Raba interneta v Sloveniji

Vasja Vehovar, FDV

Vsebina

• Osnovni trendi• Uporabniki interneta• Mobilni internet• Spletna obiskanost• E-bančništvo• E-nakupovanje

Trendi

Globalni trendi v svetu...

• Zadnje analize IDC: – visoka globalna rast sektorja IKT v letu 2004 (5%)– optimistične napovedi za leto 2005 (6%)– trendi 2005: konvergenca, konsolidacija,pregrupiranje

• Problemi:– Lizbonska deklaracija in EU 2010– Splošen produktivnostni paradoks– IKT kot priložnost in IKT kot nuja

... in v Sloveniji

• Sektor IKT:– 1995-2002 stopnja rasti 17% (IT segment 11%)– tudi v letu 2003 in 2004 visoka stopnja rasti – Ugodne napovedi za 2005

• Splet v letu 2004:– Število uporabnikov cca 10-15% letno– Obiskanost spletnih strani cca 20%+– Oglaševalska industrija cca 40%++– Širokopasovni dostop: rast 50%+

Prvih deset let

• Imenik Matkurje: Prvi vpisi konec leta 1994• Internet: od velike začetnice do male• Poslovna uporaba spleta:

– V celoti gledano še vedno na začetni stopnji,– Veliko entuziazma, zgrešenih predstav, napačnih

projektov, izgubljenih investicij,– Vse to pa ni moglo izničiti izjemnih prednosti:

• Visoke stopnje rasti• Odsotnosti tuje konkurence• Odsotnost globalne krize IKT v začetku desetletja

– Le redki projekti pa so uspešni tudi globalno

Uporabniki interneta

Uporabnik interneta

RIS 1996-2004: Ali uporabljate internet … pri tem mislimo elektronsko pošto, www, ftp, WAP ali katerokoli drugo internet storitev?

RIS 2004: Ali vi osebno uporabljate internet... S tem mislimo elektronsko pošto, www, ftp, WAP ali katerokoli drugo internetno storitev, pri čemer lahko dostopate preko katerekoli naprave (računalnik, mobilni telefon, dlančnik, TV...)

Statistični urad 2004 (Eurostat): Ali ste že kdaj uporabljali internet?

SJM 2004 (ESS): Kako pogosto uporabljate internet, od doma, iz službe itd? (...mesečno, tedensko, dnevno....)

Ocene števila mesečnih uporabnikovUrad za statistiko (april 2004), osebno anketiranje

– Populacija 16-75: 566,000 – Populacija 10-75 (projekcija) 660,000

RIS (april 2004) telefonska anketa, 10-75 let– strandardna definicija 740,000

RIS (december 2004), telefonska anketa, populacija 10-75– strandardna definicija 750,000 – nova definicija 840,000

SJM/ESS, november 2004, 15+ let, osebno anketiranje– Populacija 15+ 680,000– Projekcija Projekcija 10-75 750,000

Štetja na osnovi kukijev pa dajejo ocene cca 1 mio+

Pa še to...

• Razlike med definicijami v veliki meri izginejo, če se opazuje redne (tedenske) uporabnike interneta.

• Gibanje števila uporabnikov je sicer malo pod srednjim scenarijem iz leta 2002.

Mobilni internet

Internet - mobilni telefon

uporablja internet 11%

2%

54%

34%

uporablja mobilni telefon

Mobilna uporaba – je to internet?

• Uporabniki mobilnih telefonov v celotni populaciji 2004:– EMC podatki operaterjev: penetracija aparatov presegla 100%– ADS: oseb z mobilnim telefonom je v populaciji okoli 70%

• Uporabniki interneta: 1% navaja zgolj mobilni dostop • Nasploh uporabniki interneta, ki navajajo mobilni dostop,

tega uporabljajo razmeroma redko.• Vendar: Poleg mesečnih uporabnikov interneta je v

Sloveniji še preko 50,000 oseb: – ki uporabljajo Planet/VodafoneLive vsaj mesečno, – hkrati pa na klasično vprašanje “Ali uporabljate internet....”

odgovorijo NE

Mobilni dostop - Planet/VodafoneLive

mobilni internet

34%

35% 31%

Planet/ VodafoneLive

Mobilni dostop - je to internet dostop?

Posebnost v Sloveniji:

• 13% gospodinjstev z dostopom do interneta ima zgolj mobilni dostop

• Delež 87% za PC-dostop med gospodinjstvi je zaenkrat najnižji v EU

• In obratno: Delež gospodinjstev s prenosno napravo za dostop do interneta je v Sloveniji daleč najvišji (61%), npr. Finska (41%)

Obiskanost

Trendi

• Obiskanost spletnih strani narašča bistveno hitreje kot število uporabnikov interneta

• Kljub temu je mesečni doseg, ki presega 10%, velika redkost (tako v Sloveniji kot v svetu) in je običajno rezerviran za cca 20 strani

• Meritve RIS, december 2004:– Izmerjena obiskanost za 30 top strani– Telefonske ankete, december 2004– Serija od leta 1998 kaže trende:

• Najdi.si (cca 70%) in Google.com (cca 60%) razred zase• Ustalitev Matkurje in TIS• Vztrajno naraščanje Siol.net, 24ur.com, Finance • Fenomen Bolha

Problemi

• Primerjava z meritvami na osnovi “third party measurement” oz. kukijev (IAB standard):– Statistično značilne razlike so izredno redke– Primeri statistično značilnega razhajanja:

• Finance: več oseb uporablja isti kuki oziroma identifikacijo

• Najdi.si, Bolha: ena oseba uporablja več kukijev– Nadaljnji potencialni problemi:

• ponudniki dostopa: Mobitel, Arnes, Siol• znane blagovne znamke: Delo

• Ostali problemi telefonskih anket.• Kako je s PC-metrijo?

Identifikacija na osnovi kukijev

• Le manjšina uporabnikov interneta dostopa s v mesecu samo enega računalnika

• Tudi med uporabniki, ki dostopajo samo iz enega samega PC-ja, pa jih večina:– bodisi omejuje inštalacijo kukijev,– bodisi kukije vsaj mesečno briše.

• Hkrati pa ima večina domačih PC-jev in znaten del službenih več kot enega uporabnika

• S tem je za večino uporabnikov močno otežena identifikacija in tudi izračun presečnih množic

Preseki najbolj obiskanih strani

Google Najdi.si 12,5%

21,2%

10,6%

24,7% 2,7%

9,4% 1,2% Matkurja 17,6%

E - bančništvo

Nekaj značilnosti

• Ustaljen relativni delež okoli 20% uporabnikov interneta.• V mednarodnih primerjavah je delež v Sloveniji

tradicionalno in nerazložljivo skromen.• Po zaskrbljenosti v prvem polletju 2004, je potencial e-

bančništva ponovno porasel.• Zmerno naraščanje absolutnega števila uporabnikov,

vendar le v obsegu rasti števila uporabnikov interneta.• Rahel upad zadovoljstva v letu 2004 (4.1).• Mobilno bančništvo v vzponu: Zadovoljstvo večje kot pri

e-bančništvu.• Ovire in prednosti so močno segregirane.

Bančne aplikacije

• Kakšno je zadovoljstvo z nekaterimi vidiki bančnih aplikacij na spletu?

• Zadovoljstvo z načinom prijave je najvišje, pri tem pa način prijave nima velikega vpliva.

• Zadovoljstvo z navigacijo je večje od zadovoljstva z oblikovanjem.

• Nekoliko nižje je zadovoljstvo glede pomoči uporabnikom in glede na hitrost in stabilnosti sistema.

• Razlike: med bankami ali med uporabniki?

Kako samozadosten je splet?

• Odstotek uporabnikov e-bančništva, ki so potrebovali pomoč pri– Inštalaciji – Pri uporabi aplikacije – Pri problemih okoli stanja

Kako samozadosten je splet?

• Odstotek uporabnikov e-bančništva, ki so potrebovali pomoč pri– Inštalaciji 37%– Pri uporabi aplikacije 22%– Pri problemih okoli stanja 32%

• Kakšna pomoč je bila to?• Trije tipi pomoči:

– v veliki večini po telefonu, – na drugem mestu je telefon plus email, – in šele na tretjem je email

Kako plačati 1000 sit za on-line nakup?

• Kreditne kartice z on-line avtorizacijo• Kreditna kartica s fax avtorizacijo• Kreditna kartica s telefonsko avtorizacijo• Mobilni račun• Preko on-line bančništva• Mobilno bančništvo• Telefonsko nakazilo• Po povzetju• S položnico

E-nakupovanje

Nekaj ugotovitev

• Delež on-line nakupov v končni potrošnji hitro narašča in je v letu 2004 presegel 0.5% (npr. ZDA 1.8%).

• Bistven premik v letu 2004: posredni vpliv.• Zadovoljstvo z on-line nakupi izredno visoko

(4.4)• Zagotovilo varnosti – štirje vidiki – se je izkazalo

za uporabnike kot nadvse pomembno• Plačilo: Še vedno prevladuje povzetje; v porastu

pa so bančna plačila (in ne kartice)• Neckerman še bolj trdno na prvem mestu

Kje slovenske e-trgovine zaostajajo?

• Uporabniki, ki so nakupovali tudi v tujini, so primerjali splošen vtis med slovenskimi in tujimi on-line trgovinami.

• Kaj manjka slovenskim e-trgovinam?1. Primerjalna cenovna prednost (najbolj kritično)2. Pestrost izbire3. Uporabniška prijaznosti4. Varnost5. Oblikovna prijaznost6. Dostava (ni zaostajanja)

Zlorabe in težave pri e-nakupih

• Vsi vidiki težav so v primerjavi z letom 2002 dramatično upadli

• Najbolj je upadlo zavajajoče oglaševanje, o tem poroča le še 11% e-nakupovalcev (2002: 26%)

• Največja težava je prepozna dostava (10%)

• Porasle pa so težave z ugotavljanjem dejanske cene

Cenovna elastičnost e-nakupov

• V celotni populaciji je glavnina že slišala, da je na internetu določena ponudba precej cenejša

• Bi se odločili za internet nakup, pri vrednosti 100,000, če je on-line nakup cenejše za 20%?

• Bolj ali manj pa bi se za internet nakup (namesto klasičnega) odločali...

• Glede razlike v ceni (npr. 5%,20% popust)• Glede na velikost nakupa (npr. 5,000 ali 100,000 Sit)• Glede na rabo ali ne-rabo interneta• Glede na socio-demografsko strukturo

Sklep

• Število PC uporabnikov interneta bo v bodoče naraščalo le cca 10% ali še manj

• Vendar bodo to več kot kompenzirali:– Povečana intenzivnost uporabe zaradi široko-pasovnega

dostopa– Širitev mobilnega dostopa– Val novih in prenovljenih spletnih mest – Nove tehnologije, storitve, aplikacije

• Organizacije in ponudniki vsebin komaj začenjajo integrirati splet v svoje poslovanje

• Spletno industrijo čaka veliko dela.• Vendar bo to delo vse bolj zahtevno.• Vedno znova bo treba prisluhniti uporabniku.

http://ris.org