IVAN CANKAR: ZA NARODOV BLAGOR (profesorjev izvod)

AS NASTANKA Cankarjeva komedija Za narodov blagor je izla leta 1901. e prikazuje Mderndorferjeva komedija slovenske politine razmere s konca 20. stoletja, je Cankarjeva postavljena v konec 19. stoletja oz. prehod v 20. stoletje.

VKLJUENOST KOMEDIJE V SOCIALNI, POLITINI IN DRUBENI POLOAJ SLOVENCEV V ASU NASTANKA Kaj se je dogajalo s Slovenci na prehodu iz 19. v 20. stoletje? Ljubljanski upan Ivan Hribar, ki je postal upan po potresu v Ljubljani 1895. leta, je novo stoletje oznail kot stoletje elektrike, splonega napredka, industrije, rastoih mest. Dejansko se je Ljubljana zaela iriti, dobila 1898 elektriko, istega leta je pripeljal vanjo prvi avto v juni Evropi (baron Codelli), e od leta 1896 so Ljubljanani lahko gledali filmske predstave in se od leta 1901 vozili s tramvajem. Ves ta razvoj je Ljubljanane navdal s ponosom. Slovenci so si na prelomu stoletja utrdili narodnostno identiteto, knjini jezik je bil izoblikovan, imeli smo svoje ugledne znanstvenike, v vzponu je bila umetnost (obdobje moderne), razvijalo se je kapitalistino gospodarstvo. ki pa je s sabo prineslo tudi socialno krizo, ki je zajela slovensko podeelje. eleznica je prevzela dotedanji regionalni promet, kar je bilo prava katastrofa za dotedanje prevoznitvo in tranzitno trgovino. V politinem ivljenju je od sedemdesetih do devetdesetih let veljalo naelo katoliko-liberalne sloge. Tudi soasna slovenska literatura je pozivala k enotnosti.

1

Vendar je pod plaem slonosti tudi v tem asu slovenska druba doivljala vrsto sporov in razhajanj med katoliko in liberalno stranjo ter tudi znotraj liberalne in katolike skupine. Slovensko politino, idejno in kulturno ivljenje se je usodno razdelilo na katoliko in liberalno stran po Mahnievem nastopu. kof Mahni, ideolog, je napadel nekatere Gregorieve pesmi, nato pa pozival k naelni loitvi duhov. Katolika narodna stranka je bila ustanovljena 1892 in se 1905 preimenovala v SLS. Liberalci so 1894 Slovensko politino drubo preimenovali v Narodno napredno stranko. Liberalna stranka je uivala podporo predvsem v mestih, SLS pa so podpirale kmeke mnoice. Katolika stran je pridobila veliko drubeno in politino mo, liberalci pa so izgubljali zvezo z ljudstvom in postavljali v ospredje lastne interese. AVTOR Ivan Cankar je svojo ustvarjalno pot priel kot pesnik (zbirka Erotika 1899), nadaljeval pa kot pripovednik in dramatik. Do svoje smrti 1918. leta je izdal 35 knjig, 5 pa jih je izlo po njegovi smrti. Napisal je 7 dram, z njimi je postavil temelje slovenske dramatike in jo evropeiziral. V svojih delih je prikazoval temeljne drubene, moralne, in psiholoke probleme dobe. Njegova dramatika je drubenokritina, V Lepi Vidi in Pohujanju v dolini entflorjanski tudi poetina. V komediji Za narodov blagor je postavil v sredie satirino idejo o moralni nivrednosti meanske in malomeanske drube. Svoje delo je imenoval rezko, grenko, krvavo satiro ali satirino farso. V pismu bratu Karlu je 1899 pisal: Zdaj pripravljam naim filistrom (po SSKJ: samozadovoljen, v miljenju in dejanju omejen lovek; beseda je slabalna) e nekoliko mastnejo jed; o Boiu bo morda pri kraju in dal Ti bom itati, e se mi ne bo preve mudilo. Obrcal sem vse slovensko naprednjatvo, liberalnost, patriotino navduenost (fej!) in globoko ljubezen do preprostega naroda (barab). Naslov te komedije je Za narodov blagor.2

IVAN CANKAR: ZA NARODOV BLAGOR

DL 1

Izvedeli ste za as nastanka Cankarjeve komedije, za vkljuenost komedije v socialni, politini in drubeni poloaj Slovencev v asu nastanka ter izvedeli nekaj informacij o avtorju. (vir: Uvodna razlaga v izdaji Klasje) Z opazovanjem in ponovnim branjem besedila poskuajte odgovoriti na naslednja vpraanja in reiti naslednje naloge. 1. Opazujte in opiite zunanjo zgradbo Cankarjeve komedije. Za narodov blagor je iz 4 dejanj.

2. Kje se dogajajo posamezna dejanja? Kaj je skupno prizoriem? Je med prostori bistvena razlika? Kdo ima po vaem mnenju najmanj denarja, kdo najmanj okusa? Prvo dejanje se odvija pri Grozdovih, drugo pri Grudnovih, tretje pri Gorniku, etrto ponovno pri Grozdovih. Pri vseh gre za notranjost meanske hie. Grozdovi imajo dostojno opravljen salon z mizico, dvema stoloma, zofo, sliko Bleiweisa in Vodnika. Soba pri Grudnovih je opisana kot intimno, okusno opravljena, moderna, s svetlimi tapetami, klavirjem, pisalno mizo, ogledalom, cvetlicami. Grozdova ena Katarina ne igra pomembne vloge niti javno niti zasebno, medtem ko je Grudnova ena Helena sposobna, lepa enska z okusom. Gornik ima zelo elegantno opravljeno sobo, a ta eleganca je kriea, malo okusna. Lastnik ima veliko denarja, nima pa prefinjene elegance in okusa.

3

3.

Kakno dramsko tehniko je uporabil pisec: gre za analitino ali sintetino dramsko tehniko? Cankar je uporabil v tej komediji sintetino dramsko tehniko.

4.

Pojasnite dogajalni as komedije. Snov sama in avtorjeve izjave kaejo, da je upodobil svoj as torej as na prehodu iz 19. v 20. stoletje. Komedija se dogaja nekaj dni.

5.

Ponovno preberite uvodne didaskalije. Koliko dramskih oseb se pojavlja v igri? Kakne asociacije vzbujajo njihova imena? Kdo je glavna oseba? Osebe imajo komino podobna imena (Grozd, Gruden, Gornik), ki jih zlahka zamenjamo, ali pa zvenijo nepomembno (Siratka, Stebelce, Mrmolja, Kremar). Izstopa uka, riba, ki grize.

6. Je glavno osebo lahko doloiti ali ste imeli pri tem kakne teave? Z doloanjem glavne osebe imamo nekaj problemov. Je to Grozd? Morda Grudnovka? Cankar sam je v svoji korespondenci navajal razline monosti, kdo je protagonist komedije. Veliko je odvisno od Grozda, ampak odloilno vlogo ima tudi Grudnovka v tem primeru bi bili dve glavni osebi. V neki izjavi je navedel, da glavne vloge niti ni. Vsekakor pa je jasno, kdo je antagonist to je urnalist uka.

7. Izpolnite razpredelnico.4

osebe zase skupina izprijenih voditeljev meanskih strank skupina oseb, ki govorijo fraze in vanje tudi verjamejo skupina tistih, ki ivijo v senci svojih gospodarjev, niso manj izprijeni, so pa manj kodljivi skupina, ki je odvisna od Grozda in njegovih, a mu ne pritrjuje ve

uka Gornik Grozd Gruden Grudnova ena Helena Mrmolja Mrmoljevka Stebelce Kremar Klander Siratka Matilda Kadivec Grozdova ena Katarina

8. Preberite 1. prizor 1. dejanja in izpiite iz Mrmoljevega govora samostalnike, ki nosijo v sebi najveji ustveni naboj. narod (4 x), domovina, napredek, pravice, zdravje, mir, veselje

9.

Kako ocenjujete Grozdovo obnaanje med Mrmoljevim govorom? Je govorica njegovega telesa v skladu z njegovimi besedami? Raztresen je in nervozen, oitno mu je odve ali pa ga morijo posebne skrbi; na zaetku se zahvali v patetinem tonu (da ni nikoli gledal na svojo korist ali korist tega ali onega), potem spregovori hladno in zane ukazovati svoji druini.

5

10. uka

v 1. prizoru dopolni Grozdovo misel. Je to izraz njegove novinarske lojalnosti do gospodarja ali ironija? Kako to veste? uka ironizira od vsega zaetka; vidi se iz nadaljevanja, ko se posmehne Mrmolji in tudi t. i. narodu, ki nauen in pod taktirko Siratke vzklika ivio dr. Grozdu.

11. Kdaj bralec prvi izve za Gornika? Kakno mnenje o njem ima Grozd? Kaj o njem pove uka v 2. prizoru? Za Gornika izvemo e v 1. prizoru. Grozd ga imenuje tepec, a ga je vseeno treba omreiti. uka o njem izjavi, da je debel lovek. Debeli ljudje so pri Cankarju bogatai ali pa ljudje, ki imajo posebno drubeno mo.

12. Prvi

prizori imajo vlogo zasnove Gornikov prihod, o katerem govorijo, bo sproil boj med veljakoma za njegovo naklonjenost. Kaken konflikt pa nakazuje 4. prizor? Katere vrednote so konfrontirane v njem? Je ta prizor smeen? V 4. prizoru se sooita Grozd in uka vsak s svojimi vrednotami. Grozd jasno pove, da mu je prvo njegov lastni blagor, medtem ko uka govori o tem, da ima svojo vest in svoje preprianje. Tak idejni spopad seveda ni komien.

13. Kakno je Grozdovo ravnanje do ene, kakno do Matilde v 5. prizoru? Grozd tudi v tem prizoru ima Gornika za neokretnega, preprostega (skoraj primitivnega) loveka. Do Matilde je ukazovalen, spua se v podrobnosti njene toalete, ki naj bi pomagala6

omreiti Gornika, do ene je nesramen, sploh se ni pripravljen pogovarjati z njo, ji pa ukae, naj odloi za nocoj svoj pusti obraz. Oitno je, da se mu ne zdi privlana, da je ne ceni, da je nima rad.14. Kaken

ljubezenski trikotnik se napoveduje v 6. prizoru 1. dejanja? Kaj deluje smeno oz. za katero vrsto komike gre? Grozd ne upoteva, da ima neakinja Matilda e svojega izbranca Kadivca. Ker se Matildi zdi to, kar stric priakuje od nje, smeno, s tem vzbudi v svojem fantu ljubosumnost. Prepir med zaljubljencema uinkuje komino, gre za besedno in situacijsko komiko.

15. V 7. prizoru se sreajo bodoi politini nasprotniki. Ali e takoj na zaetku pokaejo svoje prave barve? Na zaetku so vsi zelo vljudni drug z drugim, a Gruden kmalu postane zbadljiv in privoljiv, ker je slial za afero z Golobom.

16. Grudnovka

v 7. prizoru ree o Gorniku, da se mu ni ne pozna, da bi bil tako bedasto bogat, kakor pravijo, da je. Kako to razumete: da je bogat in bedast ali da je biti bogat bedasto?

17. Kaj

je tema 9. prizora? Kako Grozd rangira ljudi? Komu posveti najve pozornosti, komu najmanj? Kakno strategijo ubereta Grozd in Gruden? Kdo je ta trenutek uspeneji? Grozd hiti h Gorniku, profesorja pozdravi le mimogrede, pesnika sploh ne. Pomembne je samo denar in vpliv, tega pa nimata niti profesor niti pesnik.7

Zaenja se tekmovanje za Gornikovo naklonjenost. Grozd hiti predstavljati svojo neakinjo, a Grudnovka je bolj izkuena, ljubezniva, deluje naravno. Grozd posee v intrigo in zgrabi Gornika pod pazduho in ga odpelje.

18. Kaj

se pokae v 11. prizoru, ko se Grudnovka pogovarja s pesnikom? Ali Helena zares spotuje Gornika? (V 7. prizoru je rekla o njem, da je poten in da je zanimiv lovek.) Je Stebelce enakovreden sogovornik Grudnovki? Kaken je njegov govor? Za Grudnovko je biti poten skoraj sinonim za biti bedast; Gornik ni zanimiv zaradi potenja ali talentov, pa pa zaradi denarja. Stebelce je pesnik, a mu kar naprej zmanjkuje besed; njegovi stavki so pretrgani,, nespreten sogovornik je.

19. Kaj

so kljune ukove besede v 12. prizoru? Ali govori svojo resnico ali resnico sogovornika torej spet ironizira? Do kaknih spoznanj se je prikopal? Prihodnost, fraza, fraze, poten lovek, nespameten lovek, la, resnica, teorija, praksa; uka je v tem prizoru posmehljiv. Po njegovem resnica in potenje nekaj veljata le v teoriji, ko sta goli frazi, v praksi pa imajo loveka, ki govori resnico, za predrznega in nespametnega, nedostojnega tak je bil Golob. e hoe iveti, mora resnico zatajiti.

20. Nadaljnji prizori prvega dejanja pokaejo spletkarsko naravo Grudna in Grozda, nakazuje se razkol. Kdo prvi pomisli, da bi se t. i. narod lahko razdelil dva tabora? Za kakno vrsto komike gre in kako poteka to spletkarjenje?8

Gruden zane Gorniku pripovedovati o Grozdu. Dela se, da je njegov prijatelj, hkrati pa namiguje na njegovo afero v zvezi z Golobom. Oita Grozdu, da se vsiljuje Gorniku, da je pohlepen in egoistien, dvomi celo o njegovi estdesetletnici, e da je samo pretveza; razkrije Grozdove narte z Matildo. Gre za znaajsko komiko, saj pove le polovico resnice, prikrije lastne interese in podobne narte. Prvi, ki govori o tem, da mu je vseeno, e se narod razdeli na dva tabora, pa je Grozd.

21. Kako

se obnaa Gornik, ko se Gruden in Gornik potegujeta za njegovo pozornost? Kako uka je uporniki ali ubogljiv? Gornik je v zadregi, izmuen, ni mu ni jasno, pasiven, apolitien. eprav je dobroduen, se pouti kot rtev, ki so jo zaeli preganjati, ne da bi jim kaj storil. uka v tem trenutku e uboga Grozda, ki mu je ukazal, naj zamoti Gornika in ga odpelje od Grudna.

22. V 15. prizoru Matilda sprauje uko o enskah v Parizu in Moskvi. Pojasnite njene prave motive. Matilda pokae nekaj ljubosumja, Kadivec je zagrozil, da bo odpotoval, a potem se vrne, ker se mu zdi beg sramoten, seveda pa ima Gornika za tepca e zato, ker je njegov potencialni konkurent.23. Kaj

je tema zadnjega prizora v 1. dejanju? Pojasnite, kaj v njen deluje komino? Katere in igave besede predstavljajo dramaturki vrh tega dejanja? Kako se ob tem obnaajo ostale osebe (Gornik, uka, Mrmolja) V zadnjem prizoru 1. dejanja se veljaka dokonno sporeeta, s tem, da je Gruden nekoliko9

napadalneji, prvi izree direktno obtobo Hinavstvo je tvoja natura! Srditim obtobam o sleparstvu sledijo Grudnove besede: Zapomnite si to uro! Od tega trenutka je na narod v dveh taborih. Gornik je naiven, kot da ne razume, za kaj gre. uka in drugi nemo opazujejo, le Mrmolja spet spregovori fraze o enem najvanejih trenutkov v zgodovini naroda. Prevladuje znaajska komika.

24.

Napiite si povzetek 1. dejanja.

Komedija se zane z Mrmoljevim patetinim govorom ob estdesetletnici dr. Grozda. Spoznamo nekaj oseb: novinarja uko, Grozdovo neakinjo Matildo, njenega zaroenca Kadivca, Grozdovo eno Katarino. Vsi nestrpno priakujejo Gornika, praznovanje naj bi bilo celo samo pretveza, da Grozd zvabi Gornika k sebi. Dejansko Grozd naroa svoji neakinji Matildi, kako naj se vede do Gornika,da ga bo pridobila. uka razkrije zgodbo o Golobovi alostni usodi, misli, da bi ljudje morali izvedeti resnico, Grozd pa mu zagrozi, dokler je v njegovi slubi, mora delati tako, kot on ukazuje. Na praznovanje pride Gruden s svojo eno Heleno ter teko priakovani Gornik. Oba veljaka si prizadevata za njegovo naklonjenost in postajata vse bolj spletkarska in nesramna drug do drugega. Drug drugega obrekujeta: Grozd bi dal Gorniku svojo neakinjo, Gruden pa kar lastno eno. Vrh dosee dejanje v zadnjem prizoru Gruden izree besede o usodnem trenutku, v katerem se je narod znael v dveh taborih, Mrmolja pa ne more iz svoje koe, da ne bi tem besedam dodal e lastne fraze.

10

25. Prvi

prizor 2. dejanja je intimen gre za razgovor med moem in eno. O em se pogovarjata Gruden in Helena, katere svoje znaajske lastnosti razkrivata skozi pogovor? Grudnovka se aktivno vpleta v politiko, saj ravno pregleduje Siratkovo pisanje kot premalo udarno. Tudi mou oita mlanost. Pokae se za ostro in nepopustljivo, brezobzirno politiarko, ki se ne boji uporabiti takih sredstev, kot je ovajanje in obrekovanje. Pri tem se ne ozira na t. i. narod, ker odlono pravi: Narod smo mi! Je bistrovidneja od drugih, cinina (Kaj ti nisi lopov?); Gruden v razgovoru z njo pokae, da je manj spreten; v odnosu do nje opazimo predvsem ljubosumje. Oitno je, da se ena od asa do asa zabava po svoje.

26. Prvo dejanje se je zaelo s proslavo Grozdove 60letnice in je bilo logino, da so se v njegovem salonu drenjali tevilni ljudje. A tudi v 2. dejanju si po zaetnem pogovoru med moem in eno tevilni obiskovalci zanejo podajati kljuko. Kdo vse pride na obisk? Kdo pride na lastno pobudo in kdo je bil posebej povabljen ali poklican? Siratka pripelje uko na Helenino eljo. Kadivec pride po svoji volji, hoe spraviti Gornika stran od Grozda in Matilde. Moje, ki se vrnejo z obinske seje, so trenutno Gornikovi pristai: Siratka, Kremar, Klander. Grudnovko obie Mrmoljevka, a se ne zaveda, da je v hii odve, saj Grudnovka priakuje Gornika.

27. Zakaj je Helena povabila uko na pogovor? Kaj bralec izve o ukovi preteklosti? Ali bi lahko zagovarjali tezo, da je uka v bistvu romantik? Kakne strategije

11

uporablja Helena,da bi pridobila uko na svojo stran svojega moa? Pravi motiv povabila se skriva v dejstvu, da ima uka Golobova pisma, ki bi objavljena lahko sproila afero, s katero bi se Gruden otresel nasprotnika Grozda. Helena najprej uki pritrjuje, da je vse to, kar se dogaja, umazano in smeno, nato ga spomni na ljubezenska ustva, ki jih je neko gojil do nje, potem ga izziva, naj on odpre oi ljudem, da bodo prepoznali fraze, saj on sam kot novinar pie fraze svobodno bo lahko pisal, e prestopi k njim. uka doivlja lastno ustveno preteklost kot idealno; nekdaj so lepe besede nekaj pomenile, sedaj so se spremenile v fraze, zato je zagrenjen. V bistvu gre za romantino obutje.

28. Kaken je Kadivev odnos do Gornika? Poiite v 5. prizoru 2. dejanja dve njegovi izjavi o Gorniku, ki kaeta, da Kadivec prihaja v protislovje sam s sabo in da zato deluje neresno in smeno. Kaj je torej pravi motiv Kadivevega prestopa iz Grozdovega politinega tabora v Grudnovega? Kadivec je ljubosumen na Gornika, zato se prepira z Matildo. Svojega tekmeca se hoe iznebiti na tak nain, da bi s Helenino pomojo odtegnil Gornika Grozdu in tako tudi Matildi. Smeno delujejo njegove skrajnosti, saj bi Gorniku z veseljem prepeval nagrobnice, po drugi strani pa trdi, da je Gornik pameten, poten in asti vreden lovek, srea za na narod, hip zato bi ga pa kar ustrelil. Kadivec se Grudnovim ne pridruuje iz politinih razlogov, a tudi njegovi interesi so sebini.

29.

Kaj je tema 6. prizora 2. dejanja?12

Spogledljiva Helena se pripravlja na sprejem Gornika; ko opazi gubico na svojem licu, postane sentimentalna. Misel na staranje in minljivost jo navdaja z nelagodjem, kar gotovo ni zaigrano.

30. Od kod se vrnejo moje v 7. prizoru 2. dejanja? Kdo je v Grudnovem taboru? Kdo od pristaev je najglasneji, kdo najbolj previdno zadran? Kaj se s temi ljudmi dogaja kasneje? Gruden s svojimi trenutnimi pristai se vraa z obinske seje. najglasneji je Klander, ki nasprotnike zmerja s kramarji, Kremar je bolj previden. Klander kasneje prestopi na Grozdovo stran, ko se mu zdi, da je Gornikova poroka z Matildo zelo verjetna. Zna obraati svoj pla po vetru. Tudi Siratka se kasneje pridrui Grozdu. Kremar igra na svojo roko in obie Gornika, da bi ga pridobil zase. O obeh politikih govori slabo, podoben je Gabrijelu Urbanu, ki z Vasilijem ustanavlja posebno stranko.

31. Gruden in Grudnovka sta sam tudi v 9. prizoru 2. dejanja. Kaj je tudi tu rdea nit njunega odnosa? Do kaknega sklepa se prikopljemo, e poveemo 9. prizor in prvo Helenino repliko v naslednjem prizoru? Tudi v tem prizoru je Gruden ljubosumen; ne mara Gornika, eni oita brezobzirnost. Grudnovka je do njega brezbrina. Sklepati smemo, da je e vekrat prevarala moa, a on je doslej pred tem diskretno zatiskal oi, zato se udi, zakaj ravno sedaj vse opazi.

32.

Za kakne vrste komiko gre v 10. prizoru 2. dejanja?13

Prizor je nabit s situacijsko in znaajsko komiko. Mrmoljevka v svoji omejenosti ne spregleda, da gre s svojim frazami Grudnovki na ivce, le-ta bi se je rada imprej znebila, ker priakuje Gornika, vendar se pretvarja, dela se vljudno gre za igro videza in resnice.

33. S kaknimi strategijami skua Helena zapeljati Gornika? Se z njim pogovarja enako kot s uko? Kaken je ton njenega glasu ostaja ves as enak ali ga spreminja? Kako je z njeno nebesedno govorico? Helena se v razgovoru z Gornikom pokae predvsem kot ustveno, ustva tudi igra. Afektiran, narejen ton menjava z melanholijo, spreminja glas; sklanja se h Gorniku, igra se z roo, se napol ulee

34.

Zapiite si povzetek 2. dejanja.

Vse niti v tem dejanju ima Grudnovka. Po razgovoru z nekoliko ljubosumnim moem se srea s uko in ga skua pridobiti na svojo stran, pri tem ga spominja na nekdanja ljubezenska ustva, a uka zavrne ponudbo. Na obisk pride ljubosumni Kadivec in jo prepriuje, naj pritegne Gornika v svoj tabor, s seje se vrnejo obinski svetniki in trenutni Grudnovi privrenci: Siratka, Klander in Kremar. Soglasni so, da potrebujejo svoj asopis, a za asopis je potreben kapital, torej je potrebno pridobiti Gornika. Grudnovka se ga loti na prefinjen, ensko zapeljiv nain. Nerodni Gornik je dovzeten za njene are, a tedaj v sobo vstopi Gruden.

35. Zapiite, kaj ste o Gorniku izvedeli iz prvih dveh dejanj kaj so o njem povedali drugi, kaj je povedal sam.14

Dramskih oseb seveda ne oznauje samo govor, pa pa tudi dejanja. Kaj nam zaetek 3. dejanja pove o Gornikovem znaaju? Gornik drugih kot lovek drugih v resnici ne zanima, zato o njem nimajo povedati kaj bistvenega, le to, da mu je umrl oe, da potuje po svetu ter da je bogat. V glavnem ga imajo za tepca, govorijo o njem, da je debel, neroden, poten, dobroduen, len. Sam Grudnovki pove, da se dolgoasi, da je e navajen egoizma ljudi, postal je flegmatien do sebinosti in hinavstva ljudi, ki bi se radi z njegovim denarjem in zvezami okoristili. Zaetek 3. dejanja nam ga prikae kot dobrodelnega loveka, ki ne odree denarne pomoi neznancu.

36. Kako se pouti Gornik? Mu je zanimanje slovenskih politikov in tekmovanje za njegovo pozornost ve? Kaj namerava storiti? Gornik se zaenja poutiti kot rtev, ni mu do enitve, izgublja dobro mnenje o ljudeh, dolgoasi se in rad bi potiho odel, zato ukae sluabniku, naj pripravi kovke.

37. Za Gornikov beg je e prepozno, na vratih je prvi obiskovalec. Kdo je to in emu je priel? Gruden je priel Gornika izsiljevat, oita mu nespodobnost, govori tako, kot da je Gornik dejansko e uniil njegov zakon.

38. Celo

mirnemu, flegmatinemu Gorniku se kdaj dvigne pritisk. Poiite ustrezno didaskalijo v 3. prizoru 3. dejanja. zauden in razjarjen15

39. Prizor prekine Matildin obisk. Zakaj postane Grudnu ob tem neprijetno? enski obisk pokae, da so Grudnove obtobe, da je Gornik ruil hram zakonskega ivljenja neosnovane, saj ima oitno drugo.

40. Peti prizor je igra videza in resnice. Kaken je videz in kaj je resnica? Gruden misli, da Gornika res zanima Matilda, bralec ve, da temu ni tako.

41. Kaj Matilda oita Gorniku? Kaj je v prizoru smenega? Je mogoe primerjati Matildo in Heleno? Matilda je odlona, a deluje furijasto, je nevljudna, Gorniku oita, da dela neumnosti in vznemirja mesto. Smeno pri tem je, da so drugi tisti, ki Gorniku ne dajo miru in ga vznemirjajo. Matilda je bolj direktna in manj prefinjena od Helene. Svojih ustev ne igra in jih niti ne zna prikriti.

42. V 3. dejanju se pojavlja Gornikov sluga. Ali se vam zdita par Gornik-Peter podobna ali razlina paru HlestakovOsip v Gogoljevem Revizorju? (Primerjava para sluabnik: gospodar pri Cankarju in Gogolju je mona esejska naloga!) Podobnost je v tem, da niti Gornik niti Hlestakov ne razumeta dobro, kaj se dogaja, a Hlestakovu je ob tem prijetno in zna izkoristiti v svoje dobro, Gorniku pa je neprijetno. Osip sili Hlestakova, naj odideta, tu pa je Gornik tisti, ki sili k odhodu.16

43. Tretji obiskovalec pri Gorniku je Kremar. Kaken tip loveka je profesor? S katerim likom iz Limonade slovenice bi ga lahko primerjali? Kremar je bil prej na Grudnovi strani,zdaj pa obrekuje svojega efa, ima ga za potuhnjenca, oita mu egoizem, enako tudi Grozdu, za katerega pove, da je prava kazen boja za na narod. Njegova neznaajnost in hinavina je karikirana do grotesknosti. Spominja na Gabrijela Urbana, ki je slabo govoril o svojem efu Poivavku. Ko mu Gornik ne ustree, ob odhodu oita na prikrit nain tudi Gorniku, da je sebien, ker noe zastaviti svoje moi in skrbi za narodov blagor.

44. Kakne metode vse uporabi v komediji Kadivec, da bi Matilda ostala njegova? Obiskal je Grudnovko, da bi pritegnila Gornika svoj tabor, obie pa tudi Gornika, da bi ga pozval na dvoboj in se ga tako iznebil.

45. uka in Gornik govorita v 11. prizoru odkrito in prijateljsko. Se vam zdi uka fatalist? Bi bilo mogoe, da bi se obesil, kot to razume Gornik? Kaj uka sploh hoe? Tudi uka je o Gorniku sprva govoril malo posmehljivo (kot o debelem loveku, ki potuje kakor kralj po deeli). V tem prizoru Gorniku pove, da ga spotuje, ker ne lae in odkrito pokae, da ivi zase in da skrbi samo zase. uka je sprevidel, da ni ni bolji od drugih in da lae kot drugi, zato bi rad napravil poseben korak, a zanj potrebuje malo spodbude. Gornik to razume kot ukov obup, da namerava storiti samomor. Vendar uka misli, da17

je priel as za spremembo v drubi: saj je v vsakem loveku nekaj loveka tisti imaginarni narod se ne bo pustil v nedogled voditi za nos s strani egoistinih politikov; uka napoveduje revolucijo, v kateri se bo v hlapcih vzbudil gospod in v sunjih kralj.

46. Naslednja obiskovalka pri Gorniku je Grudnovka. Kako deluje: kot intrigantska politiarka ali ustvena ter utno nepoteena enska? S im boste utemeljili svoj odgovor? V odnosu do Gornika je Helena nekoliko melanholina, osamljena in nepoteena enska.

47. Kako si Grozd razlaga Grudnovkin obisk, ko pride h Gorniku? Kako se obnaa pri Gorniku? Katere njegove izjave se vam zdijo e posebej nesramne ali cinine? Grozd imenuje Grudnovko satan, torej ji pripisuje namen zapeljevanja. Grudnu se je povsem povrnila samozavest, je izrazito napadalen do nasprotnikov v Grudnovem taboru, uiva v blatenju, psovanju, v boju. uki naroi, naj poie stari program in sestavi uradni razglas kot odgovor na pisanje Grudnovih. Grozd je poklical h Gorniku nekaj svojih pristaev, da se pogovorijo o nadaljnjih ukrepih. Pri Gorniku se obnaa precej po domae, kot da je Gornik dejansko e poroen z njegovo neakinjo.

48. Zadnji

prizor v 3. dejanju predstavlja nov vrh v komediji. Grozd ponia uko v svojega osebnega hlapca, ki se mora skloniti pred njim in mu zavezati evelj, a ta gesta je za novinarja lovekoljubna klofuta, ki je iz njega napravila upornika. Dokaite.18

uka se dejansko skloni in zavee Grozdu levi evelj (simbolika? ), ampak nato spregovori slovesno, posnemajo svetopisemski slog. uka se je spremenil v upornika, v glasnika pozabljenih hlapcev, zavrencev, razcapancev, ki bodo obraunali z nevidnim narodom, kakrnega predstavljajo Grozd, Gruden in njim podobni.

49.

Kako na koncu prizora upade Grozdova samozavest?

Grozd postane zamiljen, skoro preplaen.

50.

Zapiite povzetek 3. dejanja.

Gornik e ukae svojemu sluabniku, naj pospravi kovke, da bi odpotovala, ko se na njegovih vratih zanejo pojavljati zgodnji obiskovalci. Prvi je Gruden, ki ga hoe zaradi intimnega trenutka, v katerem ga je zasail s svojo eno, izsiljevati ter tako pridobiti na svojo stran. Matilda mu pride povedat, da se ne mara poroiti z njim, tudi Gornik ji pove, da ni imel z njo takih namenov. Kremar se mu hoe prilizniti in obrekuje tako Grozda kot Grudna. Ljubosumni Kadivec ga pride izzivat na dvoboj, a Gornika ne zanima streljanje. uka ima z njim resen pogovor, v katerem mu razkrije svoje poglede na drubo in tudi spoznanje, da sam ni ni bolji od drugih. Grudnovka skua Gornika e enkrat prepriati, da je lahko vse drugae, e ostane. Grozd je Gornika e vkljuil v svojo organizacijo, zato je k njemu povabil svoje pristae, eprav Gorniku ni ni jasno, kaj se dogaja. Vrh dosee dejanje z Grozdovim ponianjem uke, ki pa se tisti trenutek spremeni v upornika.

19

51. etrto dejanje se spet dogaja pri Grozdu. Kaj se je spremenilo? Kako se pouti? eprav nima navade, popoldne poiva, pouti se potrto, neumno mu je pri srcu, nekaj mu je leglo na prsi

52. V 5. prizoru 4. dejanja lahko spet opazujemo odnos med Grozdom in eno. Sta si blie kot na zaetku komedije ali sta si e veja tujca? igava ustva so po vaem mnenju globlja? V trenutku lastne ibkost je Grozd prijazneji do Katarine, zaupa ji svoje poutje, hkrati pa ji oita, da ona nima soutja z njim, da mu je tuja. Obutek imamo, da ga ima ona rada in da ji mo dejansko ni nikoli dovolil, da bi se mu pribliala.

53. O em je sanjal Grozd in kaken je simbolien pomen teh sanj? V sanjah je lezel navzgor v sami srajci, nekaj je huknilo po njegovem telesu; bil je uka in se mu je posmehoval, da Grozd pa ni narod, ko je v sami srajci. V sanjah se dejansko zave, da ni tako moan, kot si predstavlja, da ni narod.

54. Zaenja se kazati neznaajnost nekaterih dramskih oseb. Klander je zautil, da Gruden ne more pridobiti Gornika, zato je menjal politini tabor. Ali Grozd verjame Klandru oz. ga ceni? Kdo je v Limonadi slovenici menjaval svojo politino pripadnost? Tudi Klander je tako kot Kremar in Siratka eden tistih, ki svoj pla obraajo po vetru. Priel se mu je prilizovat, ker rauna, da se bo Gornik poroil z20

Matildo, priel mu je estitat. Grozd seveda ne verjame v njegovo lojalnost, a mu koristi, ker mu da obutek moi, zato ga ne zavrne. V Limonadi slovenici je menjaval politini tabor Gabrijel Urban.

55. Klandrov obisk povrne Grozdu nekaj samozavesti, sedaj aka Gornika, preprian, da bo ta priel snubit Matildo. Kako na to novico odreagira Kadivec? Se zaljubljenca e prikata? Strievo novico, da pride Gornik snubit, sprejme Matilda hladnokrvno, Kadivec pa je ves preplaen in obupan. Zaljubljenca se sedaj ne prepirata, pa pa si izkazujeta ljubezen.

56. V 12. prizoru je tudi Siratka zapustil politini tabor Grudna in se pridruil Grozdu. Kako pokae Siratka svojo znaajnost do prijatelja uke? Siratka rauna na to, da lahko pri Grozdu dobi slubo urnalista. Grozd je z njim ironien, ko Siratka napade svojega nekdanjega prijatelja kot loveka, proti kateremu je treba odlono nastopiti, ker kadar gre za narodov blagor, neha vsako prijateljstvo.

57. Gornik tudi v tem prizoru teko priakovani konno pride. emu? Pride se poslovit, ker odhaja.

58. Namesto da bi Gornik zasnubil Matildo, ji odpre svoje srce. Kaj o sebi ji zaupa? Ste kot bralec/ka spremenili svoj pogled na Gornika, ko ste prebrali komedijo do konca?21

Gornik ni samo nekoliko poasen, naiven, neroden bogata brez okusa. Je tudi lovek, ki je dovolj bister, da spregleda igro, ki jo hoejo z njim igrati drugi, in dovolj obutljiv, da obuti osamljenost in alost. Tudi do sebe je kritien, v pogovoru z Matildo prizna, da je premehek, neumen in len. Pravi, da nima veselja, miru, prijateljev, ker bi vsi samo po njegovem hrbtu lezli navzgor. Ima denar, ljudje pa so ga spremenili v svojega hlapca, da bi jim sluil z denarjem. V bistvu je torej osamljen, razoaran in alosten lovek, ki se zaveda, da ga drugi izkoriajo, ker je vodljiv in preve pasiven.

59. Po Gornikovem odhodu se Kadivec in Matilda odloita, da vzameta svoje ivljenje v lastne roke. Kako to uresniita? Kadivec se zave, da se lahko tudi sama vzgajata, da se je treba otresti strieve nadvlade. Lahko se postavita na lastne noge in se tudi finanno osamosvojita, saj ima Matilda dediino po oetu, Kadivec pa po materi. V zadnjem prizoru odpotujeta na Dunaj.

60. Kdo prvi spregleda nevarnost, ki jo za meanske politike predstavlja uka? Prva, ki se zave nevarnosti upornikega uke, je Grudnovka. Zato prihiti svarit Grozda pred nevarnostjo in ponujat spravo. A grozd se v tem hipu pouti e monega in se e ni pripravljen pobotati. ele ko vidi, da ljudje pri Grudnu e razbijajo okna, in bere ukovo pismo, poda Grudnu roko, ta pa se mu opravii.

22

61. Zakaj lahko ukov proglas primerjamo z branjem pisma Hlestakova, ki ga berejo v 5. dejanju Revizorja? Tudi Hlestakov tako kot uka pove resnico o napakah vplivnih posameznikov, le da Hlestakov to napravi v zasebnem pismu, uka pa v javnem.

62.

Kaken boj napoveduje uka na koncu komedije?

To je boj malih ljudi, ki resnino predstavljajo narod, proti egoistinim in frazerskim politikom, ki imajo sami sebe za narod.

63. V em je zakljuek Cankarjeve komedije podoben zakljuku limonade slovenice? V Limonadi slovenici Vasilij in Alan odpotujeta, v Cankarjevi komediji odidejo Gornik,Matilda in Kadivec. 64. Kaj je po vaem mnenju sporoilo dramskega besedila? V em je aktualno za dananjega bralca? Ali se tudi v dananjem asu sreujemo s frazami? 65. Opredelite se do Grozdove izjave: urnalist ne sme imeti preprianja. Kaj menite o sodobnih medijih in novinarjih? Je njihovo poroanje objektivno ali so v slubi politike in kapitala? 66. Napiite kraji esej in v njem predstavite podobo slovenske meanske drube, kot jo odslikava Cankarjeva politina satira Za narodov blagor.

23