Bern, Švica – november 2016

POROČILO ENOMESEČNE IFMSA KLINIČNE IZMENJAVE

Ime, priimek, letnik: Monika Alič, absolventka

Čas izmenjave: od 1. 11. do 30. 11. 2016

Kraj izmenjave

Izmenjavo sem opravljala v Bernu. Mesto samo je res luštno, z značilno arhitekturo v mnogih odtenkih

sivo-zelenega peščenjaka. Sprehod po centru je res lepo doživetje, lahko se sprehajaš po srednjeveških

ulicah in pod znamenitimi arkadami. November je bil jesenski, v poletnih mesecih je po pripovedovanju

domačinov še boljše, saj se greš lahko kopat v Aare. ;) Vsekakor priporočam ogled Rosengartna, kjer je

izjemen razgled, in Baerengrabna, kjer sem imela srečo, da sem pred zimskim spanjem videla enega

izmed medvedkov. Kar je mene presenetilo je to, da lahko po celem centru igraš šah in podobne

družabne igre. Zadnji ponedeljek v novembru je bila tradicionalna tržnica čebule (Zwiebelmarkt), ki je

pomemben lokalni praznik – če bo kdo ob takem času tam – vsekakor za pogledat!

Mesto ima super prometne povezave (tram, bus), pa tudi peš si hitro na cilju. Cene prevoza so švicarske:

4,4CHF za 1 urno vozovnico za javni promet, 2,5CHF za skrajšano povezavo.

Stvari, ki jih potrebuješ s sabo

Ne potrebuješ vize. ;) potrebuješ pa potni list, osebna izkaznica ni dovolj. S sabo je treba prinesti izvide

za TBC, serologijo za hepatitis B in norice. Menjalni tečaj med evrom in frankom je bil skoraj 1:1, tako

da sem del denarja zamenjala že v Sloveniji, del pa naknadno dvignila v mestu.

Komunikacija pred izmenjavo

Komunikacija s SWIMSA (njihovo organizacijo) je potekala preko emaila in Whatsappa, bili so zelo

prijazni in odzivni. Z Danielom (glavno kontaktno osebo) sva se na dan prihoda dobila na glavni

železniški postaji, se sprehodila skozi del centra, mimo zgradb medicinske fakultete in do stanovanja.

Tekom meseca smo se dobili na bowlingu in nekaj pijačah. Na oddelku so bili hkrati z mano tudi drugi

študentje medicine, ki so mi pomagali pri asimilaciji (urejanje dokumentov, značke, orientaciji po

bolnišnici).

Nastanitev

Živela sem v stanovanju ene izmed članic SWIMSA, ki je bila v novembru prav tako na izmenjavi. Soba

in stanovanje sta bila prostorna in čista, imela sem 3 super sostanovalce, s katerimi smo se res dobro

razumeli. Do bolnišnice in centra mesta je bilo 10 minut peš.

Prehrana

Dobila sem žepnino v višini 300CHF. V bolnišnici je bila menza z dobro hrano, cena pribl. 10 CHF/obrok.

Na oddelkih in v operacijskem traktu imajo dopoldne tudi malico, ki je na voljo vsem zaposlenim. Cene

hrane v trgovinah (COOP, Denner, Aldi) so sicer za faktor 1,5x do 2x višje kot v Sloveniji.

Delo v bolnišnici

Delala sem v Inselspital, univerzitetni kliniki v Bernu, natančneje na oddelku za nevrokirurgijo. Oddelek

je imel 40 postelj, razdeljenih med 4 zdravniške ekipe. Zjutraj sem prišla tja ob 7:00, ob 7:15 je bil

začetek jutranje vizite, ob 7:45 je sledil jutranji raport. Dopoldan so sledili sprejemi pacientov na

oddelek (anamneza, nevrološki status, naročanje preiskav) oziroma operacijski program. Lahko sem

spremljala operacije glave (odstranitve možganskih tumorjev, AV malformacij, drenaže normotlačnih

hidrocefalusov, vstavitve elektrod pri Parkinsonovi bolezni, sprostitve trigeminusa pri nevralgiji, itd.) in

hrbtenjače (hernije, stenoze hrbteničnega kanala). Na oddelku sem lahko odstranjevala šive in drenaže,

preveze so večinoma delale sestre. Nekajkrat sem s specializanti šla v ambulanto na polikliniki.

Popoldan je ob 14:30 sledil še popoldanski raport s pregledom vseh sprejemov in določitev

operacijskega programa za prihodnji dan, nato pa pisanje odpustnic (na srečo so to večinoma prevzeli

specializanti). Sama sem popoldan rajši odšla na konzilije z onkologi (za obravnavo možganskih

tumorjev) ali z radiologi (anevrizme). V stanovanje sem ponavadi prišla okrog 17:00 ali 18:00. Ob

četrtkih zjutraj je bilo še dodatno izobraževanje s predstavitvami novejših raziskav ali projektov.

S študenti so večinoma delali specializanti, imeli smo mini tematike, povezane s pacienti. Veliko

poudarka je bilo tudi na nevroradiologiji (CT, MR, angiografije). Na začetku so se nam kar precej

posvečali, proti koncu pa zaradi povišanih obremenitev precej manj – dejansko sem bila zadnjih 10 dni

tekom dopoldneva na oddelku skoraj sama za paciente. Na voljo smo imeli tudi študijsko sobo z

kirurškimi inštrumenti in mikroskopom, da smo lahko vadili šivanje.

Socialni program

Vikende sem imela proste, zato sem jih izkoristila za raziskovanje Berna in obisk nekaterih muzejev

(Einstein Haus, Zgodovinski muzej) ter izlete v okoliška mesta (Interlaken, Thun). Na eno sončno nedeljo

sem splezala tudi na Gurten (hrib nad mestom) s spektakularnim razgledom na mesto in gore. Bila sem

edina študentka na IFMSA izmenjavi, zato nekega posebnega socialnega programa ni bilo, s člani

SWIMSA smo šli na bowling in se nekajkrat dobili na pijači.

Splošne opazke

- Švicarji (tako pacienti kot tudi zdravniki) so res bolj zadržani, naj vas to ne prestraši!

- Švicarska nemščina je posebna, ampak vsi govorijo tudi Hochdeutsch, pišejo pa seveda

normalno. Pogovor med zdravniki je bil v Hochdeutsch (na vizitah, raportih), medtem ko so se

s pacienti pogovarjali v švicarščini.

- Cene in standard so višji, se je treba malo navadit na pogled na račun.

Splošna ocena izmenjave

Na splošno sem bila z izmenjavo zadovoljna. Spoznala sem res super ljudi, se tudi precej naučila. Bilo je

malce težje kot sem pričakovala, predvsem zaradi jezika – švicarska nemščina pač ni »Hochdeutsch«

ampak se mi zdi, da sem dobro izkoristila mesec v tujini.

Približna razdelitev stroškov

Prevoz v obe smeri 80 € (Flixbus), hrana 300€, za izlete/muzeje 100€

Razgled na Bern z Rosengartna.

Baerengraben – mini živalski vrt z medvedi kot simboli Berna. Na sliki samo lesene upodobitve, saj so

prebivalci že uživali v zimskem spancu.

Univerzitetna bolnišnica Inselspital, kjer sem opravljala prakso.

Zwiebelmarkt – tradicionalna tržnica čebule zadnji ponedeljek v novembru od 4:00 zjutraj. Nam je

uspelo priti tja ob 5:00!