Človek, svet in etos: študije o postsekularni filozofiji in svetovnem etosu

Download Človek, svet in etos: študije o postsekularni filozofiji in svetovnem etosu

Post on 21-Jul-2016

216 views

Category:

Documents

2 download

Embed Size (px)

DESCRIPTION

Avtorjeva monografija pomeni z vsebinskega vidika novost tako v našem domačem kot širšem filozofskem prostoru. Posebna odlika študije je filozofsko zavezujoč premislek napetega odnosa med predsekularno filozofijo, sekularno filozofijo 19. in 20. stoletja ter vedno bolj prezentno postsekularno filozofijo, ki poslednje utemeljitve ne išče več izključno v človekovem razumu, hkrati pa se odvrača od sekularnega brezprizivnega zavračanja vsega religioznega. S tem avtorjevo mišljenje nikakor ne opušča metafizičnega izročila v celoti, saj še vedno misli utemeljitveno v smislu iskanja substancialnega mišljenja, ki bo sposobno poiskati trdne osnove tudi danes v veliki meri pogrešanih moralnih vrednot. Iz avtorjeve natančne metodologije tako pri deskripciji kot pri analizi in interpretaciji izhaja eruditska uporaba kategorialnega in drugega znanstvenega aparata. S pričujočo monografijo se avtor uvršča med vidne slovenske filozofe, saj učinkovito posega v vrhunske teoretske razprave.

TRANSCRIPT

  • Boru

    t Ol

    aj

    9 789612 377328

    ISBN 978-961-237-732-8

    ISBN 978-961-237-732-8

    Borut Olaj je kot redni profesor za lozo jo za-poslen na Oddelku za lozo jo Filozofske fakul-tete v Ljubljani. Predava pri predmetih Etika, So-dobni problemi etike, Religije in svetovni etos, lovek in simbolne forme; pred tem ve let tudi Filozofsko antropologijo. V okviru interdiscipli-narnega univerzitetnega podiplomskega tudi-ja Varstvo okolja predava Etiko narave. Kot do-bitnik Humboldtove tipendije je v tudijskem letu 2001/2002 opravljal znanstveno raziskoval-no in pedagoko delo v Berlinu (Freie Univer-sitt). Leta 2007 je kot gostujoi profesor pre-daval na mednarodni podiplomski poletni oli Integrative Bioethik na Malem Loinju, leta 2012 pa na podiplomski poletni oli Bioethik im Kontext v Berlinu. Je lan mednarodnih lo-zofskih drutev Hans Jonas-Zentrum (Berlin), System der Philosophie (Dunaj), Association Internationale des Professeurs de Philosophie (Bruselj). Je predsednik izdajateljskega sveta re-vije Anthropos. Od leta 2006 do leta 2008 je bil predsednik Slovenskega lozofskega drutva. Od leta 2009 naprej je vodja katedre za Onto-logijo in lozofsko sistematiko. Je lan dravne komisije za medicinsko etiko in soustanovitelj Gibanja svetovni etos Slovenija. Podroja nje-govega raziskovanja obsegajo etiko, bioetiko, etiko narave, lozofsko antropologijo, lozo jo kulture in lozo jo religije. Objavil je pet mo-nografskih del in tevilne znanstvene lanke v domaih in tujih znanstvenih revijah.

    Avtorjeva monogra ja pomeni z vsebinskega vi-dika novost tako v naem domaem kot irem lozofskem prostoru. Posebna odlika tudije je lozofsko zavezujo premislek napetega odnosa med predsekularno lozo jo, sekularno lozo jo 19. in 20. stoletja ter vedno bolj prezentno post-sekularno lozo jo, ki poslednje utemeljitve ne ie ve izkljuno v lovekovem razumu, hkrati pa se odvraa od sekularnega brezprizivnega za-vraanja vsega religioznega. S tem avtorjevo mi-ljenje nikakor ne opua meta zinega izroila v celoti, saj e vedno misli utemeljitveno v smislu iskanja substancialnega miljenja, ki bo sposob-no poiskati trdne osnove tudi danes v veliki meri pogreanih moralnih vrednot. Iz avtorjeve na-tanne metodologije tako pri deskripciji kot pri analizi in interpretaciji izhaja eruditska uporaba kategorialnega in drugega znanstvenega apara-ta. S priujoo monogra jo se avtor uvra med vidne slovenske lozofe, saj uinkovito posega v vrhunske teoretske razprave, monogra ja pa sodi med najaktualneja dela na podroju zna-nosti etike tako doma kot v tujini.

    Janko Lozar Mrevlje

    Borut Olaj

    lovek, svet in etos: tudije o postsekularni lozo ji in svetovnem etosu

    lov

    ek, s

    vet i

    n et

    os:

    tudi

    je o

    pos

    tsek

    ular

    ni

    lozo

    ji i

    n sv

    etov

    nem

    eto

    su

  • lovek, svet in etos: tudije o postsekularni fi lozofi ji in svetovnem etosu

    Borut Olaj

  • lovek, svet in etos: tudije o postsekularni filozofiji in svetovnem etosu

    Zbirka: Razprave FF (ISSN 2335-3333)

    Avtor: Borut OlajRecenzenta: Rok Svetli, Janko Lozar MrevljePrevod povzetka: Janko Lozar MrevljeLektorica: Irena Androjna MencingerTehnino urejanje in prelom: Jure PreglauSlika na naslovnici: Ribii na morju (Fishermen at Sea) Joseph Mallord William Turner (vir: wikipedia)

    Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 2015Vse pravice pridrane.

    Zaloila: Znanstvena zaloba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Izdal: Znanstvenoraziskovalni intitut Filozofske fakulteteZa zalobo: Branka Kaleni Ramak, dekanja Filozofske fakultete

    Oblikovna zasnova zbirke: Lavoslava BeniTisk: Birografika Bori d. o. o.Ljubljana, 2015Prva izdajaNaklada: 200Cena: 19,90 EUR

    Knjiga je izla s podporo Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.

    CIP - Kataloni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjinica, Ljubljana

    316.7:17

    OLAJ, Borut, 1964- lovek, svet in etos : tudije o postsekularni filozofiji in svetovnem etosu / Borut Olaj. - 1. izd. - Ljubljana : Znanstvena zaloba Filozofske fakultete, 2015. - (Zbirka Razprave FF, ISSN 2335-3333)

    ISBN 978-961-237-732-8

    278413056

  • 3Kazalo vsebine

    Uvod . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5

    1 Realnost, fikcija in monost zla. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .17

    1.1 Realnost in fikcija kot antropoloka fenomena . . . . . . . . . . . .17

    1.2 Simbolnost med realnostjo dajstva in fiktivnostjo kajstva . . . . .19

    1.3 Ekscentrina zavest in absolutna realnost . . . . . . . . . . . . . . .22

    1.4 Hegel, iek in simbolne vice . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .25

    1.5 Zlo kot ukinitev razlike med absolutno realnostjo in fikcijo . . . .28

    2 Kako misliti krizo? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .33

    2.1 Lingvistika krize loitev in odloitev . . . . . . . . . . . . . . . . . .33

    2.2 Antropologija krize miljenje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .37

    2.3 Ontologija krize svoboda . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .40

    2.4 Kriza miljenja ideologija in nihilizem . . . . . . . . . . . . . . . . .47

    2.5 Kritino miljenje krize etos . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .50

    3 Filozofija kot etina terapija razlik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .57

    3.1 Kaj je filozofija! . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .59

    3.2 Filozofija kot temeljno miselno orodje humanizacije loveka in drube . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .64

    3.3 Svetnost filozofije med enostjo in razlikami . . . . . . . . . . . . . .70

    4 Morala in politika . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .75

    4.1 Nemogoe razmerje? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .75

    4.2 Antropologija krone vzajemnosti morale in politike . . . . . . . .77

    4.3 Od prvih nastavkov moralne politike do politinih totalitarizmov . . 81

    4.4 Zakaj normativnosti ni mogoe ubeati? . . . . . . . . . . . . . . . .92

    4.5 Civilna druba kot moralni subjekt . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .95

    4.6 Svetovni etos kot moralna platforma politike prihodnosti . . . . .98

    5 O temeljnih pogojih monosti delovanja pravne drave . . . . . . . 105

    5.1 Spotovanje pravnega reda . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 105

    5.2 O pogojih avtonomnega spotovanja pravnega reda . . . . . . . 107

    5.2.1 Razumevanje prava . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 107

    5.2.2 Moralnost kot osrednji pogoj avtonomnega spotovanja 108

    5.2.2.1 Moralnost sodstva in njegov ugled . . . . . . . . 109

  • 5.2.2.2 Problem odtujenosti in abstraktnosti pravnega sistema . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 110

    5.2.2.3 Primer Slovenije in zahteva po depolitizaciji . . . 112

    5.2.3 Svetovni nazor kot specifina forma kolektivnega moralnega subjekta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 113

    5.3 Zadostni pogoj avtonomnega spotovanja . . . . . . . . . . . . . 115

    6 Svetovni etos in filozofija. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 119

    6.1 Ideja svetovnega etosa . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 120

    6.2 Spaemannova kritika svetovnega etosa. . . . . . . . . . . . . . . . 122

    6.3 Zakaj je svetovni etos filozofsko relevanten?. . . . . . . . . . . . . 129

    7 Svetovni etos in dostojanstvo v postsekularnem kontekstu . . . . . 139

    7.1 Postsekularna druba kot nova drubena paradigma . . . . . . . 139

    7.2 Religija kot simbolna forma . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 142

    7.3 Problem sekularizacije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 147

    7.4 Nezadostnost enodimenzionalnega pojma dostojanstva . . . . 152

    7.5 Svetovni etos in potreba po postsekularnem konceptu dostojanstva . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 154

    7.6 Ponotranjena religioznost in postsekularna alteriteta . . . . . . . 158

    7.7 Postsekularna alteriteta in pluralnost njenih form . . . . . . . . . 162

    7.8 Metasimbolnost dostojanstva in svetovni etos . . . . . . . . . . . 164

    8 Svetovni etos in slovenski javni prostor . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 171

    8.1 Slovenski javni prostor. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 171

    8.2 H genealogiji neke spodletele sekularizacije . . . . . . . . . . . . . 174

    8.3 Svetovni etos kot enotna moralna platforma lovenosti. . . . . 180

    Povzetek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 187

    Abstract . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 191

    Bibliografija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 195

    Imensko kazalo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 201

  • 5Uvod

    lovek, svet in bog so trije kljuni in hkrati tudi temeljni pojmi zahodne meta-fizike, so tradicionalna triadina pojasnjevalna matrica oz. t.i. metafizina triada, ki ji ni, kar naj bi imelo smisel in pomen, ne more uiti. Vse, kar je, kar biva, je del tega pojmovnega trikotnika in se bolj ali manj oitno razteza med vsemi tremi pojmi in njihovimi pomenskimi razsenostmi. Enkrat je blie loveku