksperimente Jurta – mobilni prostor za raziskovanje Ekoremediacijska ureditev vodotoka – modelni prikaz

Upr

avlja

nje

voda

v S

love

niji

257

Dolgoletna tradicija z visoko strokovnostjo in kakovostjo izvedbenih del

Podjetje za urejanje hudournikov (PUH, d. d.) je podjetje s tradicijo ter priznano strokovnostjo in kvaliteto, ki z več kot 127-letnimi izkušnjami na hudourniških in erozijsko ogroženih območjih Slovenije deluje na področju zmanjševanja in odpravljanja ogroženosti prebivalstva, mate-rialnih dobrin in okolja pred naravnimi nevar-nostmi. Za začetek organizirane hudourniške dejavnosti na območju Slovenije velja ustano-vitev Gozdnotehničnega odseka za zagradbo hudournikov leta 1884. Leta 1950 Podjetje za urejanje hudournikov, ustanovljeno na podlagi odločbe vlade LR Slovenije, prevzame vse posle

Odseka za urejanje hudournikov in nadaljnjih pet desetletij zaradi specifičnosti hudourniške problematike kot edini izvajalec opravlja vo-dnogospodarsko javno službo na hudourniških območjih Slovenije. Blagovna znamka PUH je tako sinonim za varstvo pred hudourniki in ero-zijo v hribovitem in gorskem svetu.

Dejavnost podjetja PUH obsega zlasti: − varstvo pred hudourniki in erozijo, − varstvo pred zemeljskimi plazovi, − varstvo pred padajočim kamenjem, − varstvo pred snežnimi plazovi, − saniranje kamnolomov, deponij in drugih

degradiranih površin, − izvajanje cestnih objektov in zahtevnejše

urejanje okolice prometnic, − dela na komunalni infrastrukturi in ureja-

nje kmetijskih zemljišč.Visoka strokovnost in kvaliteta izvedenih del te-melji tako na spoštovanju tradicije kot na spre-mljanju razvoja stroke. Pri svojem delu upora-bljamo preverjene metodologije in tehnologije, ki jih nadgrajujemo z uporabo najnovejših oro-dij, postopkov in spoznanj znanosti, zato lahko zagotavljamo optimalne rešitve pri vseh aktiv-nostih s področja opravljanja svoje dejavnosti:

− izdelava študij, načrtov in strokovnih mnenj ter izvajanje inženiringa s področja nizkih gradenj,

− hidrološko hidravlični elaborati ter karte nevarnosti in ogroženosti za načrtovane posege v prostor,

− izdelava vseh faz projektne dokumentacije ter sodelovanje v mednarodnih projektih,

− izgradnja varovalnih objektov ter izvedba ureditvenih in vzdrževalnih del s področja nizkih gradenj.

Strokovnjaki v podjetju nenehno opozarjamo, da mora Slovenija za varstvo pred naravnimi nevarnostmi bistveno večjo skrb namenjati pre-ventivnim varstvenim ukrepom. Posebno skrb namenjamo varovanju okolja, saj se zavedamo pomena, ki ga ima ekologija za razvoj naše druž-be. Pri projektiranju ukrepov posvečamo poseb-no pozornost sonaravnim ureditvam in v najve-čji možni meri uporabljamo naravne materiale.Svojo družbeno odgovornost izkazujemo s stal-no zavezanostjo podjetja, da se bo obnašalo etično in prispevalo h gospodarskemu razvoju, obenem pa izboljševalo kakovost življenja zapo-slenih, lokalne skupnosti in širše družbe.

Podjetje za urejanje hudournikov, d. d.

Naslov:Hajdrihova ulica 28 1000 Ljubljana

Telefon: 01/ 47 75 200Telefaks: 01/ 25 10 030E-naslov: puh@puh.siSpletna stran: www.puh.si

Upr

avlja

nje

voda

v S

love

niji

258

Nudimo celovite rešitve na področjih priprave pitne vode ter čiščenja odpadnih voda. V svoje dejavnosti vključujemo svetovanje, izdelavo strokovnih študij in strateških dokumentov, načrtovanje ter izvedbo projektov, po potrebi pa tudi pomoč pri zagotavljanju virov financi-ranja.

Ravnanje z vodami − čiščenje komunalnih odpadnih voda (mehansko, kemijsko, biološko,

SBR, MBR, aerobno, anaerobno)

− priprava in čiščenje industrijskih odpadnih voda − čiščenje izcednih voda odlagališč − priprava pitne vode

Z uporabljeno membransko tehnologijo čiščenja izcednih voda je čistil-na naprava Barje prva čistilna naprava te vrste v Sloveniji in se uvršča med najsodobnejše in tehnološko najnaprednejše čistilne naprave za čiščenje izcednih voda v jugovzhodni evropski regiji.

Riko, d. o. o.Naslov: Bizjanova 2, 1000 LjubljanaTelefon: 01/ 58 16 300E-naslov: riko@riko.siSpletna stran: www.riko.si

Čistilna naprava za izcedne vode odlagališča nenevarnih odpadkov Barje, Ljubljana

Upr

avlja

nje

voda

v S

love

niji

259

Hidroenergija je najpomembnejši obnovljivi vir energije

Poslanstvo družbe Savske elektrarne Lju-bljana, d. o. o., je proizvodnja električne energije iz vodnih in drugih obnovljivih virov. Na tem področju se družba ponaša z dolgoletno tradicijo. Tako je HE Završni-ca kot najstarejša javna hidroelektrarna obratovala 90 let, po opravljeni obnovi pa obratuje še danes. V obdobju od druge svetovne vojne so bile zgrajene HE Moste, HE Mavčiče, HE Medvode in HE Vrhovo, s skupno inštalirano močjo 149 MVA.

Podatki o proizvodnji električne energije v letu 2010 so naslednji:

− 382 GWh električne energije iz velikih hidroelektrarn,

− 430 MWh iz malih hidroelektrarn ter − 208 MWh iz malih fotonapetostnih

elektrarn.

V Savskih elektrarnah Ljubljana, d. o. o., se zavedamo problematike naraščanja potreb po električni energiji in smo zato dejavni tudi pri proizvodnje električne energije iz alternativnih obnovljivih virov. Skupna instalirana moč solarnih genera-torjev v družbi je tako že 562,60 kWp.

Vizija družbe je izkoriščanje hidroenerget-skega potenciala porečja reke Save. Hidro-energija predstavlja najpomembnejši ob-novljivi vir energije v Republiki Sloveniji. Porečje reke Save obsega 53,6 % (10.872 km2) površine Slovenije. V obstoječih HE na Savi je sedaj izkoriščenega le 18,5 % eko-nomsko in okoljsko sprejemljivega poten-

ciala. Ideje o hidroenergetskem izkorišča-nju reke Save segajo precej v preteklost v čas Avstrije in so se vse do danes uresniče-vale z večjo ali manjšo dinamiko. Osnovna ideja je delovanje v sklenjeni verigi hidroe-lektarn, kjer bi vlogo čelnih bazenov imeli akumulaciji HE Mavčiče in HE Medvode, vlogo izravnalnih bazenov pa HE Brežice in HE Mokrice.

Z dokončanjem vseh načrtovanih HE na reki Savi (zgornja, srednja in spodnja Sava) bi lahko pridobivali skupaj okrog 2.500 GWh električne energije letno ob instalira-ni moči okrog 850 MW. Tako bi se delež HE na Savi ob podatkih za leto 2010 povečal od 6 % na okrog 18,50 % skupno proizve-dene električne energije v Sloveniji.

Le z izgradnjo vseh predvidenih HE na reki Savi je možno doseči zaveze RS iz podneb-nega paketa, glede povečanja deleža ele-ktrične energije, pridobljene iz obnovljivih virov energije. Ob tem pa je potrebno z optimalno organizacijo in enovitim vode-njem verige iz delujočega centra vodenja v Medvodah, po načelu doseganja največjih izkoristkov, maksimizirati energetske učin-ke in hkrati zagotavljati izpolnjevanje vseh okoljskih, varnostnih in ekonomskih vidi-kov. Savske elektrarne Ljubljana, d. o. o., so kadrovsko, organizacijsko, tehnično in finančno usposobljene z vrsto referenc za izvajanje tovrstnih projektov.

Savske elektrarne Ljubljana, d. o. o.

Naslov:Gorenjska cesta 46 1215 Medvode

Telefon: 01/ 4749 274Telefaks: 01/ 4749 272E-naslov: info@sel.siSpletna stran: www.sel.si

Upr

avlja

nje

voda

v S

love

niji

260

Čistilna naprava za izcedne vode Odlagališča nenevarnih odpadkov Barje v Ljubljani

Snaga Javno podjetje, d. o. o., v okviru Javnega Holdinga Ljubljana, skrbi med drugim tudi za izvajanje obvezne gospodarske javne službe zbiranja in odvažanja komunalnih odpadkov v Mestni občini Ljubljana in devetih primestnih občinah. Okoli 41.000 zabojnikov, prostorni-ne od 80 do 1.100 litrov, je postavljenih na cca 33.000 prevzemnih mestih. Z njih odpeljemo cca 95.000 ton letno mešanih komunalnih od-padkov iz gospodinjstev, ki se jih odloži na Od-lagališču nenevarnih odpadkov Barje v Ljubljani. Novi del odlagališča je sestavljen iz petih odla-galnih polj, ki zasedajo površino 41,3 ha.

V sklopu Odlagališča so nekatere neposredno tehnično povezane dejavnosti (skladišče nevar-nih odpadkov iz gospodinjstev, zbirni center za odpadke, 4 plinski motorji z generatorji ele-ktrične energije iz odlagališčnega plina, plinska črpalna postaja z baklo za sežig odlagališčnega plina, 3 lagune za padavinske vode, bazeni za izcedne vode s črpalnimi jaški, pralnica vozil, garaža za odlagališčno mehanizacijo, vhod s tehtnico, upravna zgradba z laboratorijem, po-staja za spremljanje sestave in kakovosti zraka). Neposredno tehnično povezane dejavnosti omogočajo delovanje Odlagališča in zmanjšanje vplivov Odlagališča na okolje.

Zaradi razgradnje odpadkov in zaradi pronica-nja padavinske vode skozi deponijsko telo nasta-jajo izcedne vode, ki smo jih do marca 2010 ne-očiščene odvajali v javno kanalizacijsko omrežje mesta Ljubljana. V letu 2009 je bila zgrajena nova čistilna naprava za čiščenje izcednih voda s povprečno zmogljivostjo čiščenja 520 m3 izce-

dne vode na dan. Zmogljivost čistilne naprave se je določila na podlagi monitoringa izcednih voda od leta 1998 do 2005.

Poskusno obratovanje čistilne naprave se je uspešno končalo v začetku leta 2011, ko je Javno podjetje Snaga, d. o. o., prevzela novo čistilno napravo v upravljanje in vzdrževanje.

Za čiščenje izcedne vode je bila izbrana mem-branska čistilna naprava, ki predstavlja kombina-cijo biološkega čiščenja z aktivnim blatom in lo-čevanjem blata od vode s pomočjo ultrafiltracije.

Izcedne vode iz odlagališča Barje se s pomočjo drenažnih cevi, ki se nahajajo na dnu deponijske-ga polja, in črpališč zbirajo v egalizacijskem ba-zenu. Z egalizacijo dosežemo izravnavo količin in kvalitete odpadnih voda, ki se jih nato prečrpava na čistilno napravo v biološki reaktor, in sicer v denitrifikacijsko cono, kjer poteka pretvorba ni-tratnega dušika do dušika v plinasti obliki.

Za ločevanje aktivnega blata od biološko ob-delane izcedne vode se uporablja ultrafiltracija. Ultrafiltracija deluje na obtočnem principu, kjer biološko obdelana izcedna voda teče vzporedno z membrano. Zaradi povečanega tlaka v sistemu

skozi porozno membrano prehaja očiščena voda ali permeat. Dobljena biomasa, ki zaradi svoje ve-likosti mikroorganizmov ostane kot koncentrat pri ultrafiltraciji, se vodi nazaj v biološki reaktor, permeat pa v nadaljnje čiščenje na adsorbcijo.

Očiščena voda se iz selektivne ionske izmenjave, kjer se izloča presežek bora v vodi, zbira v baze-nu za očiščeno vodo. Od tam se prečrpava v jav-no kanalizacijo in se dokončno očisti na centralni čistilni napravi Ljubljana, ki se nahaja v Zalogu. Očiščeno vodo se uporablja tudi kot tehnološko vodo na čistilni napravi.

Investitor izgradnje čistilne naprave je Mestna občina Ljubljana. Čistilna naprava je sestavni del 117 milijonov evrov vrednega projekta Nad-gradnja regijskega centra za ravnanje z odpad-ki Ljubljana, ki ga v višini 77,5 milijona evrov iz Kohezijskega sklada sofinancira Evropska unija. V okviru projekta je bilo poleg čistilne naprave zgrajeno tudi novo odlagalno polje. Konec leta 2011 pa je načrtovan pričetek izgradnje sodob-nih objektov za predelavo odpadkov, s čimer bo sklenjena gradnja regijskega centra za ravnanje z odpadki (RCERO).

Snaga Javno podjetje, d. o. o.

Naslov:Povšetova ulica 6 1000 Ljubljana

Telefon: 01/ 477 96 00Telefaks: 01/ 477 97 13E-naslov: snagalj@snaga.siSpletna stran: www.snaga.si

Upr

avlja

nje

voda

v S

love

niji

261

Po ČHE Avče usmerjeni v razvoj

Potem, ko smo v Soških elektrarnah Nova Gorica aprila 2010 uspešno zagnali prvo slovensko črpalno hidroelektrarno v Avčah, ki je postala dejavni del slovenskega elektroenergetskega trga, usmerjamo energijo v iskanje novih možnosti za gospodarno in zanesljivo proizvodnjo elek-trične energije, seveda v sožitju z naravnim in družbenim okoljem.

V Soških elektrarnah letos praznujemo stoletnico delovanja male hidro-elektrarne Možnica, zgrajene na Koritnici v bližini Loga pod Mangartom. Že pred 102 letoma je bila zgrajena prva hidroelektrarna na povodju Soče – MHE Mesto v Idriji, ki služi svojemu namenu danes prav tako kot v času nastanka.

A prizadevanja so usmerjena naprej. Potekajo priprave za izkoriščanje hidropotenciala na Učji in Idrijci, iščemo tudi možnosti za gradnjo malih hidroelektrarn na manjših potokih. Ob tem bomo v naslednjih treh letih zgradili vetrnice ob akumulacijskem jezeru ČHE Avče na Kanalskem vrhu. Projekt za gradnjo male hidroelektrarne Kneža pa čaka le še na koncesijo.

Danes je največji projekt obnova ene najstarejših hidroelektrarn Doblar 1, ki bo po načrtih končana do sredine leta 2013. Misli so usmerjene tudi v postopke za gospodarno izrabo vode Učje. To je na italijanski strani pov-

sem urbanizirana reka, ki pri Žagi priteče skozi ozko in težko dostopno so-tesko. Vodo je ob pridobivanju elektrike mogoče rabiti kot rezervo vode za sušna obdobja, za rekreacijo, kajakaštvo in podobno. Podpisano je pismo o nameri o skupnem sodelovanju na področju oskrbe gornjega Posočja z električno energijo med SENG, Elektrom Primorska, Občino Bovec in Obči-no Kobarid. Preskrba in samopreskrba z energijo sta namreč ključna dejav-nika razvoja gornjega Posočja.

Vsi ostali projekti bodo, tako upamo, uvrščeni v prihodnji nacionalni ener-getski program. Z njimi bo Slovenija dobila še nekaj zanesljivih objektov za proizvodnjo obnovljive energije. Zaradi tesne vpetosti v okolje bomo v Soških elektrarnah pri vseh projektih sledili skrbi za okolje in svoji druž-beno odgovorni zavezi večnamenskosti izrabe objektov ter hidroelektrarn, ki prinaša razvoj krajem ob Soči. Tako želimo v prihodnjih letih še okrepiti sodelovanje z okoljem in idejam ter razvojnim smernicam občin dodati nov zagon. Ob dodatni rabi objektov za pitno vodo, ribogojništvo, ribolov, turizem in rekreacijo postajajo akumulacije vode tudi rezerva pitne vode za čas suše, v bolj deževnih obdobjih pa korektorji poplav.

Največji izziv preteklih let, gradnja prve slovenske črpalne hidroelektrarne v Avčah, je pokazal, da znamo uspešno izpeljati še tako zahteven projekt, zato so prihajajoči projekti izziv vseh zaposlenih.

Soške elektrarne Nova Gorica, d. o. o.Naslov: Erjavčeva 20, 5000 Nova GoricaTelefon: 05/ 339 63 10Telefaks: 05/ 339 63 15E-naslov: seng@seng.siSpletna stran: www.seng.si

MHE Mesto po 102 letih še vedno prinaša luč v naše domove.Prva slovenska črpalna hidroelektrarna Avče je del elektroenergetskega sistema Slovenije.

Upr

avlja

nje

voda

v S

love

niji

262

VIPAP VIDEM KRŠKOProizvodnja papirja in vlaknin, d. d.Naslov: Tovarniška 18, 8270 KrškoTelefon: 07/ 481 11 00Telefaks: 07/ 492 20 77E-naslov: vipap@vipap.siSpletna stran: www.vipap.simag. Justina Šepetavcvodja sektorja ekologije in sistema kakovostijustina.sepetavc@vipap.si

Čistilna naprava za čiščenje odpadnih voda podjetja VIPAP VIDEM KRŠKO, d. d., in mesta Krško

VIPAP VIDEM KRŠKO, d. d., je lastnik in upra-vljavec skupne čistilne naprave (ČN) za čišče-nje tehnoloških odpadnih voda iz integrirane proizvodnje vlaknin in papirja, sanitarnih od-padnih voda podjetja, z možnostjo čiščenja komunalnih odpadnih voda mesta Krško.

Na osnovi primerjave različnih variant čiščenja odpadnih voda je bila z vidika obratovalnih stroškov in potrebnega končnega ravnanja z biološkim muljem oz. blatom kot najprimer-nejša izbrana tehnologija kombiniranega či-ščenja: kemijsko mehansko predčiščenje teh-noloških odpadnih voda na rekonstruiranem kemijsko mehanskem delu ČN (KMČN) in nato končno konvencionalno aerobno čiščenje na biološkem delu ČN (BČN). Zmogljivost ČN, ki je bila grajena fazno (2003 – tehnološke odpadne vode; 2007 – sanitarno meteorne vode podje-tja; 2009 – komunalne odpadne vode mesta Krško), je 180.000 PE.

Hidravlične in polucijske obremenitve (PE) ter učinki ČN so opredeljeni v projektni dokumen-taciji in OVD št. 35407-106/2006-33:

− Količina tehnoloških odpadnih voda: 12.000 m3/dan (povprečno 500 m3/h); 160.000 PE.

− Količina komunalnih odpadnih voda VI-PAP: 672 m3/dan (Qsušni 45 m3/h); 1.086 PE.

− Količina komunalnih odpadnih voda me-sta Krško: 4.479 m3/dan (Qsušni 265 m3/h); 16.000 PE.

Odpadne vode iz obratov in naprav za integrirano proizvodnjo vlaknin in papirja, ki se čistijo na ČN, so očiščene do zakonskih mejnih vrednosti; še več, odpadne vode po karakteristikah dosegajo kakovost, kot jo navaja BREF dokument (BAT REFerence Documents) za proizvodnjo celuloze in pa-pirja (objavljen na spletni strani http://eippcb.jrc.es), ki opisuje najboljše razpoložljive tehnike (NRT) na predmetnem področju ter z njimi povezane emisijske vrednosti in učinke čiščenja tovrstnih ČN.

parameter projektirano OVD NRT doseženo2007 2009 2010

KPK mg O2/l 176 100 130 134 111

učinek (%) 88 80 75-90 92 93,5 93,1

BPK5 mg O2/l 17 25 5-25 5,7 5,9 7

učinek (%) 97 90 90-95+ 99 99,2 98,8

neraztopljene snovi

mg/l 25 50-35 30 8 8 11

učinek (%) 97 99,3 99,5 99,2

AOX mg/l 0,076 0,078 0,085

učinek (%) 40 30-50 69,7 81 71,4

Z obratovanjem ČN se bistveno zmanjša organska obremenitev odpadnih voda iz integrirane pro-izvodnje vlaknin in papirja ter komunalnih odpadnih voda mesta Krško. Načrtovani in doseženi učinki čiščenja so naslednji:

Aerobni del čistilne naprave (BČN)

Upr

avlja

nje

voda

v S

love

niji

263

VGP, d. d., Kranj, dolgoletni koncesionar

VGP, d. d., izvaja štiri področja dejavnosti: jav-no gospodarsko službo na področju urejanja voda, gradbeno operativo, kamnolomsko de-javnost in projektivo.

Javna služba

VGP, d. d., kot dolgoletni koncesionar na ob-močju zgornje Save opravlja nekatere naloge obveznih gospodarskih javnih služb na podro-čju urejanja voda. Med te naloge spada:

1. obratovanje in vzdrževanje vodne infra-strukture, namenjene ohranjanju in urav-navanju vodnih količin,

2. obratovanje, vzdrževanje in spremljanje stanja vodne infrastrukture, namenjene varstvu pred škodljivim delovanjem voda,

3. izvedba izrednih ukrepov v času povečane stopnje ogroženosti zaradi škodljivega de-lovanja voda,

4. vzdrževanje vodnih in priobalnih zemljišč,5. druge naloge v skladu z zakonom, ki so

predvsem izvajanje ukrepov v primeru in-tervencij ob naravnih nesrečah.

Gradbena operativa

V podjetju izvajamo vzdrževalna dela na vodo-tokih, sanacijska dela po poplavah, sanacije pla-zov, usadov in podorov. Izvajamo tudi vse druge vrste del na vodotokih (dela na hidrocentralah, prečkanja infrastrukture …). Podjetje ima boga-te izkušnje na področju izvajanja komunalne in-frastrukture (plinovodi, vodovodi in sistemi ka-nalizacij, sistemi odvodnjavanja cest). VGP, d. d., izvaja tudi vsa interventna dela v primeru narav-nih nesreč (poplave, plazovi, usadi, podori).

Za gradnjo uporabljamo sonaravne materiale, ki v največji možni meri ublažijo vpliv posega na okolje.

Kamnolomska dejavnost

Podjetje izvaja tudi kamnolomsko dejav-nost v lastnem kamnolomu. Z lastno proi-zvodnjo zagotavljamo produkcijo kvalite-tnih, certificiranih kamnolomskih materia-lov. V kamnolomu proizvajamo lomljenec za uporabo v vodnem gospodarstvu (oblo-ge brežin, skalometi) in vse vrste drobljen-cev in tolčencev za cestogradnjo. Vsi proi-zvodi imajo ustrezne certifikate in ustrezajo

vsem zahtevam vodnega gospodarstva in cestogradnje.

Projektiva

Izdelujemo vse vrste projektne dokumenta-cije za nizke gradnje, predvsem za regulacije vodotokov, sanacije po poplavah, sanacije pla-zov, usadov in podorov, rekonstrukcije in no-vogradnje mostov in prepustov. Uporabljamo najsodobnejšo programsko opremo. Izdeluje-mo tudi elaborate poplavne nevarnosti, hidro-loško-hidravlične analize vodnega režima in idejne zasnove ureditev posameznih območij.

Vodnogospodarsko podjetje, d. d.

Naslov:Ulica Mirka Vadnova 5 4000 Kranj

Telefon: 04/ 201 36 10Telefaks: 04/ 201 36 20E-naslov: info@vgp-kranj.si

Upr

avlja

nje

voda

v S

love

niji

264

Vodovod-kanalizacija, d. o. o.

Naslov:Lava 2 a3000 Celje

Telefon: 03/42 50 300Telefaks: 03/42 50 310Dežurna služba:

03/42 50 318

Spletna stran: www.vo-ka-celje.si

Čistilna naprava Dobrna

Skrbimo, da pijemo čisto pitno vodo in da čisto vodo vračamo naravi.

Za vodo je na območju občin Celje, Štore, Do-brna in Vojnik dobro poskrbljeno.

Skrb za kakovostno pitno vodoPodatki rednih notranjih in zunanjih monitorin-gov kažejo, da je pitna voda fizikalno-kemijsko in mikrobiološko ustrezna. Poleg tega pa v vodovodnih sistemih, s katerimi upravljamo v javnem podjetju Vodovod-kanalizacija, zago-tavljamo zadostne količine in tudi v prihodnje ne predvidevamo kakršnihkoli težav pri oskrbi.

Skrb za odpadno vodoPoleg tega, da skrbimo za uživanje čiste pitne vode, skrbimo tudi za to, da vračamo naravi čisto vodo. V javno kanalizacijo Mestne občine Celja že danes odvaja odpadno vodo približno 90 % vseh prebivalcev, kar je visok odstotek tudi za Evropo. Za celotno območje občin Do-brna, Vojnik, Štore in Mestne občine Celje pa velja podatek, da odvaja odpadno vodo v kana-lizacijsko omrežje približno 75 % vseh prebival-cev. Preostali prebivalci čistijo odpadno vodo v malih čistilnih napravah ali pretočnih grezni-cah. To pomeni, da večino odpadne vode vra-čamo naravi mehansko in biološko prečišče-no in v skladu z evropskimi standardi.

Potrebno je še poudariti, da mejne vrednosti za izpust v vodotok nikoli niso bile preseže-ne. S tem izpolnjujemo osnovno ekološko na-čelo, da za sabo očistimo onesnaženje, ki smo ga povzročili. Poleg tega tudi končni produkt čiščenja odpadne vode – dehidrirano blato – uporabimo kot gorivo v Toplarni Celje za soproizvodnjo električne in toplotne energije.

Večino odpadne vode vračamo naravi mehan-sko in biološko prečiščeno in v skladu z evrop-skimi standardi.

Vodarna FrankolovoMed zadnjimi večjimi investicijami v zagotavljanje kakovostne oskrbe s pitno vodo je Vodarna Frankolovo. Vodarna z ultrafiltracijo bo omogoči-la nemoteno oskrbo s pitno vodo iz dveh vrtin Toplice tudi v času povi-šane motnosti. Tako bomo zagotovili nemoteno oskrbo vodovodnega sistema Celje tudi v času daljših deževnih obdobij. Vodarna je v posku-snem obratovanju.

Čistilna naprava DobrnaVodovod-kanalizacija ima v upravljanju 5 čistilnih naprav: ČN Celje, ČN Škofja vas, ČN Dobrna, ČN Nova Cerkev in ČN Opoka.

Med zadnjimi obnovljenimi je bila ČN Dobrna, ki je začela z obratova-njem v letu 2010, obnovljena pa je za obremenitev 4.000 PE. Locirana je na levem bregu potoka Dobrnice in je namenjena čiščenju mešanih odpadnih voda iz javne kanalizacije Dobrne. Očiščena voda se izliva v potok Dobrnico, blato pa se odvaža na dehidracijo na ČN Celje.

Vodarna Frankolovo bo omogočila nemoteno oskrbo s pitno vodo tudi v času daljših deževnih obdobij.

Upr

avlja

nje

voda

v S

love

niji

265

Zavod za zdravstveno varstvo Maribor je bil ustanovljen za izvajanje preventivne zdravstvene dejavnosti: socialno-medicinske, epidemiološke, higienske in zdravstveno-eko-loške za območje upravnih enot Maribor, Slo-venska Bistrica, Lenart, Ptuj in Ormož.

Na Zavodu je zaposlenih 253 delavcev, od tega več kot polovico z visoko in višješolsko izobraz-bo različnih strok.

Zavod ima najsodobnejše, tehnološko in stro-kovno opremljene laboratorije za medicinsko in sanitarno mikrobiologijo ter fizikalno-kemij-ske preiskave.

Kakovost dela zagotavljamo s standardoma ISO 9001/2000 in SIST EN ISO/IEC 10725.

Zavod je vključen v programe monitoringov okoljskih prvin v Republiki Sloveniji in v pro-grame uradnega nadzora. Podlage za uspe-šnost so tudi v znanstveno-raziskovalnem in projektnem delu – v letih 2009–2014 je v različnih stopnjah izvajanja več kot pet med-narodnih projektov, med njimi tudi čezmejni projekti s sosednjo Avstrijo. Strokovnjaki Za-voda so aktivno vključeni v izvajanje študijskih programov fakultet in visokih šol.

Varstvo okolja, vpliv okolja na zdravje, varstvo potrošnikov, razmere v delovnem okolju in vr-hunska analitika so področja dela v Inštitutu za varstvo okolja. Področja dejavnosti: pre-iskave podzemnih in površinskih voda, pitnih in kopalnih voda, obremenjenosti tal in rastlin,

preiskave zraka, meritve hrupa v okolju, ob cestah, v prostorih, meritve emisij v zrak iz in-dustrijskih procesov in energetskih objektov, preiskave odpadkov in nadzor vplivov odlaga-lišč odpadkov na okolje, ekotoksikološke razi-skave, ocenjevanje kemikalij, meritve na delov-nih mestih in ocene tveganja delovnih mest, preiskave skladnosti in zdravstvenih tveganj živil, materialov v stiku z živili in vodo, igrač in izdelkov splošne varnosti, izvajanje specialnih analiz – dioksinov in furanov, dioksinom po-dobnih PCB, PBDE, ftalatov, aktivnih snovi in metabolitov pesticidov. V okviru Inštituta de-luje mobilna enota z ekološkim laboratorijem.

Dejavnosti

− Higiena in zdravstvena ekologija izvaja zdravstveno-higienski nadzor v proizvo-dnji in prometu z živili.

− Center za epidemiologijo spremlja giba-nja nalezljivih bolezni v regiji.

− Dezinfekcija, dezinsekcija, deratizacija in dekontaminacija – storitve izvajamo na področju Slovenije v štirih oddelkih: Mari-bor, Slovenska Bistrica (Celje), Ljubljana in Koper (Nova Gorica).

− Mikrobiologija – diagnostika bakterijskih in virusnih povzročiteljev bolezni.

− Center za spremljanje zdravstvenega varstva prebivalstva in promocija zdrav-ja na regionalnem nivoju koordinira iz-vajanje Nacionalnega programa javnega zdravja, zdravstvene vzgoje in programov krepitve zdravja prebivalstva v Podravju.

Zavod za zdravstveno varstvo Maribor

Naslov:Prvomajska 1 2000 Maribor

Telefon: 02/ 45 00 100Telefaks: 02/ 45 00 225E-naslov: informacije@zzv-mb.siSpletna stran: www.zzv-mb.si

ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO MARIBOR

Upr

avlja

nje

voda

v S

love

niji

266

Fit media za zeleni razvoj Slovenije Založništvo okoljskih publikacij je nadaljeva-nje okoljskega poslanstva, ki mu je Fit media, d. o. o., zvesta že več kot desetletje. Zavedamo se, da je okolje zelo občutljivo področje, ki zah-teva nenehno povezovanje in komuniciranje. S komunikacijskimi znanji in sprotnim spremlja-njem slovenskih in evropskih okoljskih smernic v Fit medii snujemo različne okoljske projekte, ki jih izvajamo pod skupno blagovno znamko Zelena Slovenija.

Od leta 2001 izdajamo specializirano revijo za embalažo, okolje in logistiko EOL, v kateri objavljamo članke in razmišljanja strokovnja-kov iz Slovenije in tujine.

V knjižni zbirki Zelena Slovenija smo izdali:• prvo slovensko publikacijo o izvajanju

direktive IPPC v Sloveniji,• publikacijo Obnovljivi viri energije v Slo-

veniji,• publikacijo Odpadki v Sloveniji. Knjižna zbirka analizira sodobne vidike varo-vanja okolja in s predstavitvami dobrih praks slovenskih in tujih podjetij približa tematiko vsakomur.

V sodelovanju z Mestno občino Celje ter Mini-strstvom za okolje in prostor izvajamo nacio-nalne okoljske simpozije, ki vsako leto zdru-žijo glavne okoljske igralce in strokovnjake v povezavi s specifično okoljsko problematiko.

Doslej smo organizirali:• Trajnostni razvoj –od strategijedoprakse,

2004;• (Ne)učinkovit sistem ravnanja z odpadki v

lokalnih skupnostih ter evropski cilji prede-lave in reciklaže odpadkov, 2005;

• Vode–skrb,nadlogainizziv,2006;• Okolju prijazna uporaba energije kot izziv

nove energetske usmeritve EU, 2007;• Prometkotgrožnjaokolju inkotgibalo ra-

zvoju, 2008;• Celovitoravnanjezodpadki–okoljskoogle-

dalo Slovenije, 2009;• (Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v

Sloveniji, 2010.

Za osnovne in srednje šole pripravljamo uspe-šne natečaje »Mislimo zeleno«.

V koprodukciji s RTV Slovenija smo pripravi-li serijo informativnih in izobraževalnih TV-oddaj s področja okolja. Krajše, štiriminutne oddaje, Eko utrinki okoljski problem odstirajo s praktičnimi vidiki iz vsakdanjega življenja. Dalj-še, desetminutne oddaje, teme obravnavajo nekoliko bolj poglobljeno in so zelo dobrodošel pripomoček v izobraževalnem procesu.

Na dnevno ažuriranem spletnem okoljskem portalu www.zelenaslovenija.si ponujamo pomembne strokovne ter poljudne informacije s področja odgovornega ravnanja z okoljem.

Lokalnim in regionalnim skupnostim svetujemo pri strateškem načrtovanju in izvajanju celo-vitih komunikacij v zvezi z odgovornim rav-nanjem z okoljem (na primer pri velikih infra-

strukturnih posegih v okolje: Regionalni center za ravnanje z odpadki Celje, Regionalni center za ravnanje z odpadki Zasavje, Celostno ureja-nje odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda in varovanja vodnih virov na povodju Sa-vinje idr.), pri oblikovanju komunikacijskih stra-tegij in orodij za doseganje okoljskih ciljev pa sodelujemo z več podjetji.

Skupaj s partnerji uresničujemo vizijo zelenega (oziroma trajnostnega) razvoja Slovenije. Nudi-mo kakovosten zeleni inženiring podjetjem, institucijam in občinam, in sicer po konceptu »one-stop-shop«, torej vse na enem mestu.Izvajamo sistemsko dolgoročen, transparen-ten in verodostojen način spremljanja kazalcev (na podlagi kazalcev GRI) in pripravo poročila o trajnostnem razvoju.

Konkurenčna prednost naše ponudbe je njena celovitost:• ekspertizanapodročju izračunaogljičnega

odtisa in analize LCA;• strokovnaverifikacijaprojektavspecializira-

nem podjetju v tujini;• ekspertizanapodročjuokoljskegakomuni-

ciranja;• lastniokoljskikomunikacijskimediji.

Model trajnostnega razvoja določa priorite-te podjetja/organizacije in konkretne premike v smeri trajnostnega razvoja. Svetujemo pod-jetjem in organizacijam pri razvoju njihovega modela trajnostnega razvoja glede na strate-ške javnosti. Ta model se vsako leto nadgrajuje.

www.zelenaslovenija.si

Fit media, d. o. o.

Naslov:Kidričeva ulica 25 3000 Celje

Telefon: 03/ 42 66 700

Spletna stran: www.fitmedia.si,www.zelenaslovenija.si

Upr

avlja

nje

voda

v S

love

niji

267

Akademija Zelena Slovenija

Trajnostni inženiring

Okoljski simpoziji

Zeleni projekti za mlade

Zeleni projekti

za otroke

Okoljski portal

www.zelenaslovenija.si

Okoljske izobraževalne oddaje

Okoljske TV-oddaje Ekoutrinki

Natečaj Najbolj zelena

občina Strokovna revija EOL

Knjižna zbirka Zelena Slovenija

Okoljski učbeniki

Celovit multimedijski splet zelenega komuniciranja za zeleni razvoj

Upr

avlja

nje

voda

v S

love

niji

268

CIP - Kataložni zapis o publikaciji

Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

556(497.4)(082)

626/628(497.4)(082)

UPRAVLJANJE voda v Sloveniji = Water management in Slovenia /

[besedila Jože Volfand ... [et al.] ; urednik Jože Volfand ; prevod

Prolingua ; fotografije Shutterstock in arhivi podjetij,

organizacij]. - Celje : Fit media, 2011. - (#Zbirka #Zelena

Slovenija)

ISBN 978-961-6283-44-1

1. Vzp. stv. nasl. 2. Volfand, Jože

257461760

Upravljanje voda v Sloveniji /

Water management in Slovenia

Zbirka Zelena Slovenija

Založba: Fit media d.o.o.

Za založbo: mag. Vanesa Čanji

Urednik: Jože Volfand

Besedila: Jože Volfand, dr. Irena Rejec Brancelj, mag. Mojca Dobnikar Tehovnik, dr. Jože Uhan, dr. Ivanka Gale, dr. Aleš Petrovič, Saša Čuček, Uroš Nučič, dr. Lučka Kajfež Bogataj, dr. Janko Urbanc, dr. Nina Mali, mag. Joerg Prestor, dr. Maja Bauman, dr. Mojca Poberžnik, prof. dr. Aleksandra Lobnik, dr. Uroš Krajnc, prof. Danijel Vrhovšek, ddr. Ana Vovk Korže, doc. dr. Andrej Simončič, Anja Dokl, Iztok Hrastel, Sani Bašič, mag. Venčeslav Lapajne, mag. Jože Papež, dr. Mira Kobold, Peter Frantar, mag. Mojca Dolinar, dr. Lidija Globevnik, doc. dr. Primož Banovec, dr. Mitja Bricelj, Franc Zupan, Peter Nagode, Marjeta Jerič

Lektura: Tea Finžgar Plavčak

Prevod: Prolingua d.o.o.

Oblikovanje: Fit media d.o.o.

Fotografije: www.shutterstock.com, Sokol, dr. Janko Urbanc, dr. Aleš Bizjak, Sonja Cerar in arhivi podjetij/organizacij

Tisk: Eurograf d.o.o.

Naklada: 800 izvodov

Celje, september 2011

Uredniški odbor: dr. Lidija Globevnik, dr. Mitja Bricelj, dr. Uroš Krajnc, mag. Marko Cvikl, dr. Milenko Roš, dr. Aleksandra Lobnik, mag. Iztok Hrastel, dr. Ana Vovk Korže, dr. Janko Urbanc, dr. Irena Rejec Brancelj, mag. Jošt Sodnik, Borut Roškar, mag. Jože Papež, Marjeta Jerič, Martin Kavka, Martin Plut

Pri izdaji strokovne publikacije Upravljanje voda v Sloveniji so partnersko sodelovali Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstvo za zdravje in VGP Drava.