Download - vidovi obvrznici

4

1. VIDOVI HARTII OD VREDNOST NA PAZAROT NA PARI

1.1 Bankarski obligacii ili dràvni blagajni~ki zapisi (Treasury Bills)

Bankarskite obligaciii se izdavaat od strana na vladite na golem broj na dràvi. Site se garantirani od strana na dràvite koi gi izdavaat kako nominalna vrednost i nosat odredena kamata.

Naj~esto rokot na dospeanost kaj ovie instrumenti iznesuva 91, 182 i 364 dena. Zapisite so rok od 91 i 182 dena se izdavaat na nedelna osnova, dodeka regularni ponudi na 52 nedelnite zapisi se pravat edna{ mese~no. Mo`no e gotovinski obligacii da se izdavaat i po potreba.

1.2 Komercijalni hartii (Commercial Paper)

Se kratkoro~ni, negocijabilni, neosigurani (unsecured promissory note) hartii od vrednost, izdadeni od golemite biznis kompanii. Na pazarot dominiraat golemite korporacii so najvisoki kreditni rejtinzi.

Vo Makedonija se u{te nema nitu edna takva hartija.

Vo poslednite godini komercijalnite hartii privlekuvaat pogolemo vnimanie poradi nivniot nagla ekspanzija upotrebata kako alternativa na kratkoro~nite bankarski zaemi.

Komercijalnite hartii voobi~aeno se kupuvaat vo minimalni iznosi od $25,000 do $100,000 i so rok na vtasuvawe od 5 do 270 dena.

1.3 Bezdano~ni hartii od vrednost ( Tax-exemt paper) .

Bezdano~nata hartija od vrednost naj~esto se narekuva dràvna kratkoro~na obvrznica. Ovoj vid na hartii od vrednost mora da bide izdaden od dràvnata vlast ili lokalnata vlast, ili pak od kvalifikuvana neprofitna organizacija. Pove}eto bezdano~nite hartii od vrednost imaat rok na dospevawe od 15 do 90 dena. Ovie hartii od vrednost se najbezrizi~nite, ke{ ekvivalentni instrumenti. Na niv najmalku deluva kreditniot rizik, nitu rizikot na dolg rok nitu na kamatnata stapka. Ova se hartiite koi ja opredeluvaat bezrizi~nata kamatna stapka.

1.4 Bankarski akcepti (Bankers Acceptances)

Poznati kako menici (bills of exchange, drafts). Menicite se nalozi ili naredbi da se isplati specifiziran iznos na to~no odreden datum, vle~en na poedinci, firmi ili finansiski institucii.Trasatot formalno ja prifa}a obvrskata so zapi{uvawe akceptirano (accepted), so {to nastanuva akceptot (acceptance) . Bankarskiot akcept normalno vtasuva za 30-180 dena, no naj~esto toj rok iznesuva 90 dena. Bankarskite akcepti voobi~aeno se izdavaat vo iznosi od $25,000 i pove}e.

1.5 Prenoslivi depozitni sertifikati (Negotiable Certificates of Deposit)Najvaèn izvor za pribirawe sredstva na pazarot na pari na bankite vo SAD. Prenoslivite sertifikati na depozit pretstavuvaat potvrda za deponirani sredstva izdadena od banka. Negocijabilniot (prenosliv) sertifikat na depozit e izvonredno likvidna hartija i mnogu ~esto se drì vo investicionite portfolija. Obi~no se izdava vo golemi iznosi povisoki od $100,000.1.6 Evrodolari - EurodollarsEvrodolarite se izdavaat vo iznosi od $100,000 ili pove}e, so rokovi od eden den do edna godina . Se ~uvaat se do dospevaweto, (so niv nemoè da se trguva na sekundarnite pazari) dokolku se koristat porano, se pla}aat penali .

Evrodolarskite depozitni sertifikati ili EuroCDs, se obi~no dostapni vo minimalni iznosi od $5 milioni, so zgolemuvawe na iznosite za po $1 milion. Tipi~en rok na dospevawe iznesuva od 30 dena do 6 meseci.

1.7 REPO - Repurchase agreementsKaj tipi~noto repo, vladiniot diler so hartii od vrednost pozajmuva pari, taka {to prodava hartii od vrednost na investitorot, so vetuvawe deka povtorno }e gi otkupi od investitorot po povisoka cena na odredena data vo idnina.

Prodadenite hartii od vrednost, vsu{nost sluàt kako kolateral za zaemot, dodeka razlikata vo cenata pome|u prodadenata i kupenata hartija od vrednost pretstavuva kamata. Repo dogovori naj~esto se pravat za brza upotreba za eden deloven den.

Repo moraat da bidat naplateni so gotovinski fondovi raspolo`livi vedna{, fondovi koi moàt da se povlekuvaat vo gotovina (ke{) i valuta na samiot deloven den koga se realizira transakcijata

1.8 Amerikanski Federalni fondovi (Federal Funds)Federalni fondovi se slobodni (uncommited) rezervi na finansiskite institucii, raspolo`livi za proda`ba na drugi finansiski institucii i ne se generalno dostapni za nebankarski korporacii. Takvata trgovija se pravi vo iznosi obi~no od $1 milion ili pove}e, za eden den (overnight basis).

1.9 Preferencijalni akcii na pazarot na pari (Money Market Preferred Stock)Preferencijalni akcii na pazarot na pari gi koristat korporativnite investitori koi moàt da zarabotat pari od pazarnite kamatni stapki pri {to istovremeno izbegnuvaat pla}awe na danok na 70% na nivnite prihodi od dividendi. 2. Vidovi hartii od vrednost so fiksen prinosZa razlika od prethodnite hartii na pazarot na pari, ovie se podolgoro~ni i ve}e moàt da se smetaat za podolgoro~na investicija. Tuka }e bidat spomenati onie vidovi hartii od vrednost koi moàt da se najdat vo portfolioto na investitorite, bez ogled dali se raboti za portfolio menaxeri ili poedine~ni investitori fizi~ki lica . Cenite na site ovie hartii od vrednost variraat pod vlijanie na promenite na op{tite, preovladuva~ki kamatni stapki, no i od vlijanijata na nivnite specifi~ni rizi~ni faktori.Vidovi hartii so fiksen prinos:

Dràvni dolgovi

Korporativni zapisi

\ubre (junk) obvrznici

Hartii od vrednost pokrieni so imot

Konvertibilni obvrznici

Obvrznici na povik (call)

Obvrznici so rok koj moè da se pomestuva Dràvni dolgoro~ni hartii od vrednostObvrznicite se hartii od vrednost koi na imatelot mu obezbeduvaat finansisko pobaruvawe.obaruvaweto e za{titeno so t.n. trustovska konvencija. Nacionalnite vladi odnosno nivnite centralni banki imaat mo} da vr{at emisija na pari so {to poseduvaat zakonska mo`nost da sozdavaat gotovinski prilivi koi im ovozmoùvaat da gi platat svoite dolgovi.

Dràvata za da go finansira svoeto rabotewe, odnosno javnite rashodi ~esto pati emitira hartii od vrednost. Soogled na toa {to dràvata ima mo`nost samata da si gi kreira svoite prihodi, preku svojata dano~na funkcija, se smeta za prvoklasen dol`nik, odnosno za bezrizi~en dol`nik.

Dràvnite hartii od vrednost se koristat za finansirawe na javnite rashodi, no i kako instrument za funkcionirawe na operaciite na otvoreniot pazar, kade {to se regulira koli~inata pari vo optek vo nacionalnata ekonomija. Skoro i da nema dràva vo svetot ~ija{to javna potro{uva~ka vremenski se poklopuva so javnite prihodi. Tokmu zatoa dràvata moè da pozajmuva pari koga ima namalen priliv vo javnata kasa, a zgolemeni rashodi, a pozajmenite pari da gi vra}a toga{ koga ima vi{ok na prihodi nad rashodite.

Nekoi vidovi dràvni hartii od vrednost:

Trezorski zapisi (notes)

Trezorski obvrznici (bonds)

Kolaterizirani Hipotekarni obvrznici

Op{ti Dolgovni Municipalni obvrznici

Prihodna Municipalna obvrznica

Obvrznici od serijata EE ili HH

GNMA Hipotekarno zasnovani obvrznici izdadeni od Dràvnata Nacionalna hipotekarna asocijacija

FHLMC Hipotekarno zasnovani obvrznici izdadeni od Federalnata korporacija za doma{ni hipotekarni zaemi

Trezorski zapisi (Treasury Notes)Imaat podolgoro~no dospevawe od 2, 3, 5 i 10 godini. Se narekuvaat ~esto T-zapisi (T-notes) ili trezorski zapisi i nosat fiksna kamatna zarabotka koja se isplatuva na sekoi {est meseci se do datumot na dospevaweto, koga se isplatuva i glavnicata. Trezorskite zapisi moàt da se kupat direktno od trezorot ili preku banka ili broker. Za da se kupat direktno od trezorot se podnesuva konkurentna ili nekonkurentna ponuda na aukcijata.

So nekonkurentnata ponuda se prifa}a prose~nata kamatna stapka koja }e se postigne na aukcijata.

So konkurentnata ponuda sekoj investitor opredeluva svoja ponuda za zarabotka, odnosno kamatna stapka, so {to direktno vlijae vrz op{tata kamatna stapka. Nekonkurentnite ponudi se po obem mnogu pomali vo odnos na konkurentnite ponudi. Najmal iznos koj moè da se kupi e $1.000, a najvisok kaj nekonkurantna ponuda $5.000.000, dodeka kaj konkurentnite ponudi do 35% od ponudeniot iznos na aukcijata. Metodata na emisija e elektronska i zapisite se vo elektronski oblik.

Dràvni obvrznici (Treasury Bonds)Dràvnite obvrznici se dolgoro~ni hartii od vrednost so fiksna glavnina, ~esto narekuvani T-obvrznici (T-bonds). Kamatata se ispla}a na sekoi {est meseci. Dolgoro~ni se i moàt da dospevaat i po pedeset godini. Vo Britanija se narekuvaat Gilt-oviSpored Fajnan{ajl tajms se klasificiraat kako:

Kratkoro~ni (pomalku od pet godini)

Srednoro~ni (pet do petnaeset godini)

Dolgoro~ni (pove}e od petnaeset godini)

Obvrznicite sekoga{ se isplatuvaat spored nominiranata (nazna~enata) vrednost ili vrednost delliva so 100. Toa ne zna~i deka tie nemoè da se trguvaat spored cena razli~na od 100, tuku deka se obi~no nominalno zaokruèni na 100, a se kupuvaat nad (so premija) ili pod 100 (so diskont).

Kamatnata stapka platena na obvrznicata se narekuva kuponska stapka i se pla}a na nominalniot iznos na obvrznicite po fiksna stapka. Ova se osobeno sigurni hartii od vrednost. Podobna e za onie koi sakaat da {tedat, baraat dohod ili baraat hartija koja e visoko likvidna. Zna~i, moè da se smeta za ke{ ekvivalent vo investiciskoto portfolio pa i vo bilansite na bankite i korporaciite .Cenite na vladinite obvrznici imaat direktna vrska so nivoto na op{tata kamatna stapka. Kako {to kamatite rastat taka cenite na vladinite obvrznici pa|aat, a rastat fiksnite prinosi (zarabotkite) i obratno. Kolku e podolg rokot na dospevawe na vladinite obvrznici tolku pogolem del od nejzinata cena }e ima tendencija da fluktuira. Hartiite so pokusi rokovi pri upotrebata imaat tendecija da vle~at do dospevaweto.

Postojat i t.n. {tedni obvrznici, no tie se razlikuvaat od dràvnite obvrznici edinstveno spored mo`nosta da se trguva so niv ili ne. Tie se ~uvaat do dospevaweto ili po isklu~ok do odlukata na trezorot da bidat isplateni predvreme (otpoviklivi obvrznici).

Dràvni zapisi za{titeni od inflacija (Treasury Inflation-Protected Securities- TIPS)Neinflatornite obvrznici se takvi obvrznici koi obezbeduvaat za{tita od inflacijata.

Amerikanskata Trezorska inflaciono za{titena hartija od vrednost, pa i drugite svetski poznati obvrznici (realna obvrznica, inflaciono vrzan gilt) se indeksirani po glavninata. Nivnata glavnina se zgolemuva so promena na inflacijata vo opredelen period. Kako {to glavninata se zgolemuva, so korekciite za inflacijata, i kuponskata isplata raste (pri fiksna kuponska, kamatna stapka).

So dospevaweto glavninata se isplatuva spored inflacioniranata vrednost. Bezkuponski trezorski obvrznici. Trezorot ne prodava nulti-kuponski zapisi i obvrznici, sepak pobaruva~kata za vakov vid hartii od vrednost e visoka, poradi nerizi~nosta i periodot na dospevawe koj e pogolem od edna godina, pa privatniot sektor sam gi kreira.

Strip hartiite se kreiraat na toj na~in {to nekoja podolgoro~na hartija od vrednost so kupon se razgoluva, odnosno se izdvojuvaat nejzinite kuponi i se plasiraat kako posebni hartii koi ne nosat kamata (kupon). Ne ni moàt da nosat kupon zatoa {to tie samite se kupon. Glavninata e posebna bezkuponska hartija so nazna~en nominalen iznos.

Tie se izvonredno likvidni od pove}e pri~ini. Pred se zatoa {to hartijata (osnovna) e dràvna i bezrizi~na, potoa se registrirani i izdadeni preku trezorskata programa na nulti hartii od vrednost

Obvrznici na lokalnite vlastiMunis se dolgovi emitirani od vladini lokalni edinici.Koga se kupuva municipalna obvrznica fakti~ki se pozajmuvaat pari na emitentot vo razmena za odredeni godi{ni kamatni isplati vo periodot na dospevawe.

Municipalnata obvrznica se izdava vo dva vida:

obvrznici so op{ta obvrska i

prihodna obvrznica Kupuvaweto municipalna obvrznica ~esto se gleda kako na konzervativna investiciona strategija. Sepak taa ne e nerizi~na.

Eve gi faktorite na rizik:

Krediten rizik

Rizik na kamatna stapka Rizik od promena na dano~na korpa Rizik od predvremeno isplatuvawe

Pazaren rizik

Hartii od vrednost pokrieni so imot. Toa {to gi razlikuva obvrznicite vo legalna smisla se kolateralite (imotno pokritie za zaemite) zaloèni i legalnite prava kon ovoj kolateral.

Dokolku obvrznicata e neosigurena toga{ vo slu~aj na plate`na nesposobnost obvrznicite se rangiraat na nivo isto so ostanatite doveriteli bez ogled {to emitent e dràvata.

Neosigurenite obvrski obi~no imaat negativen zalog koj go obezbeduva izdava~ot od poseduvawe imoti osigureni pred konkretnata emisija.

Koja i da e obvrznica koja ima postari emisii odnapred e subordinirana. Mo`no e kako kolateral da se stavi realen imot toga{ obvrznicite se narekuvaat hipotekarni obvrznici.

Hipotekarnite obvrznici se obvrznici so trustovski, fondaciski dogovori koi go osiguruvaat nivniot kolateral preku hipoteka Hartiite od vrednost pokrieni so imot se obvrznici koi se zasnovani na primaren paket od imoti.

Vidovite imoti koi se sekjuritizirani moàt da bidat najraznovidni:

Stanbeni hipoteki

Prilivi od kreditni karti~ki

Prilivi od stanarini i dr.

Site hartii pokrieni so imot se hartii od vrednost koi se zasnovani vrz korpa od osnovni imoti. Ovie imoti se obi~no nelikvidni i po priroda privatni . Grupiraweto na imotite se slu~uva za da se napravi sekuritizacijata dovolno {iroka za da bide ekonomi~na i da se diverzificira kvalitetot na osnovnite imoti.

3.Korporaciski obvrznici

Kreditniot bonitet na korporaciskite obvrznici e vrzan so biznis perspektivata i finansiskiot kapacitet na izdava~ot.

Delovnata perspektiva na kompaniite e zavisna od ekonomskata sostojba na zemjata, biznis ambientot, fazata na ciklusot na ekonomijata voop{to i konkurentskata pozicija na sektorite vo ekonomijata.

Izdava~ite se grupirani po sekori, a sektorite so stabilni prihodi i zarabotki se vikaat ne cikli~ni sektori, kade {to se nao|aat onie ~ii prihodi i zarabotki rastat zaedno so drugata ekonomija.

Izdava~ite isto taka se grupiraat spored nivniot krediten rejting. Kompaniite koi imaat finansiski rizik poradi visokite nivoa na dolg i varijabilnite prihodi i zarabotki se narekuvaat investiciono potceneti, a rangiraweto na kvalitetot na nivnite obvrznici moè da odi duri i do takanare~enite |ubre obvrznici. Povisokokvalitetnite obvrznici se narekuvaat investiciono vredni.

Postoi ogromen broj razli~ni vidovi korporativni obvrznici, i toa:

Hipotekarni obvrznici se emituvaat za kupuvawe na odredeni hartii za koi ima zaloèn nedvièn imot; Dolgovi neosigurani zapisi;

Sertifikati na trust na oprema seriski obvrznici osigurani so posebna oprema;

Dohodni obvrznici dogovorot utvrduva deka kamatata }e bide platena edinstveno ako izdava~ot zarabotuva pari so realizacija na proektot za da se izvr{at kamatnite isplati;

Konvertibilni obvrznici moè da bidat razmeneti za prethodno naveden broj obi~ni akcii na izdava~ot;

Obvrznici so promenliva kamatna stapka isplatuvaat kamata povrzana so nekoj indikator na preovladuva~ki stapki kako {to se trezorskite zapisi;

Obvrznici so nulti kupon gi isplatuvaat site kamati i glavnicata po vtasuvaweto poznati kako diskontni obvrznici;

Evroobvrznicite se emituvaat nadvor od dràvata na izdava~ot vo valuta razli~na od nacionalnata valuta na izdava~ot.

4.Obvrznici so opcija za otpovikuvawe ili prodolùvawe

Obvrznicite so mo`nost za otpovikuvawe ili prodolùvawe se takvi hartii od vrednost koi sodràt pove}e od eden datum na vtasuvawe.

Prodolìvite obvrznici mu davaat pravo na imatelot da go odloùva po~etniot datum na vtasuvaweto.

Otpoviklivite obvrznici mu davaat pravo na imatelot da go avansira vra}aweto na glavnicata na poskor datum od onoj {to e naveden na obvrznicata i na prospektot na emisijata.

Investitorite gi koristat ovie obvrznici, za da go modificiraat rokot na vtasuvawe vo svoeto portfolio i da steknat prednost od dvièwata na kamatnite stapki.

Koga kamatnite stapki rastat, pro{irlivite (povleklivite) obvrznici dejstvuvaat kako obvrznici so svoite pokusi rokovi. Koga kamatnite stapki opa|aat, tie dejstvuvaat kako obvrznici so svojot podolg rok na vtasuvawe.

Kupuva~ite moàt da bidat privle~eni od ovie obvrznici, zatoa {to opcijata za pro{iruvawe ili stesnuvawe e privle~na za niv ili zatoa {to ~uvstvuvaat pogolema sigurnost dokolku rokovite se skusat ili tie samite moàt da gi prodolàt.

5. Prodolìvi obvrznici

Ovie obvrznici mu davaat pravo na imatelot da go prodolùva datumot na vtasuvawe na specifi~ni datumi.

Investitorot inicijalno kupuva obvrznici so pokus rok na vtasuvawe. Dokolku kamatnite stapki opa|aat, cenite na obvrskite so pokus rok raste, no pobavno od cenite na podoloro~nite obvrznici. Dokolku kamatite rastat, prodol`livite obvrznici }e se odnesuvaat kako pokratkoro~ni obvrznici.

6. Otpoviklivi obvrznici

So otpoviklivite obvrznici, investitorot poseduva podolgoro~na obvrznica so pravo da se povle~e na specifi~en datum. Investitorot moè da kupi otpovikliva obvrznica so podolg rok, koja inicijalno se odnesuva kako dolgoro~na obvrznica dokolku kamatnite stapki rastat, cenata pa|a. Koga edna{ nejzinata cena }e stane dovolno niska, taa }e po~ne da se odnesuva kako kratkoro~na obvrznica i padot na nejzinata cena }e bide mnogu pomal otkolku kaj normalnata dolgoro~na obvrznica.

7.Devizni obvrznici

Deviznite obvrznici se obvrznici {to se izdadeni vo valuta razli~na od doma{nata. Izdava~ite emituvaat devizni obvrznici za da gi napravat poatraktivni za kupuva~ite i za da ovozmoàt steknuvawe na prednost od razlikite vo me|unarodnite kamatni stapki.

Obvrznicite emituvani vo stranska valuta gi dobivaat slednite imiwa:

1. Jenki za amerikanski dolar;2. Samuraj za japonski jen;

3. Buldog za britanska funta;

4. Kivi za novozelandski dolar.

Deviznite obvrznici imaat mnogu porazli~en rizi~en i povraten profil otkolku doma{nite obvrznici. Kaj niv cenata trpi vlijanija predizvikani od dvièwata vo kamatnata stapka na stranskata zemja, no trpi vlijanie i vo zavisnost od kursevite na stranskite valuti.

8. Visokodohodni ili |ubre obvrznici

Visokodohodnite ili |ubre obvrznici se takvi obvrznici emituvani od kompanii koi se smetaat za visokorizi~ni. Toa zna~i deka {ansite ovaa obvrznica da ne se naplati e povisoka otkolku kaj drugite obvrznici. Analiziraweto pokaàlo deka portfolijata na visokoprihodnite obvrznici beleàt povisoki povrati otkolku drugite portfolija na obvrznici, {to sugerira deka visokite prihodi gi kompenziraat dopolnitelnite rizici od propa|awe.

Najvisoko vredni obvrznici se onie klasificirani vo AAA, a kreditnata skala opa|a do C i kone~no do D ili kategorija na mnogu verojatna finansiska nesposobnost.

9.Konvertibilni obvrznici

Konvertibilnite hartii od vrednost pretstavuvaat hibridni hartii od vrednost. Tie se obrznici ili preferencijalni akcii koi moè da se zamenat po izbor na imatelot za odreden broj obi~ni akcii na kompanijata.

Varantot e hartija od vrednost koja moè da mu dade pravo na imatelot da kupi odreden broj obi~ni akcii po odredena cena za vreme na odreden period. Konvertibilnite hartii i varantite moè da se izdavaat samostojno ili zaedno so drugi hartii od vrednost. Procesot na konverzijata e nepovraten.

Karakteristiki na konvertibilnite hartii od vrednost

Koeficient na konverzija go izrazuva brojot na obi~ni akcii pri {to konverzijata pretstavuva broj na obi~ni akcii koi sopstvenikot na obvrznicata }e moè da gi dobie vo zamena za edna poedine~na obvrznica. Na primer, konverzija 30, zna~i 30 obi~ni akcii za edna obvrznica so nominalna vrednost 1000.

Pazarna konverziona vrednost vrednost na konverzija, pretstavuva tekovna pazarna vrednost na obi~ni akcii koi moè da se zamenat za edna poedine~na obvrznica. Cenata na konverzijata t.e. tekovnata pazarna vrednost se dobiva so mnoèwe na koeficientot na konverzija i tekovnata pazarna cena na edna obi~na akcija.

Konverziona premija pretstavuva razlika pome|u pazarnata konverziona vrednost i tekovnata pazarna cena na obvrznicata.

Period na konverzija e vremeto vo koe e dopu{teno konvertirawe na soodvetnata hartija od vrednost vo obi~na akcija.

10. Prednosti na finansiraweto so konvertibilni hartii od vrednost

Postoeweto na opcijata konverzija i ovozmoùva na kompanijata emitent da izdava obvrznici so relativno poniska kuponska kamatna stapka ili da gi prodava po relativno povisoka pazarna cena (premija).

Pri konverzija, kompanijata gi izbegnuva tro{ocite {to se povrzani so novata emisija na obi~ni akcii. Isto taka se izbegnuva i efektot na pazarnata cena na obi~nite akcii {to e rezultat na dopolnitelnata ponuda na novi akcii na kompanijata na pazarot.

Druga prednost za kompanijata e toa {to, so emisijata na konvertibilni hartii od vrednost, kamatnata stapka ili preferencijalnata dividenda e poniska od stapkata {to kompanijata mora da ja plati pri emisija na obi~ni obvrznici ili preferencijalni akcii.

11. Prednosti za investitorite {to kupuvaat konvertibilni obvrznici

Vo slu~aj koga pazarnata cena na akciite na kompanijata opa|a, investitorot moè da ne go iskoristi pravoto na konverzija i da prodolì da ja poseduva obvrznicata so {to si obezbeduva fiksen i relativno povisok dohod vo vid na kamata.

Dokolku cenata na obi~nata akcija raste, toga{ i imatelot moè da ja konvertira obvrznicata i da ostvari konverziona premija t.e. da ja zgolemi vrednosta na svojot finansiski imot koristej}i gi povolnite dvièwa na cenite na pazarot.

Bidej}i ponekoga{ konverzijata moè skapo da ja ~ini kompanijata emitent, a da bide mnogu povolna za investitorot. Kaj konvertibilnite obvrznici ~esto postoi i klauzula za otpoviklivost. Spored ovaa klauzula, kompanijata emitent ima pravo da pobara da ja otkupi obvrznicata po odreden vremenski period. Cenata po koja kompanijata e podgotvena da ja otkupi obvrznicata e cena pri otpovikuvaweto.

Dokolku kompanijata nudi odredena cena pri otpovikuvaweto, toga{ investitorot }e ja sporedi taa cena so pazarnata konverziona vrednost, i ako taa vrednost e pogolema od cenata pri otpovikuvaweto, toga{ investitorot }e se re{i za predvremena isplata.

12. Karakteristiki i elementi na konvertibilnite hartii od vrednost

Kako re~isi site konvertibilni hartii od vrednost, tie se pot~ineti na drugite kreditori. Tie se otpoviklivi spored premijata vo koe bilo vreme, pred rokot na vtasuvaweto.

Konvertibilnite obvrznici se obvrznici so kuponska isplata i pravno pretstavuvaat dolgoven instrument koj e prioriteten vo odnos na site drugi sopstveni~ki hartii od vrednost vo slu~aj na bankrot. Nivnata vrednost zavisi od op{toto nivo na kamatni stapki i od kreditniot bonitet na izdava~ot.

Investitorite gi kupuvaat konvertibilnite obvrznici za da zarabotat povisoki tekovni prihodi i da trpat pomali padovi na cenata. êsto se postavuva pra{aweto za vistinskata su{tina na konvertibilnite obvrznici: dali se toa akcii ili obvrznici i koja e nivnata vistinska priroda. Tie glavno se korporativni obvrznici na koi e prika~ena opcija za konverzija. Vo momentot koga }e se konvertiraat, prestanuvaat da bidat obvrznici i stanuvaat obi~ni akcii vo vistinska smisla na zborot. Nivno konvertirawe vo obvrznica ne e mo`no, koga edna{ }e stanat akcii, se odnesuvaat kako sekoga{ da bile akcii.

Koga se izdavaat prvpat, konvertibilnite akcii se odnesuvaat isto kako i obi~nite korporativni obvrznici no sepak nosat nezna~itelno poniska kuponska stapka vo odnos na normalnite obvrznici izdadeni od istata kompanija na ist rok na vtasuvawe.

Konverzionata stapka, koja obi~no se narekuva i konverziona premija, opredeluva kolku akcii moàt da se konvertiraat od sekoja obvrznica.

Edinstvenata negativna strana na konvertibilnite obvrznici e toa {to kompanijata ima pravo da gi otpovika obvrznicite. So drugi zborovi, tie imaat pravo i mo`nost za prinudna konverzija.

Prinudnata konverzija obi~no se slu~uva koga cenite na akciite se povisoki otkolku {to bi bile dokolku obvrznicata bi bila isplatena ili na datumot na nejzinoto otpovikuvawe (vtasuvawe).

13. Evroobvrznica (Eurobond)Evroobvrznicata e obvrznica garantirana od me|unaroden sindikat i prodadena vo zemji nadvor od zemjata na pari~noto podra~je na izdava~ot vo koja evroobvrznicata e dominirana.

Evroobvrznicite se koristat od strana na zajmuva~i so vrvni kreditni rejtinzi, kako {to se banki i golemi internacionalni kompanii za da privle~at sredstva so rokovi na otplata od sreden do dolg.

Evroobvrznicata e dolgoven dogovor koj ja opredeluva obvrskata na izdava~ot da plati kamata po odredena kamatna stapka i glavnicata na obvrznicata na odreden specificiran datum.

Emisijata na evroobvrznici bara zadovoluvawe na specifi~na struktura i tie se definirani so evropskata direktiva 89/298 kako negocijabilni, pazarni hartii od vrednost.

Evroobvrznicite se klasificiraat vo pet posebni vidovi:

Obi~ni, so fiksni kamatni stapki, so fiksna isplata;

FRNs i VRNs zapisi so fleksibilna ili varijabilna stapka na vra}awe;

Subordinirani izdava~i (obvrznici kaj koi pravoto na sopstvenicite na obvrznicata na glavnica i kamata e vtorostepeno vo odnos na pravata na kreditorite).

Obvrznici pokrieni so imot (kreditot zavisi od izdvoeniot, kolateraliziran imot).

Konvertibilni obvrznici ( moè da se zamenat vo akcii po prethodno opredelena cena).

Sekundarniot pazar na evroobvrznici ne e organiziran kako trgovija na parket. Transakciite glavno se slu~uvaat preku telefonsko komunicirawe me|u dilerite. Najgolem del od dilerite so evroobvrznici se nao|aat vo London. Ovoj pazar obi~no se narekuva trguvawe preku {alter.

14. Amerikanski sertifikati za depozit- ADRADR se vovedeni vo 1927 god. kako akcija so koja se trguva vo SAD, no predstavuva odreden broj akcii vo nekoja stranska korporacija. ADR se kupuvaat i prodavaat na amerikanskite berzi kako i drugite akcii, i se emituvani i sponzorirani vo SAD od banka ili brokerska ku}a. ADR bile vovedeni poradi te{kotiite pri kupuvaweto na akcii od drugi zemji koi trguvaat po drugi ceni i devizni kursevi.

Glavna cel na ADR e da se za{titat individualnite investitori so reducirawe na administrativnite te{kotii i izbegnuvawe na danoci za sekoja izvr{ena transakcija. Za poedincite ADR e odli~en na~in da kupat akcii vo stranski kompanii i da gi kapitaliziraat so rast na potencijali nadvor od SAD.

ADR nudat dobra mo`nost za kapitalni dobivki kako i {to obezbeduvaat dohodi dokolku kompanijata isplatuva dividendi.

Toa e negocijabilen sertifikat izdaden od amerikanska banka, koj pretstavuva specifi~en broj stranski akcii ili akcii na stranski emitenti koi se trguvaat na amerikanskata berza. ADR se denominirani vo amerikanski dolari i ne gi eliminiraat kursnite rizici i ekonomskiot rizik povrzan so osnovnite akcii vo druga zemja. Pritoa tie ne gi eliminiraat kursnite rizici i ekonomskiot rizik povrzan so osnovnite akcii vo druga zemja.

Na primer, devidendite se pla}aat vo evra i mora da bidat konvertirani vo dolari, {to vle~e i konverzioni tro{oci, kako i lokalni danoci vo soglasnost so depozitniot dogovor.

Depozitnata potvrda ( depositori receipt - DR) e vid na negocijabilna ( transferabilna) finansiska hartija od vrednost koja se trguva na lokalnite berzi, no pretstavuva hartija od vrednost obi~no vo forma na akcii {to se emituva od strana na stranski javno kotirani kompanii. Depozitniot sertifikat koj e fizi~ki sertifikat, ovozmoùva investitorite da poseduvaat imot vo akcii od drugi zemji.

DR se kreirani koga stranska kompanija saka da gi kotira svoite ve}e lokalno kotirani i javno trguvani akcii ili dolgovni hartii od vrednost na stranska berza. Pred da moè da bidat kotirani na odredena berza, kompanijata koja e vo pra{awe mora prethodno da ispolni odredeni kriteriumi za da moè da bide prifatena i prisutna na stranskata berza.

Dokolku nekoja kompanija gi ispolnuva kriteriumite za DR kotacija, toga{ se bara brokerska ku}a, koja e me|unarodno disperzirana, koja e osposobena preku svojata me|unarodna kancelarija ili lokalna brokerska ku}a, da vr{i otkup na lokalni akcii preku lokalna berza i da gi ispora~a na nekoja bonitetna lokalna banka koja ima odobrenie za ~uvawe i procena na imotot, pa koga DR se trguvani brokerot }e ima namera da dobie najdobra cena za akciite.

Amerikanskiot broker moè isto taka da probava ADR i na lokalniot pazar ( na pazarot kade {to poteknuvaat akciite) {to e poznato kako prekugrani~no trguvawe. Koga }e se slu~i toa iznosot na ADR se namaluva od depozitorot i lokalnite akcii se osloboduvaat od bankata ~uvar i se ispora~uvaat nazad na stranskiot broker koj gi kupuva i koj za niv pla}a vo lokalna valuta koja se konvertira vo dolari od strana na amerikanskiot broker.

DR funkcioniraat kako sredstvo za zgolemuvawe na globalnata svetska trgovija, koja za vozvrat moè da pomogme ne samo da se zgolemi volumenot na lokalniot i na stranskite pazari, tuku i da se vospostavi razmena na informacii, tehnologija, regulatorni proceduri i pazarna transparentnost.

SODR@INA :

1. Vidovi hartii od vrednost na pazarot na pari.................1 str

1.1.Bankarski obligacii ili dràvni blagajni~ki zapisi.............................................................................................1 str

1.2.Komercijalni hartii...................................................1 str

1.3.Bezdano~ni hartii od vrednost.................................1 str

1.4.Bankarski akcept..........................................................2 str

1.5.Prenoslivi depozitni sertifikati........................2 str

1.6.Evrodolari......................................................................2 str

1.7.REPO................................................................................3 str

1.8.Amerikanski federalni fondovi.............................3 str

2. Vidovi hartii od vrednost so fiksen prionos................4 str

3. Korporaciski obvrznici......................................................8 str

4. Obvrznici so opcija za otpovikuvawe ili prodolùvawe.............................................................................10 str

5. Prodolìvi obvrznici........................................................11 str

6. Otpoviklivi obvrznici.......................................................11 str

7. Devizni obvrznici...............................................................11 str

8. Visoko dohodni ili |ubre obvrznici..............................12 str

9. Konvertibilni obvrznici.................................................13 str

10. Prednosti na finansiraweto so konvertibilni hartii od vrednost........................................................................................14 str

11. Prednosti za investitorite {to kupuvaat konvertibilni obvrznici.....................................................................................14 str

12. Karakteristiki i elementi na konvertibilnite hartii od vrednost........................................................................................15 str

13. Evroobvrznici.....................................................................16 str

14. Amerikanski sertifikati za depoziti.........................17 str

Download - vidovi obvrznici

Top Related