ENERGETIKA V SLOVENIJI~ kratek pregled ~ 

21. Slovenski festival znanosti

Dr. Nadja ŽeleznikBlanka Koron

Veleposlaništvo Združenih držav Amerike

Energétika je gospodarska panoga, ki obsega pridobivanje, trgovanje, prenos, dobavo in uporabo vsake energije, razen tiste, ki jo človek zajema in uporablja v obliki hrane zase ali za druga živa bitja.

Osnovni energetski podatki za Slovenijo

V Sloveniji uporabljamo energijo v gospodinjstvih, prometu in predelovalnih dejavnostih ter gradbeništvu.

Del energentov uporabimo neposredno (npr. v prometu ali za ogrevanje), del pa za pretvorbo v električno energijo. 

Slika: Pregleden prikaz toka energije v Sloveniji za leto 2012

Energetska mešanica v Sloveniji leta 2014

... je sestavljena iz naslednjih energetskih virov:

• 33 % naftni proizvodi, • 24 % jedrske energije, • 19 % obnovljivih virov

energije, • 15 % premoga in • 9 % zemeljskega plina.

Nihanje oskrbe z energijo po virih in letih 

Kljub krizi je v letih 2007 – 2012 rasel delež OVE, medtem ko se je zmanjševal delež trdnih goriv in plina, kar prikazuje slika.

N - newton, Pa - pascal, W - watt, C - coulomb, V - volt1 P (peta) J = 1015 J

Proizvodnja električne energije po virih

Viri električne energije v Sloveniji so hidroelektrarne, termoelektrarne, jedrska elektrarna in sončne elektrarne.

Obstaja razlikamed močjodoločene elektrarne ter med količino energije, ki jo proizvede (zaradi okvar, vzdrževanja in vremenskih razmer). 

Gibanje cen električne energije za gospodinjstva in industrijo

0

0,02

0,04

0,06

0,08

0,1

0,12

0,14

0,16

0,18

Energija in omrežnina‐G

+trošarina+prispevki‐G

+DDV‐G

Energija in omrežnina‐I

+trošarina+prispevki‐I

DDV‐I

Opazen je trend padanja cen za industrijske odjemalce od leta 2013,

žal podobnega pojava ni zaznati pri cenah za gospodinjstva.

Slika: Prikaz gibanja cen električne energije (G – gospodinjstvo I – Industrija)

Izpusti toplogrednih plinov

Energetika je področje, ki globalno, v EU in v Sloveniji, med vsemi sektorji povzroča najvišji delež izpustov toplogrednih plinov.

Medtem ko je bil trend izpustov po letu 1990 naraščajoč, se je s krizo leta 2008 obrnil in začel padati.

Slika prikazuje vse izpuste v Sloveniji in izpuste iz energetike.

Slovenska energetska prihodnost Razvoj slovenskega energetskega sistema skladen z EU usmeritvami. 

Najpomembnejši  srednjeročni cilji za Slovenijo do leta 2020 so:

• Emisije toplogrednih plinov – 21 % znižanje v sistemu ETS, kamor sta vključena tudi energetika in letalski promet.– 4 % najvišje dopustno zvišanje emisij v stavbnem sektorju in prometu (razen letalskega).

• Povečanje deleža OVE – Vsaj 25 % v končni rabi energije, od tega vsaj 39,3 % pri električni energiji in 30,8 % pri ogrevanju in hlajenju.– Vsaj 10 % v prometu.

• 20 % boljša energetska učinkovitost.• Prenoviti vsaj 3 % površin državnih stavb letno.

Dolgoročni cilji:

• občutno znižanje emisij, v EU za 40 % do 2030 in za 80 % do 95 % do 2050 glede na leto 1990,• občutno znižanje emisij pri proizvodnji električne energije, v EU za 54 % do 68 % do 2030 in za 93 

% do 99 % do 2050 glede na leto 1990,• bistveno povečanje deleža OVE, v EU na 27 % v primarni energetski mešanici do 2030, • povečanje prihrankov energije, v EU za 27 % izboljšana energetska učinkovitost do 2030.

ETS – Emissions trading system‐ Sistem Skupnosti za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov

Energetski koncept Slovenije (EKS)

Država pripravlja dolgoročno strategijo razvoja energetskega sistema v Sloveniji z naslednjimi usmeritvami:

• zmanjšati izpuste toplogrednih plinov – s področja energetike vsaj za 40 % do leta 2035 in za 80 % do leta 2055 glede na leto 1990,– v prometu vsaj za 35 % do leta 2035 in vsaj za 70 % do 2055 glede na leto 2005,

• povečati OVE – doseči vsaj 30 % delež OVE v končni rabi energije do 2035,– 100 % izkoristek trajnostnega potenciala obnovljivih virov v Sloveniji do leta 2055,

• izboljšati energetsko učinkovitost za vsaj 35 %• 100 % električna mobilnost v osebnem in javnem prometu do 2055,• povečana uporaba nizkoogljičnih virov

– 100% za potrebe ogrevanja– za proizvodnjo električne energije do leta 2055.

Vir energije 

TRDA GORIVA

Slika: 3 premogovniki (lignita in rjavega premoga) v Sloveniji (Velenje, Hrastnik, Trbovlje)

TRDA GORIVAPrednosti in slabosti

• Domači vir (neodvisnost od uvoza) (Premoga samo še za 40 let; Nizkokalorični premog – lignit).• Delovna mesta• Izpusti toplogrednih plinov (Kurjenje fosilnih goriv (premoga, nafte in plina) prispeva približno 80 % 

skupnih svetovnih antropogenih emisij CO2. Pri tem je največji onesnaževalec premog, saj je v glavnem iz ogljika, zato pri izgorevanju premoga nastajajo velike količine CO2.)

• Kisel dež (V procesu gorenja premoga nastajata tudi žveplov dioksid in dušikovi oksidi. V atmosferi se lahko spremenijo v žveplovo ali dušikovo kislino, ki se topita v vodi in tako povzročata kisel dež.) 

• Odpadki ob zgorevanju premoga (Elektrofiltrski pepel, sadra in žlindra.  Uporabi za polnilni material v rudnikih, del pa za proizvodnjo cementa in betona.)

• Tehnologija zajemanja in shranjevanja ogljika (CCS – Carbon Capture and Storage)  (Zajem ogljika preden je spuščen v atmosfero, ta se shrani v ustrezne geološke sestave, z namenom zmanjševanja onesnaževanja ozračja. Zelo drage tehnologije. Možnost razvoja tehnologij, ki ogljikov dioksid pretvarjajo v človeku uporabne produkte.)

• Spremembe okolja (Ugrezanje tal v Šaleški dolini, na več lokacijah imamo jezera, prihaja do premika površin.)

• Vpliv na zdrave ljudi  (Eden od parametrov, s katerim se meri vpliv energentov na zdravje ljudi, je število smrti na proizvedeno kWh pri določenem energentu. Največ smrti povzroči raba premoga. Predvsem je pomemben njegov negativni vpliv na dihala.) 

Po letu 2020: – EU: komercialna CCS do 2030– EKS: po 2055 prepoved uporabe premoga v obstoječih napravah 

TEŠ 6

Vir energije

NAFTNI PROIZVODI

Slika: Naftno gospodarstvo Republike Slovenije

Slovenija nima lastnih črpališč nafte. 

Po krizi  (2008) se je poraba nafte zmanjševala na področjih gradbeništva in v gospodinjstvih, medtem ko se je na področju prometa z letom 2011 začela spet povečevati. 

Naftni proizvodi so v letu 2014 predstavljali 33 % celotne slovenske energetske mešanice.

• Obstoječa infrastruktura (Daleč največ naftnih proizvodov se uporabi v prometu. Njihova uporaba je enostavna, saj je infrastruktura že zgrajena. Uvajanje drugih energentov v promet bo terjalo velika investicijska vlaganja v razvoj ustrezne infrastrukture.)

• 100% uvozna odvisnost  • Izpust toplogrednih plinov (Nafta, skupaj s premogom in plinom 

prispeva približno 80 % skupnih svetovnih antropogenih emisij CO2. Ker je promet drugi največji onesnaževalec in njegov delež raste, bo potrebno nafto v prihodnosti v celoti ali v velikem deležu zamenjati z alternativnimi gorivi.)

Po letu 2020: – EU – do 2030 znižanje za 9% glede na 1990 (54% do 2050)– EKS – 50% znižanje do 2035 (2055 energetska oskrba brez naftnih derivatov)

NAFTNI PROIZVODIPrednosti in slabosti

Vir energije 

ZEMELJSKI PLIN

Slika: Shematski prikaz prenosnega plinovodnega sistema RS

Slika prikazuje regionalno razpoložljivost prenosnega plinovodnega sistema. sivo - občine z operaterji distribucijskih sistemovzeleno - potencialno priključljive občine.

• Trenutno 100% uvozna odvisnost (Alžirija, Rusija)  • Domači vir (nahajališča zemeljskega plina v peščenjakih za 10 letno 

oskrbo)• Delovna mesta• Izpust toplogrednih plinov (Plin, skupaj s premogom in nafto prispeva približno 

80 % skupnih svetovnih antropogenih emisij CO2. Razmerje med emisijami CO2 na enoto energije je 2 : 1,5 : 1 (premog : nafta : naravni plin). Glavna sestavina naravnega plin je metan.) 

• Vplivi na okolje pri hidravličnem lomljenju (preko vrtin dovajajo vodo in dodatke ter tako z visokih tlakom povzročajo razpoke skozi katere se sprosti plin (onesnaževanje podtalnice, raba velikih količin vode, potresi…))

Po letu 2020: – EU – če bo zajemanje ogljika tržno zanimivo, bo plin nizkoogljična tehnologija– EKS – raba plina  v kombinaciji z OVE

ZEMELJSKI PLINPrednosti in slabosti

• Proizvodnja ne niha, je stabilna in zagotavlja pasovno (enakomerna količina) energijo. Obratovanje je prekinjeno v primeru vzdrževanja ali menjave goriva. 

• Rudnik urana Žirovski vrh od leta 1990 zaprt. Največje zaloge urana se nahajajo v Avstraliji, Kazahstanu in Kanadi.

• Danes znane zaloge uranove rude zadoščajo za sedanjo proizvodnjo in njeno povečanje za 120 let, nova najdišča imajo potencial za 300 let, nove tehnologije in recikliranje goriva pa imajo potencial za zadostitev potreb po energiji več tisoč let. 

Vir energije

JEDRSKA ENERGIJA

Nuklearna elektrarna Krško (NEK)   (1983 – 2000, 632 MW) Njena moč je 696 MW. Leta 2014 je jedrska energija zavzemala v slovenski energetski mešanici 24 %.

• Cene električne energije (ugodna)• Delovna mesta • Nizko in srednje radioaktivni odpadki (2023 bo zgrajeno 

odlagališče, po 300 letih hranjenja postanejo odpadki nenevarni za okolje)

• Ni izpustov toplogrednih plinov• Velike posledice pri jedrski nesreči (Černobil, Fukushima)• Varnostna vprašanja (jedrsko orožje, mednarodni nadzor (Iran))• Zaupanje javnosti (precepcija tveganja)

Po letu 2020: – EU – po 2050 kot možen vir nizkoogljične energije, nove tehnologije fuzijske 

elektrarne– EKS – dolgoročna uporaba, tudi po prenehanju NEK‐a

JEDRSKA ENERGIJAPrednosti in slabosti

Skupne karakteristike: • zavzemajo majhen delež v 

energetski mešanici, • so domači viri energije, • večina ne povzroča izpustov 

toplogrednih plinov,• država spodbuja njihovo 

rabo, • z večanjem njihovega 

prispevka k proizvodnji električne energije se sistem decentralizira, 

• viri so manj zanesljivi in vse to terja dodatne zmogljivosti (regulacijo in shranjevanje energije). 

Vir energije

OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE (OVE)

Slika: Gibanje deleža OVE v bruto rabi končne energije glede na cilj za leto 2020

OVE leta 2013:

• les in druga trdna biomasa s 50,6 %, • vodna energija s 35,1 %, • tekoča biogoriva s 5,3 %, • geotermalna energija s 3,4 %, • bioplin s 3,1 % • sončna energija z 2,5 %.

Slika: Struktura oskrbe z obnovljivimi viri energije v Sloveniji leta 2013

• Večinoma ne povzročajo izpustov toplogrednih plinov (razen kurjenja biomase)• Domači vir in neomejene zaloge• Decentraliziran razvoj• Uporaba odpadkov iz OVE (iz biomase – gnojila)• Nizka energetska gostota in /ali nizek izkoristek (Fosilna goriva imajo v primerjavi 

z OVE veliko energetsko gostoto. Naprave za pretvorbo fosilnih goriv v električno energijo ali toploto so za nekaj velikostnih redov manjše kot naprave, ki v električno energijo pretvarjajo OVE.)

• Nezanesljivost• Visoka cena energije iz OVE• Integracija v obstoječe sisteme oskrbe z energijo (novi sistemi)• Negativni vplivi na okolje (onesnaževanje zraka pri kurjenju biomase, vetrne 

elektrarne, bioplinarne, foto‐napetostne elektrarne, akumulacijske in pretočno‐akumulacijske hidorelektrarne, Pridobivanje redkih zemljin, vplivi na proizvodnjo hrane, elektrarne na OVE so prostorsko zahtevne)

Po letu 2020: – EU – bistveno povečanje deleža OVE, v EU na 27 % v primarni energetski mešanici do 2030, – EKS – do leta 2035 30 % končne rabe energije, do leta 2055 pa naj bi v Sloveniji izkoristili celoten trajnostni potencial. 

OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE (OVE)Prednosti in slabosti

V okviru projekta

Energetska vzdržnost in pismenost v Sloveniji  EnSEneLiS (Energy Security and Energy Literacy in Slovenia)

• smo pripravili krovno poročilo Energetika v Sloveniji • ter poglobljen dokument Obnovljivi viri energije v Sloveniji.

Oba dokumenta sta objavljena na spletni strani slovenia.rec.org.

Zanima nas …1. Kakšna je po vašem mnenju najboljša energetska mešanica za Slovenijo v bližnji prihodnosti?

2. Kakšni so glavni izzivi za zanesljivo, trajno in konkurenčno energetsko oskrbo v Sloveniji in v Evropi?

3. Kakšne rešitve podpirate za zanesljivo, konkurenčno in do okolja prijazno energetsko oskrbo?

4. Kakšno vlogo naj ima uporabnik energije pri določanju prioritet glede virov energije?