UNIVERZA V LJUBLJANI

EKONOMSKA FAKULTETA

MAGISTRSKO DELO

NACIONALNA KULTURA IN KONKURENNOST DRAVE:

PRIMERJALNA ANALIZA NACIONALNIH KULTUR IN VPLIV NA

KONKURENNOST IZBRANIH DRAV IN SLOVENIJE

Ljubljana, november 2012 TINA VIDERGAR

IZJAVA O AVTORSTVU

Spodaj podpisana Tina Vidergar, tudentka Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani,

izjavljam, da sem avtorica magistrskega dela z naslovom NACIONALNA KULTURA IN

KONKURENNOST DRAVE: PRIMERJALNA ANALIZA NACIONALNIH

KULTUR IN VPLIV NA KONKURENNOST IZBRANIH DRAV IN SLOVENIJE,

pripravljenega v sodelovanju s svetovalcem izr. prof. dr. Markom Pahorjem in

sosvetovalko izr. prof. dr. Matejo Dernovek.

Izrecno izjavljam, da v skladu z doloili Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah (Ur. l.

RS, t. 21/1995 s spremembami) dovolim objavo zakljune strokovne naloge/diplomskega

dela/specialistinega dela/magistrskega dela/doktorske disertacije na fakultetnih spletnih

straneh.

S svojim podpisom zagotavljam, da

je predloeno besedilo rezultat izkljuno mojega lastnega raziskovalnega dela;

je predloeno besedilo jezikovno korektno in tehnino pripravljeno v skladu z Navodili za izdelavo zakljunih nalog Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, kar pomeni,

da sem

poskrbel(-a), da so dela in mnenja drugih avtorjev oziroma avtoric, ki jih

uporabljam v zakljuni strokovni nalogi/diplomskem delu/specialistinem

delu/magistrskem delu/doktorski disertaciji, citirana oziroma navedena v skladu z

Navodili za izdelavo zakljunih nalog Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani,

in

pridobil(-a) vsa dovoljenja za uporabo avtorskih del, ki so v celoti (v pisni ali

grafini obliki) uporabljena v tekstu, in sem to v besedilu tudi jasno zapisal(-a);

se zavedam, da je plagiatorstvo predstavljanje tujih del (v pisni ali grafini obliki) kot mojih lastnih kaznivo po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (Ur. l. RS, t.

21/1995 s spremembami);

se zavedam posledic, ki bi jih na osnovi predloene zakljune strokovne naloge/diplomskega dela/specialistinega dela/magistrskega dela/doktorske disertacije

dokazano plagiatorstvo lahko predstavljalo za moj status na Ekonomski fakulteti

Univerze v Ljubljani v skladu z relevantnim pravilnikom.

V Ljubljani, 29. november 2012 Podpis avtorice:__________________

i

KAZALO

UVOD ................................................................................................................................... 1

1 OPREDELITEV NACIONALNE KULTURE ......................................................... 6

1.1 Elementi nacionalne kulture .................................................................................. 8

1.2 Kulturne dimenzije .............................................................................................. 10

1.2.1 Kulturne dimenzije po Hofstedu in posledice le-teh v poslovnem svetu ........ 11

1.3 Ekonomska teorija kulture po Cassonu ............................................................... 21

1.3.1 Model medkulturnega tekmovanja .................................................................. 22

1.3.2 Dimenzije kulture po Cassonu ......................................................................... 23

1.4 Primerjava teorije kulture in ekonomske teorije kulture ..................................... 26

2 MERJENJE KONKURENNOSTI DRAV IN POSAMEZNIKOV ................. 30

2.1 Definicije konkurennosti ................................................................................... 31

2.2 Teoretine predpostavke za razvoj metodologije konkurennosti

Intituta za razvoj managementa (IMD) .............................................................. 32

2.2.1 Opis dimenzij poslovnega okolja .................................................................... 33

2.3 Merjenje konkurennosti po metodologiji Intituta za razvoj

managementa (IMD)............................................................................................ 35

2.4 tirje faktorji konkurennosti po metodologiji Intituta za razvoj

managementa (IMD)............................................................................................ 36

2.5 Deset zlatih pravil za vejo konkurennost ......................................................... 38

3 PRIMERJALNA ANALIZA KULTURE IN KONKURENNOSTI

IZBRANIH DRAV ................................................................................................... 38

3.1 Nart analize ........................................................................................................ 39

3.2 Nacionalna kultura izbranih drav ....................................................................... 40

3.3 Tipi kultur izbranih drav po Cassonu ................................................................ 56

3.4 Posledica predpostavke o upadu zaupanja v individualistinih drubah ............. 60

3.5 Konkurennost drav na IMD-lestvici konkurennosti ....................................... 63

3.5.1 Osnovni ekonomski podatki izbranih drav .................................................... 63

3.5.2 Uvrstitev izbranih drav na IMD lestvici konkurennosti v

zadnjih petih letih ............................................................................................ 65

3.6 Analiza nacionalnih kultur izbranih drav s pomojo kriterijev

konkurennosti po IMD-ju .................................................................................. 67

3.7 Primerjava drav glede na odprtost in prilagodljivost ter vpliv na

uspenost spopadanja v kriznih situacijah ........................................................... 82

3.8 Zakljuki primerjalne analize kultur in konkurennosti izbranih drav .............. 86

SKLEP ................................................................................................................................ 93

LITERATURA IN VIRI ................................................................................................. 101

ii

SEZNAM SLIK

Slika 1: Tri ravni mentalnega programiranja .................................................................. 9

Slika 2: ebulni ovoj oziroma manifestacija kulture na razlinih nivojih................ 10

Slika 3: Grafini prikaz dre do globalizacije v izbranih dravah v obdobju

med 2002 in 2011 ............................................................................................ 83

Slika 4: Grafini prikaz odprtosti nacionalne kulture za drugane ideje

izbranih drav v obdobju med 2002 in 2011 ................................................... 84

Slika 5: Grafini prikaz fleksibilnosti in prilagodljivosti ljudi v

izbranih dravah v obdobju med 2002 in 2011 ............................................... 85

SEZNAM TABEL

Tabela 1: Primerjava kulturnih dimenzij po Cassonu in Hofstedu ....................................... 27

Tabela 2: Dimenzije kulture po Cassonu in Hofstedu z upotevanjem predpostavke o

hibridnem odnosu med individualizmom kolektivizmom in zaupanjem .......... 27

Tabela 3: Tipologija kultur po Cassonu ............................................................................... 28

Tabela 4: Indeksi kulturnih dimenzij izbranih drav po Hofstedu ....................................... 40

Tabela 5: Dimenzije kulture in tipi kulture izbranih drav po Cassonu ............................... 57

Tabela 6: Dimenzije kulture in tipi kulture izbranih drav

po Cassonu ob predpostavki o znianem zaupanju .............................................. 61

Tabela 7: Uvrstitev izbranih drav na lestvici konkurennosti v obdobju

med 2007 in 2011 ................................................................................................. 66

1

UVOD

Svetovna finanna in gospodarska kriza je pokazala velike razlike v odzivih posameznih

drav in nacionalnih gospodarstev na nepredvidljivo gospodarsko situacijo. Hitro, a hkrati

premiljeno prilagajanje novim okoliinam je bil eden kljunih faktorjev za uspeno

prebroditev krizne situacije. Vendar nekateri e vedno akajo, da bo kriza minila in da bo

potem vse tako, kot je bilo neko. Dejstva kaejo, da je kriza e zdavnaj mimo, pustila pa

je nove okoliine, znotraj katerih je treba ponovno najti svoj prostor in postati kar se da

uspeen v novih trnih razmerah. Tisti, ki tega e vedno niso doumeli in se e vedno

oklepajo misli, da bodo prili nazaj predkrizni asi, so najverjetneje obsojeni na propad.

Tudi v Sloveniji smo se odzvali prepoasi in premalo odlono. Rezultat tega pa je bil

neverjeten padec slovenske konkurennosti v letu 2010 v primerjavi z drugimi dravami

(IMD World Competitiveness Yearbook, 2010 in 2011). Slovenija je namre v letu 2010

padla kar za 20 mest na lestvici konkurennosti, ki jo vsako leto objavlja Intitut za razvoj

managementa (v nadaljevanju IMD), in pristala povsem na repu drav (IMD World

Competitiveness Yearbook, 2010). Tudi v letu 2011, ko so nekatere drave e kazale znake

okrevanja, je Slovenija zadrala mesto med najmanj konkurennimi (IMD World

Competitiveness Yearbook, 2011). Ker je nacionalna konkurennost eden glavnih

pokazateljev uspenosti drave v globalni gospodarski tekmi, je rezultat vsekakor skrb

vzbujajo in kae na nujnost hitrih, odlonih in premiljenih sprememb.

Prav padec na lestvici konkurennosti, kjer je Slovenija med 58 dravami dolga leta

zasedala zlato