IVAN CANKAR: ZA NARODOV BLAGOR (profesorjev izvod)

ČAS NASTANKA

Cankarjeva komedija Za narodov blagor je izšla leta 1901. Če prikazuje Möderndorferjeva komedija slovenske politične razmere s konca 20. stoletja, je Cankarjeva postavljena v konec 19. stoletja oz. prehod v 20. stoletje.

VKLJUČENOST KOMEDIJE V SOCIALNI, POLITIČNI IN DRUŽBENI POLOŽAJ SLOVENCEV V ČASU NASTANKA

Kaj se je dogajalo s Slovenci na prehodu iz 19. v 20. stoletje?

Ljubljanski župan Ivan Hribar, ki je postal župan po potresu v Ljubljani 1895. leta, je novo stoletje označil kot stoletje elektrike, splošnega napredka, industrije, rastočih mest.

Dejansko se je Ljubljana začela širiti, dobila 1898 elektriko, istega leta je pripeljal vanjo prvi avto v južni Evropi (baron Codelli), že od leta 1896 so Ljubljančani lahko gledali filmske predstave in se od leta 1901 vozili s tramvajem.

Ves ta razvoj je Ljubljančane navdal s ponosom. Slovenci so si na prelomu stoletja utrdili narodnostno identiteto, knjižni jezik je bil izoblikovan, imeli smo svoje ugledne znanstvenike, v vzponu je bila umetnost (obdobje moderne), razvijalo se je kapitalistično gospodarstvo. ki pa je s sabo prineslo tudi socialno krizo, ki je zajela slovensko podeželje. Železnica je prevzela dotedanji regionalni promet, kar je bilo prava katastrofa za dotedanje prevozništvo in tranzitno trgovino.

V političnem življenju je od sedemdesetih do devetdesetih let veljalo načelo katoliško-liberalne sloge. Tudi sočasna slovenska literatura je pozivala k enotnosti.

Vendar je pod plaščem složnosti tudi v tem času slovenska družba doživljala vrsto sporov in razhajanj med katoliško in liberalno stranjo ter tudi znotraj liberalne in katoliške skupine.

1

Slovensko politično, idejno in kulturno življenje se je usodno razdelilo na katoliško in liberalno stran po Mahničevem nastopu. Škof Mahnič, ideolog, je napadel nekatere Gregorčičeve pesmi, nato pa pozival k »načelni ločitvi duhov«.

Katoliška narodna stranka je bila ustanovljena 1892 in se 1905 preimenovala v SLS. Liberalci so 1894 Slovensko politično družbo preimenovali v Narodno napredno stranko. Liberalna stranka je uživala podporo predvsem v mestih, SLS pa so podpirale kmečke množice. Katoliška stran je pridobila veliko družbeno in politično moč, liberalci pa so izgubljali zvezo z ljudstvom in postavljali v ospredje lastne interese.

AVTOR

Ivan Cankar je svojo ustvarjalno pot pričel kot pesnik (zbirka Erotika 1899), nadaljeval pa kot pripovednik in dramatik. Do svoje smrti 1918. leta je izdal 35 knjig, 5 pa jih je izšlo po njegovi smrti. Napisal je 7 dram, z njimi je postavil temelje slovenske dramatike in jo evropeiziral. V svojih delih je prikazoval temeljne družbene, moralne, in psihološke probleme dobe. Njegova dramatika je družbenokritična, V Lepi Vidi in Pohujšanju v dolini Šentflorjanski tudi poetična.

V komediji Za narodov blagor je postavil v središče satirično idejo o moralni ničvrednosti meščanske in malomeščanske družbe. Svoje delo je imenoval »rezko, grenko, krvavo satiro« ali »satirično farso«. V pismu bratu Karlu je 1899 pisal:

»Zdaj pripravljam našim filistrom (po SSKJ: samozadovoljen, v mišljenju in dejanju omejen človek; beseda je slabšalna) še nekoliko mastnejšo jed; o Božiču bo morda pri kraju in dal Ti bom čitati, če se mi ne bo preveč mudilo. Obrcal sem vse slovensko naprednjaštvo, liberalnost, patriotično navdušenost (fej!) in globoko ljubezen do »preprostega« naroda (barab). Naslov te komedije je Za narodov blagor.«

2

IVAN CANKAR: ZA NARODOV BLAGOR DL 1

Izvedeli ste za čas nastanka Cankarjeve komedije, za vključenost komedije v socialni, politični in družbeni položaj Slovencev v času nastanka ter izvedeli nekaj informacij o avtorju. (vir: Uvodna razlaga v izdaji Klasje)

Z opazovanjem in ponovnim branjem besedila poskušajte odgovoriti na naslednja vprašanja in rešiti naslednje naloge.

1. Opazujte in opišite zunanjo zgradbo Cankarjeve komedije.Za narodov blagor je iz 4 dejanj.

2. Kje se dogajajo posamezna dejanja? Kaj je skupno prizoriščem? Je med prostori bistvena razlika? Kdo ima po vašem mnenju najmanj denarja, kdo najmanj okusa?Prvo dejanje se odvija pri Grozdovih, drugo pri Grudnovih, tretje pri Gorniku, četrto ponovno pri Grozdovih. Pri vseh gre za notranjost meščanske hiše. Grozdovi imajo »dostojno« opravljen salon z mizico, dvema stoloma, zofo, sliko Bleiweisa in Vodnika. Soba pri Grudnovih je opisana kot intimno, »okusno« opravljena, moderna, s svetlimi tapetami, klavirjem, pisalno mizo, ogledalom, cvetlicami. Grozdova žena Katarina ne igra pomembne vloge niti javno niti zasebno, medtem ko je Grudnova žena Helena sposobna, lepa ženska z okusom. Gornik ima »zelo elegantno » opravljeno sobo, a ta eleganca je kričeča, malo okusna. Lastnik ima veliko denarja, nima pa prefinjene elegance in okusa.

3. Kakšno dramsko tehniko je uporabil pisec: gre za analitično ali sintetično dramsko tehniko?Cankar je uporabil v tej komediji sintetično dramsko tehniko.

4. Pojasnite dogajalni čas komedije.Snov sama in avtorjeve izjave kažejo, da je upodobil svoj čas – torej čas na prehodu iz 19. v 20. stoletje. Komedija se dogaja nekaj dni.

5. Ponovno preberite uvodne didaskalije. Koliko dramskih oseb se pojavlja v igri? Kakšne asociacije vzbujajo njihova imena? Kdo je glavna oseba?

3

Osebe imajo komično podobna imena (Grozd, Gruden, Gornik), ki jih zlahka zamenjamo, ali pa zvenijo nepomembno (Siratka, Stebelce, Mrmolja, Kremžar). Izstopa Ščuka, »riba, ki grize«.

6. Je glavno osebo lahko določiti ali ste imeli pri tem kakšne težave?Z določanjem glavne osebe imamo nekaj problemov. Je to Grozd? Morda Grudnovka? Cankar sam je v svoji korespondenci navajal različne možnosti, kdo je protagonist komedije. Veliko je odvisno od Grozda, ampak odločilno vlogo ima tudi Grudnovka - v tem primeru bi bili dve glavni osebi. V neki izjavi je navedel, da glavne vloge niti ni. Vsekakor pa je jasno, kdo je antagonist – to je žurnalist Ščuka.

7. Izpolnite razpredelnico.

»osebe zase« ŠčukaGornik

skupina izprijenih voditeljev meščanskih strank

GrozdGrudenGrudnova žena Helena

skupina oseb, ki govorijo fraze in vanje tudi verjamejo

MrmoljaMrmoljevkaStebelce

skupina tistih, ki živijo v senci svojih gospodarjev, niso manj izprijeni, so pa manj škodljivi

KremžarKlanderSiratka

skupina, ki je odvisna od Grozda in njegovih, a mu ne pritrjuje več

MatildaKadivecGrozdova žena Katarina

8. Preberite 1. prizor 1. dejanja in izpišite iz Mrmoljevega govora samostalnike, ki nosijo v sebi največji čustveni naboj.narod (4 x), domovina, napredek, pravice, zdravje, mir, veselje

9. Kako ocenjujete Grozdovo obnašanje med Mrmoljevim govorom? Je govorica njegovega telesa v skladu z njegovimi besedami?

4

»Raztresen je in nervozen«, očitno mu je odveč ali pa ga morijo posebne skrbi; na začetku se zahvali v patetičnem tonu (da ni nikoli gledal na svojo korist ali korist tega ali onega), potem spregovori »hladno« in začne ukazovati svoji družini.

10.Ščuka v 1. prizoru dopolni Grozdovo misel. Je to izraz njegove novinarske lojalnosti do gospodarja ali ironija? Kako to veste?Ščuka ironizira od vsega začetka; vidi se iz nadaljevanja, ko se posmehne Mrmolji in tudi t. i. »narodu«, ki naučen in pod taktirko Siratke vzklika »živio« dr. Grozdu.

11.Kdaj bralec prvič izve za Gornika? Kakšno mnenje o njem ima Grozd? Kaj o njem pove Ščuka v 2. prizoru?Za Gornika izvemo že v 1. prizoru. Grozd ga imenuje tepec, a ga je vseeno treba omrežiti. Ščuka o njem izjavi, da je debel človek. Debeli ljudje so pri Cankarju bogataši ali pa ljudje, ki imajo posebno družbeno moč.

12.Prvi prizori imajo vlogo zasnove – Gornikov prihod, o katerem govorijo, bo sprožil boj med veljakoma za njegovo naklonjenost. Kakšen konflikt pa nakazuje 4. prizor? Katere vrednote so konfrontirane v njem? Je ta prizor smešen?V 4. prizoru se soočita Grozd in Ščuka – vsak s svojimi vrednotami. Grozd jasno pove, da mu je prvo njegov lastni blagor, medtem ko Ščuka govori o tem, da ima svojo vest in svoje prepričanje. Tak idejni spopad seveda ni komičen.

13.Kakšno je Grozdovo ravnanje do žene, kakšno do Matilde v 5. prizoru?Grozd tudi v tem prizoru ima Gornika za neokretnega, preprostega (skoraj primitivnega) človeka. Do Matilde je ukazovalen, spušča se v podrobnosti njene toalete, ki naj bi pomagala omrežiti Gornika, do žene je nesramen, sploh se ni pripravljen pogovarjati z njo, ji pa ukaže, naj odloži za nocoj svoj pusti obraz. Očitno je, da se mu ne zdi privlačna, da je ne ceni, da je nima rad.

5

14.Kakšen ljubezenski trikotnik se napoveduje v 6. prizoru 1. dejanja? Kaj deluje smešno oz. za katero vrsto komike gre?Grozd ne upošteva, da ima nečakinja Matilda že svojega izbranca Kadivca. Ker se Matildi zdi to, kar stric pričakuje od nje, smešno, s tem vzbudi v svojem fantu ljubosumnost. Prepir med zaljubljencema učinkuje komično, gre za besedno in situacijsko komiko.

15.V 7. prizoru se srečajo bodoči politični nasprotniki. Ali že takoj na začetku pokažejo svoje prave barve?Na začetku so vsi zelo vljudni drug z drugim, a Gruden kmalu postane zbadljiv in privoščljiv, ker je slišal za afero z Golobom.

16.Grudnovka v 7. prizoru reče o Gorniku, da se mu nič ne pozna, da bi bil »tako bedasto bogat, kakor pravijo, da je«. Kako to razumete: da je bogat in bedast ali da je biti bogat bedasto?

17.Kaj je tema 9. prizora? Kako Grozd »rangira« ljudi? Komu posveti največ pozornosti, komu najmanj? Kakšno strategijo ubereta Grozd in Gruden? Kdo je ta trenutek uspešnejši? Grozd hiti h Gorniku, profesorja pozdravi le mimogrede, pesnika sploh ne. Pomembne je samo denar in vpliv, tega pa nimata niti profesor niti pesnik. Začenja se tekmovanje za Gornikovo naklonjenost. Grozd hiti predstavljati svojo nečakinjo, a Grudnovka je bolj izkušena, ljubezniva, deluje naravno. Grozd poseže v intrigo in zgrabi Gornika pod pazduho in ga odpelje.

18.Kaj se pokaže v 11. prizoru, ko se Grudnovka pogovarja s pesnikom? Ali Helena zares spoštuje Gornika? (V 7. prizoru je rekla o njem, da je pošten in da je zanimiv človek.) Je Stebelce enakovreden sogovornik Grudnovki? Kakšen je njegov govor?Za Grudnovko je biti pošten skoraj sinonim za biti bedast; Gornik ni zanimiv zaradi poštenja ali talentov, pač pa zaradi denarja. Stebelce je pesnik, a mu kar naprej zmanjkuje besed; njegovi stavki so pretrgani,, nespreten sogovornik je.

6

19.Kaj so ključne Ščukove besede v 12. prizoru? Ali govori svojo resnico ali »resnico« sogovornika – torej spet ironizira? Do kakšnih spoznanj se je prikopal?Prihodnost, fraza, fraze, pošten človek, nespameten človek, laž, resnica, teorija, praksa; Ščuka je v tem prizoru posmehljiv. Po njegovem resnica in poštenje nekaj veljata le v teoriji, ko sta goli frazi, v praksi pa imajo človeka, ki govori resnico, za predrznega in nespametnega, nedostojnega – tak je bil Golob. Če hočeš živeti, moraš resnico zatajiti.

20.Nadaljnji prizori prvega dejanja pokažejo spletkarsko naravo Grudna in Grozda, nakazuje se razkol. Kdo prvi pomisli, da bi se t. i. »narod« lahko razdelil dva tabora? Za kakšno vrsto komike gre in kako poteka to spletkarjenje?Gruden začne Gorniku pripovedovati o Grozdu. Dela se, da je njegov prijatelj, hkrati pa namiguje na njegovo afero v zvezi z Golobom. Očita Grozdu, da se vsiljuje Gorniku, da je pohlepen in egoističen, dvomi celo o njegovi šestdesetletnici, češ da je samo pretveza; razkrije Grozdove načrte z Matildo. Gre za značajsko komiko, saj pove le polovico resnice, prikrije lastne interese in podobne načrte. Prvi, ki govori o tem, da mu je vseeno, če se narod razdeli na dva tabora, pa je Grozd.

21.Kako se obnaša Gornik, ko se Gruden in Gornik potegujeta za njegovo pozornost? Kako Ščuka – je uporniški ali ubogljiv? Gornik je v zadregi, izmučen, nič mu ni jasno, pasiven, apolitičen. Čeprav je dobrodušen, se počuti kot žrtev, ki so jo začeli preganjati, ne da bi jim kaj storil. Ščuka v tem trenutku še uboga Grozda, ki mu je ukazal, naj zamoti Gornika in ga odpelje od Grudna.

22.V 15. prizoru Matilda sprašuje Ščuko o ženskah v Parizu in Moskvi. Pojasnite njene prave motive.Matilda pokaže nekaj ljubosumja, Kadivec je zagrozil, da bo odpotoval, a potem se vrne, ker se mu zdi beg sramoten, seveda pa ima Gornika za tepca že zato, ker je njegov potencialni konkurent.

7

23.Kaj je tema zadnjega prizora v 1. dejanju? Pojasnite, kaj v njen deluje komično? Katere in čigave besede predstavljajo dramaturški vrh tega dejanja? Kako se ob tem obnašajo ostale osebe (Gornik, Ščuka, Mrmolja)V zadnjem prizoru 1. dejanja se veljaka dokončno sporečeta, s tem, da je Gruden nekoliko napadalnejši, prvi izreče direktno obtožbo »Hinavstvo je tvoja natura!« Srditim obtožbam o sleparstvu sledijo Grudnove besede: »Zapomnite si to uro! Od tega trenutka je naš narod v dveh taborih.« Gornik je naiven, kot da ne razume, za kaj gre. Ščuka in drugi nemo opazujejo, le Mrmolja spet spregovori fraze o enem najvažnejših trenutkov v zgodovini naroda. Prevladuje značajska komika.

24.Napišite si povzetek 1. dejanja.Komedija se začne z Mrmoljevim patetičnim govorom ob šestdesetletnici dr. Grozda. Spoznamo nekaj oseb: novinarja Ščuko, Grozdovo nečakinjo Matildo, njenega zaročenca Kadivca, Grozdovo ženo Katarino. Vsi nestrpno pričakujejo Gornika, praznovanje naj bi bilo celo samo pretveza, da Grozd zvabi Gornika k sebi. Dejansko Grozd naroča svoji nečakinji Matildi, kako naj se vede do Gornika,da ga bo pridobila. Ščuka razkrije zgodbo o Golobovi žalostni usodi, misli, da bi ljudje morali izvedeti resnico, Grozd pa mu zagrozi, dokler je v njegovi službi, mora delati tako, kot on ukazuje. Na praznovanje pride Gruden s svojo ženo Heleno ter težko pričakovani Gornik. Oba veljaka si prizadevata za njegovo naklonjenost in postajata vse bolj spletkarska in nesramna drug do drugega. Drug drugega obrekujeta: Grozd bi dal Gorniku svojo nečakinjo, Gruden pa kar lastno ženo. Vrh doseže dejanje v zadnjem prizoru – Gruden izreče besede o usodnem trenutku, v katerem se je narod znašel v dveh taborih, Mrmolja pa ne more iz svoje kože, da ne bi tem besedam dodal še lastne fraze.

25.Prvi prizor 2. dejanja je intimen – gre za razgovor med možem in ženo. O čem se pogovarjata Gruden in Helena, katere svoje značajske lastnosti razkrivata skozi pogovor?Grudnovka se aktivno vpleta v politiko, saj ravno pregleduje Siratkovo pisanje kot premalo udarno. Tudi možu očita mlačnost. Pokaže se za

8

ostro in nepopustljivo, brezobzirno političarko, ki se ne boji uporabiti takih sredstev, kot je ovajanje in obrekovanje. Pri tem se ne ozira na t. i. narod, ker odločno pravi: »Narod smo mi!« Je bistrovidnejša od drugih, cinična (»Kaj ti nisi lopov?«); Gruden v razgovoru z njo pokaže, da je manj spreten; v odnosu do nje opazimo predvsem ljubosumje. Očitno je, da se žena od časa do časa zabava po svoje.

26.Prvo dejanje se je začelo s proslavo Grozdove 60-letnice in je bilo logično, da so se v njegovem salonu drenjali številni ljudje. A tudi v 2. dejanju si po začetnem pogovoru med možem in ženo številni obiskovalci začnejo podajati kljuko. Kdo vse pride na obisk? Kdo pride na lastno pobudo in kdo je bil posebej povabljen ali poklican?Siratka pripelje Ščuko – na Helenino željo. Kadivec pride po svoji volji, hoče spraviti Gornika stran od Grozda in Matilde. Možje, ki se vrnejo z občinske seje, so trenutno Gornikovi pristaši: Siratka, Kremžar, Klander. Grudnovko obišče Mrmoljevka, a se ne zaveda, da je v hiši odveč, saj Grudnovka pričakuje Gornika.

27.Zakaj je Helena povabila Ščuko na pogovor? Kaj bralec izve o Ščukovi preteklosti? Ali bi lahko zagovarjali tezo, da je Ščuka v bistvu romantik? Kakšne strategije uporablja Helena,da bi pridobila Ščuko na svojo stran svojega moža?Pravi motiv povabila se skriva v dejstvu, da ima Ščuka Golobova pisma, ki bi objavljena lahko sprožila afero, s katero bi se Gruden otresel nasprotnika Grozda. Helena najprej Ščuki pritrjuje, da je vse to, kar se dogaja, umazano in smešno, nato ga spomni na ljubezenska čustva, ki jih je nekoč gojil do nje, potem ga izziva, naj on odpre oči ljudem, da bodo prepoznali fraze, saj on sam kot novinar piše fraze – svobodno bo lahko pisal, če prestopi k njim. Ščuka doživlja lastno čustveno preteklost kot idealno; nekdaj so lepe besede nekaj pomenile, sedaj so se spremenile v fraze, zato je zagrenjen. V bistvu gre za romantično občutje.

28.Kakšen je Kadivčev odnos do Gornika? Poiščite v 5. prizoru 2. dejanja dve njegovi izjavi o Gorniku, ki kažeta, da Kadivec prihaja v protislovje sam s

9

sabo in da zato deluje neresno in smešno. Kaj je torej pravi motiv Kadivčevega »prestopa« iz Grozdovega političnega tabora v Grudnovega?Kadivec je ljubosumen na Gornika, zato se prepira z Matildo. Svojega tekmeca se hoče iznebiti na tak način, da bi s Helenino pomočjo odtegnil Gornika Grozdu in tako tudi Matildi. Smešno delujejo njegove skrajnosti, saj bi Gorniku »z veseljem prepeval nagrobnice«, po drugi strani pa trdi, da je Gornik »pameten, pošten in časti vreden človek, sreča za naš narod«, hip zato bi ga pa kar ustrelil. Kadivec se Grudnovim ne pridružuje iz političnih razlogov, a tudi njegovi interesi so sebični.

29.Kaj je tema 6. prizora 2. dejanja?Spogledljiva Helena se pripravlja na sprejem Gornika; ko opazi gubico na svojem licu, postane sentimentalna. Misel na staranje in minljivost jo navdaja z nelagodjem, kar gotovo ni zaigrano.

30.Od kod se vrnejo možje v 7. prizoru 2. dejanja? Kdo je v Grudnovem taboru? Kdo od pristašev je najglasnejši, kdo najbolj previdno zadržan? Kaj se s temi ljudmi dogaja kasneje?Gruden s svojimi trenutnimi pristaši se vrača z občinske seje. najglasnejši je Klander, ki nasprotnike zmerja s kramarji, Kremžar je bolj previden. Klander kasneje prestopi na Grozdovo stran, ko se mu zdi, da je Gornikova poroka z Matildo zelo verjetna. Zna obračati svoj plašč po vetru. Tudi Siratka se kasneje pridruži Grozdu. Kremžar igra na svojo roko in obišče Gornika, da bi ga pridobil zase. O obeh politikih govori slabo, podoben je Gabrijelu Urbanu, ki z Vasilijem ustanavlja posebno stranko.

31.Gruden in Grudnovka sta sam tudi v 9. prizoru 2. dejanja. Kaj je tudi tu rdeča nit njunega odnosa? Do kakšnega sklepa se prikopljemo, če povežemo 9. prizor in prvo Helenino repliko v naslednjem prizoru?Tudi v tem prizoru je Gruden ljubosumen; ne mara Gornika, ženi očita brezobzirnost. Grudnovka je do njega brezbrižna. Sklepati smemo, da je že večkrat prevarala moža, a on je doslej pred tem diskretno zatiskal oči, zato se čudi, zakaj ravno sedaj vse opazi.

10

32.Za kakšne vrste komiko gre v 10. prizoru 2. dejanja?Prizor je nabit s situacijsko in značajsko komiko. Mrmoljevka v svoji omejenosti ne spregleda, da gre s svojim frazami Grudnovki na živce, le-ta bi se je rada čimprej znebila, ker pričakuje Gornika, vendar se pretvarja, dela se vljudno – gre za igro videza in resnice.

33.S kakšnimi strategijami skuša Helena zapeljati Gornika? Se z njim pogovarja enako kot s Ščuko? Kakšen je ton njenega glasu – ostaja ves čas enak ali ga spreminja? Kako je z njeno nebesedno govorico?Helena se v razgovoru z Gornikom pokaže predvsem kot čustveno, čustva tudi igra. Afektiran, narejen ton menjava z melanholijo, spreminja glas; sklanja se h Gorniku, igra se z rožo, se napol uleže …

34.Zapišite si povzetek 2. dejanja.Vse niti v tem dejanju ima Grudnovka. Po razgovoru z nekoliko ljubosumnim možem se sreča s Ščuko in ga skuša pridobiti na svojo stran, pri tem ga spominja na nekdanja ljubezenska čustva, a Ščuka zavrne ponudbo. Na obisk pride ljubosumni Kadivec in jo prepričuje, naj pritegne Gornika v svoj tabor, s seje se vrnejo občinski svetniki in trenutni Grudnovi privrženci: Siratka, Klander in Kremžar. Soglasni so, da potrebujejo svoj časopis, a za časopis je potreben kapital, torej je potrebno pridobiti Gornika. Grudnovka se ga loti na prefinjen, žensko zapeljiv način. Nerodni Gornik je dovzeten za njene čare, a tedaj v sobo vstopi Gruden.

35.Zapišite, kaj ste o Gorniku izvedeli iz prvih dveh dejanj – kaj so o njem povedali drugi, kaj je povedal sam. Dramskih oseb seveda ne označuje samo govor, pač pa tudi dejanja. Kaj nam začetek 3. dejanja pove o Gornikovem značaju?Gornik drugih kot človek drugih v resnici ne zanima, zato o njem nimajo povedati kaj bistvenega, le to, da mu je umrl oče, da potuje po svetu ter da je bogat. V glavnem ga imajo za tepca, govorijo o njem, da je debel, neroden, pošten, dobrodušen, len. Sam Grudnovki pove, da se dolgočasi, da je že navajen egoizma ljudi, postal je flegmatičen do

11

sebičnosti in hinavstva ljudi, ki bi se radi z njegovim denarjem in zvezami okoristili. Začetek 3. dejanja nam ga prikaže kot dobrodelnega človeka, ki ne odreče denarne pomoči neznancu.

36.Kako se počuti Gornik? Mu je zanimanje slovenskih politikov in tekmovanje za njegovo pozornost všeč? Kaj namerava storiti?Gornik se začenja počutiti kot žrtev, ni mu do ženitve, izgublja dobro mnenje o ljudeh, dolgočasi se in rad bi potiho odšel, zato ukaže služabniku, naj pripravi kovčke.

37.Za Gornikov beg je že prepozno, na vratih je prvi obiskovalec. Kdo je to in čemu je prišel?Gruden je prišel Gornika izsiljevat, očita mu nespodobnost, govori tako, kot da je Gornik dejansko že uničil njegov zakon.

38.Celo mirnemu, flegmatičnemu Gorniku se kdaj dvigne pritisk. Poiščite ustrezno didaskalijo v 3. prizoru 3. dejanja.»začuden in razjarjen«

39.Prizor prekine Matildin obisk. Zakaj postane Grudnu ob tem neprijetno?Ženski obisk pokaže, da so Grudnove obtožbe, da je Gornik »rušil hram zakonskega življenja« neosnovane, saj ima očitno drugo.

40.Peti prizor je igra videza in resnice. Kakšen je videz in kaj je resnica?Gruden misli, da Gornika res zanima Matilda, bralec ve, da temu ni tako.

41.Kaj Matilda očita Gorniku? Kaj je v prizoru smešnega? Je mogoče primerjati Matildo in Heleno?Matilda je odločna, a deluje furijasto, je nevljudna, Gorniku očita, da dela neumnosti in vznemirja mesto. Smešno pri tem je, da so drugi tisti, ki Gorniku ne dajo miru in ga vznemirjajo. Matilda je bolj direktna in manj prefinjena od Helene. Svojih čustev ne igra in jih niti ne zna prikriti.

12

42.V 3. dejanju se pojavlja Gornikov sluga. Ali se vam zdita par Gornik-Peter podobna ali različna paru Hlestakov-Osip v Gogoljevem Revizorju? (Primerjava para služabnik: gospodar pri Cankarju in Gogolju je možna esejska naloga!)Podobnost je v tem, da niti Gornik niti Hlestakov ne razumeta dobro, kaj se dogaja, a Hlestakovu je ob tem prijetno in zna izkoristiti v svoje dobro, Gorniku pa je neprijetno. Osip sili Hlestakova, naj odideta, tu pa je Gornik tisti, ki sili k odhodu.

43.Tretji obiskovalec pri Gorniku je Kremžar. Kakšen tip človeka je profesor? S katerim likom iz Limonade slovenice bi ga lahko primerjali?Kremžar je bil prej na Grudnovi strani,zdaj pa obrekuje svojega šefa, ima ga za potuhnjenca, očita mu egoizem, enako tudi Grozdu, za katerega pove, da je prava kazen božja za naš narod. Njegova neznačajnost in hinavščina je karikirana do grotesknosti. Spominja na Gabrijela Urbana, ki je slabo govoril o svojem šefu Počivavšku. Ko mu Gornik ne ustreže, ob odhodu očita na prikrit način tudi Gorniku, da je sebičen, ker noče »zastaviti svoje moči in skrbi za narodov blagor«.

44.Kakšne metode vse uporabi v komediji Kadivec, da bi Matilda ostala njegova?Obiskal je Grudnovko, da bi pritegnila Gornika svoj tabor, obišče pa tudi Gornika, da bi ga pozval na dvoboj in se ga tako iznebil.

45.Ščuka in Gornik govorita v 11. prizoru odkrito in prijateljsko. Se vam zdi Ščuka fatalist? Bi bilo mogoče, da bi se obesil, kot to razume Gornik? Kaj Ščuka sploh hoče?Tudi Ščuka je o Gorniku sprva govoril malo posmehljivo (kot o debelem človeku, ki potuje kakor kralj po deželi). V tem prizoru Gorniku pove, da ga spoštuje, ker ne laže in odkrito pokaže, da živi zase in da skrbi samo zase. Ščuka je sprevidel, da ni nič boljši od drugih in da laže kot drugi, zato bi rad napravil poseben korak, a zanj potrebuje malo spodbude. Gornik to razume kot Ščukov obup, da namerava storiti samomor. Vendar Ščuka misli, da je prišel čas za spremembo v družbi: saj je v vsakem človeku nekaj človeka – tisti imaginarni narod se ne bo pustil v

13

nedogled voditi za nos s strani egoističnih politikov; Ščuka napoveduje revolucijo, v kateri se bo v »hlapcih vzbudil gospod in v sužnjih kralj«.

46.Naslednja obiskovalka pri Gorniku je Grudnovka. Kako deluje: kot intrigantska političarka ali čustvena ter čutno nepotešena ženska? S čim boste utemeljili svoj odgovor?V odnosu do Gornika je Helena nekoliko melanholična, osamljena in nepotešena ženska.

47.Kako si Grozd razlaga Grudnovkin obisk, ko pride h Gorniku? Kako se obnaša pri Gorniku? Katere njegove izjave se vam zdijo še posebej nesramne ali cinične?Grozd imenuje Grudnovko satan, torej ji pripisuje namen zapeljevanja. Grudnu se je povsem povrnila samozavest, je izrazito napadalen do nasprotnikov v Grudnovem taboru, uživa v blatenju, psovanju, v boju. Ščuki naroči, naj poišče stari program in sestavi uradni razglas kot odgovor na pisanje Grudnovih. Grozd je poklical h Gorniku nekaj svojih pristašev, da se pogovorijo o nadaljnjih ukrepih. Pri Gorniku se obnaša precej po domače, kot da je Gornik dejansko že poročen z njegovo nečakinjo.

48.Zadnji prizor v 3. dejanju predstavlja nov vrh v komediji. Grozd poniža Ščuko v svojega osebnega hlapca, ki se mora skloniti pred njim in mu zavezati čevelj, a ta gesta je za novinarja »človekoljubna klofuta«, ki je iz njega napravila upornika. Dokažite. Ščuka se dejansko skloni in zaveže Grozdu levi čevelj (simbolika? ), ampak nato spregovori slovesno, posnemajoč svetopisemski slog. Ščuka se je spremenil v upornika, v glasnika »pozabljenih hlapcev, zavržencev, razcapancev«, ki bodo obračunali z nevidnim »narodom«, kakršnega predstavljajo Grozd, Gruden in njim podobni.

49.Kako na koncu prizora upade Grozdova samozavest?Grozd postane zamišljen, skoro preplašen.

50.Zapišite povzetek 3. dejanja.

14

Gornik že ukaže svojemu služabniku, naj pospravi kovčke, da bi odpotovala, ko se na njegovih vratih začnejo pojavljati zgodnji obiskovalci. Prvi je Gruden, ki ga hoče zaradi intimnega trenutka, v katerem ga je zasačil s svojo ženo, izsiljevati ter tako pridobiti na svojo stran. Matilda mu pride povedat, da se ne mara poročiti z njim, tudi Gornik ji pove, da ni imel z njo takih namenov. Kremžar se mu hoče prilizniti in obrekuje tako Grozda kot Grudna. Ljubosumni Kadivec ga pride izzivat na dvoboj, a Gornika ne zanima streljanje. Ščuka ima z njim resen pogovor, v katerem mu razkrije svoje poglede na družbo in tudi spoznanje, da sam ni nič boljši od drugih. Grudnovka skuša Gornika še enkrat prepričati, da je lahko vse drugače, če ostane. Grozd je Gornika že vključil v svojo organizacijo, zato je k njemu povabil svoje pristaše, čeprav Gorniku ni nič jasno, kaj se dogaja. Vrh doseže dejanje z Grozdovim ponižanjem Ščuke, ki pa se tisti trenutek spremeni v upornika.

51.Četrto dejanje se spet dogaja pri Grozdu. Kaj se je spremenilo? Kako se počuti?Čeprav nima navade, popoldne počiva, počuti se potrto, neumno mu je pri srcu, nekaj mu je leglo na prsi …

52.V 5. prizoru 4. dejanja lahko spet opazujemo odnos med Grozdom in ženo. Sta si bliže kot na začetku komedije ali sta si še večja tujca? Čigava čustva so po vašem mnenju globlja?V trenutku lastne šibkost je Grozd prijaznejši do Katarine, zaupa ji svoje počutje, hkrati pa ji očita, da ona nima sočutja z njim, da mu je tuja. Občutek imamo, da ga ima ona rada in da ji mož dejansko ni nikoli dovolil, da bi se mu približala.

53.O čem je sanjal Grozd in kakšen je simboličen pomen teh sanj?V sanjah je lezel navzgor v sami srajci, nekaj je hušknilo po njegovem telesu; bil je Ščuka in se mu je posmehoval, da Grozd pač ni narod, ko je v sami srajci. V sanjah se dejansko zave, da ni tako močan, kot si predstavlja, da ni »narod«.

15

54.Začenja se kazati neznačajnost nekaterih dramskih oseb. Klander je začutil, da Gruden ne more pridobiti Gornika, zato je menjal politični tabor. Ali Grozd verjame Klandru oz. ga ceni? Kdo je v Limonadi slovenici menjaval svojo politično pripadnost?Tudi Klander je tako kot Kremžar in Siratka eden tistih, ki svoj plašč obračajo po vetru. Prišel se mu je prilizovat, ker računa, da se bo Gornik poročil z Matildo, prišel mu je čestitat. Grozd seveda ne verjame v njegovo lojalnost, a mu koristi, ker mu da občutek moči, zato ga ne zavrne. V Limonadi slovenici je menjaval politični tabor Gabrijel Urban.

55.Klandrov obisk povrne Grozdu nekaj samozavesti, sedaj čaka Gornika, prepričan, da bo ta prišel snubit Matildo. Kako na to novico odreagira Kadivec? Se zaljubljenca še pričkata?Stričevo novico, da pride Gornik snubit, sprejme Matilda hladnokrvno, Kadivec pa je ves preplašen in obupan. Zaljubljenca se sedaj ne prepirata, pač pa si izkazujeta ljubezen.

56.V 12. prizoru je tudi Siratka zapustil politični tabor Grudna in se pridružil Grozdu. Kako pokaže Siratka svojo »značajnost« do prijatelja Ščuke? Siratka računa na to, da lahko pri Grozdu dobi službo žurnalista. Grozd je z njim ironičen, ko Siratka napade svojega nekdanjega prijatelja kot človeka, proti kateremu je treba odločno nastopiti, ker – »kadar gre za narodov blagor, neha vsako prijateljstvo«.

57.Gornik – tudi v tem prizoru težko pričakovani – končno pride. Čemu?Pride se poslovit, ker odhaja.

58.Namesto da bi Gornik zasnubil Matildo, ji odpre svoje srce. Kaj o sebi ji zaupa? Ste kot bralec/ka spremenili svoj pogled na Gornika, ko ste prebrali komedijo do konca?Gornik ni samo nekoliko počasen, naiven, neroden bogataš brez okusa. Je tudi človek, ki je dovolj bister, da spregleda igro, ki jo hočejo z njim igrati drugi, in dovolj občutljiv, da občuti osamljenost in žalost. Tudi do sebe je kritičen, v pogovoru z Matildo prizna, da je premehek, neumen in len. Pravi, da nima veselja, miru, prijateljev, ker bi vsi samo po

16

njegovem hrbtu lezli navzgor. Ima denar, ljudje pa so ga spremenili v svojega hlapca, da bi jim služil z denarjem. V bistvu je torej osamljen, razočaran in žalosten človek, ki se zaveda, da ga drugi izkoriščajo, ker je vodljiv in preveč pasiven.

59.Po Gornikovem odhodu se Kadivec in Matilda odločita, da vzameta svoje življenje v lastne roke. Kako to uresničita?Kadivec se zave, da se lahko tudi sama vzgajata, da se je treba otresti stričeve nadvlade. Lahko se postavita na lastne noge in se tudi finančno osamosvojita, saj ima Matilda dediščino po očetu, Kadivec pa po materi. V zadnjem prizoru odpotujeta na Dunaj.

60.Kdo prvi spregleda nevarnost, ki jo za meščanske politike predstavlja Ščuka?Prva, ki se zave nevarnosti uporniškega Ščuke, je Grudnovka. Zato prihiti svarit Grozda pred nevarnostjo in ponujat spravo. A grozd se v tem hipu počuti še močnega in se še ni pripravljen pobotati. Šele ko vidi, da ljudje pri Grudnu že razbijajo okna, in bere Ščukovo pismo, poda Grudnu roko, ta pa se mu opraviči.

61.Zakaj lahko Ščukov proglas primerjamo z branjem pisma Hlestakova, ki ga berejo v 5. dejanju Revizorja?Tudi Hlestakov tako kot Ščuka pove resnico o napakah vplivnih posameznikov, le da Hlestakov to napravi v zasebnem pismu, Ščuka pa v javnem.

62.Kakšen boj napoveduje Ščuka na koncu komedije?To je boj malih ljudi, ki resnično predstavljajo narod, proti egoističnim in frazerskim politikom, ki imajo sami sebe za narod.

63.V čem je zaključek Cankarjeve komedije podoben zaključku limonade slovenice?V Limonadi slovenici Vasilij in Alan odpotujeta, v Cankarjevi komediji odidejo Gornik,Matilda in Kadivec.

17

64.Kaj je po vašem mnenju sporočilo dramskega besedila? V čem je aktualno za današnjega bralca? Ali se tudi v današnjem času srečujemo s frazami?

65.Opredelite se do Grozdove izjave: »Žurnalist ne sme imeti prepričanja.« Kaj menite o sodobnih medijih in novinarjih? Je njihovo poročanje objektivno ali so v službi politike in kapitala?

66.Napišite krajši esej in v njem predstavite podobo slovenske meščanske družbe, kot jo odslikava Cankarjeva politična satira Za narodov blagor.

18