BRAZILIJA, OURO PRETO – julij 2017

POROČILO ENOMESEČNE IFMSA RAZISKOVALNE IZMENJAVE

Ime, priimek, letnik:

Ema Ajda Gomezelj, 3. letnik

Čas izmenjave:

od 10. 7. do 6. 8. 2017

Kraj izmenjave

Ouro Preto je majhno kolonialno mesto v provinci Minas Gerais, ki leži med večjima mestoma Belo

Horizonte (dobro uro vožnje stran) in Rio de Janeiro (5h vožnje stran). Glede na ostala brazilska mesta

je zelo idilično urejeno in predvsem varno mestece. Mesto obkroža teren bogat z dragocenimi

mineralnim kamninami. V preteklosti so tu izkopavali velike količine zlata, od tod tudi ime Ouro Preto,

ki pomeni »črno zlato«, zato je tudi zgodovinsko pomemben ne samo za regijo, ampak za celotno

Brazilijo. Mesto obišče precej turistov zaradi številnih cerkva, muzejev, rudnikov in festivalov. Je tudi

univerzitetno mesto, znano po številnih »republikah« (študentske hiše).

Viza

Za državljane članic EU ni potrebna viza za Brazilijo, v kolikor se imate namen tam zadržati manj kot

90 dni. Na letalu pred prihodom v Brazilijo dobite kartonček, kamor izpolnite vaše podatke in namen

prihoda. Kartonček skrbno shranite do izstopa iz Brazilije. Četudi na poti v Brazilijo samo presedate na

ameriških letališčih, potrebujete še ESTA.

Zdravje

Tekom prijave ni bilo potrebno opraviti nobenih testov. Za Brazilijo je bilo v letu 2017 obvezno

cepljenje za rumeno mrzlico. Cepila sem se 2 tedna pred odhodom v Sloveniji (cepivo stane cca. 70€).

V Braziliji je bilo cepivo brezplačno in ne ob vstopu, ne ob izstopu iz države niso preverjali rumene

mednarodne cepilne knjižice. Pozanimate se, kakšna je trenutna situacija pri kontaktni osebi. Sama

sem se odločila še za cepljenje proti hepatitisu A. Če odhajate na sever Brazilije se pozanimajte, če so

potrebna in katera so najboljša zdravila proti malariji. Repelent proti komarjem in mrčesu pride prav.

Varnost

Mesto Ouro Preto je precej varno. Jaz in drugi študentje na izmenjavi nismo imeli slabih izkušenj na

tem področju. Ljudje so prijazni in ti pomagajo, te usmerijo, problem je le jezik (dobro je znati vsaj

malo špansko ali pa celo portugalsko pa gre). Po mestecu vozijo avtobusi in taksiji po isti ceni (2,7

realov – tj. pod 1€). Študentje pogosto štopajo; po lastnih izkušnjah kulturno zanimiva izkušnja in

presenetljivo varna.

Povsem drugačna je zgodba v velikih mestih (Belo Horizonte, Sao Paulo, Rio de Janeiro), ki sem ji tudi

obiskala. Ne priporočam sprehajanja ponoči, tudi zvečer. Podnevi pa bodite pozorni na okolico, pazite

na svojo torbo in ne razkazujte vrednih stvari. Uporaba javnih prevoznih sredstev je podnevi varna.

Zvečer in ponoči uporabite Uber. Imejte pripravljeno manjšo vsoto denarja v žepu v primeru ropa in se

roparju ne upirajte. Najpogostejši so žeparji, ropi z orožjem so prisotni mnogo redkeje.

Denar

V Braziliji uporabljajo brazilski real (po njihovo reais, »heais«). 1€ je 3,7 realov. Bolj se splača menjava

iz dolarjev v reale, zato si jih priskrbite pred odhodom oz. na poti. Če dvignete iz bankomata, se

seveda splača dvigniti večje vsote. Pozanimajte se, če kdo od brazilskih študentov potrebuje dolarje;

jaz sem menjala denar samo na ta način :D. Da ni potrebno skrbeti za stalno menjavo denarja, si pred

odhodom uredite mednarodno veljavno kreditno kartico, saj lahko večino storitev v tem delu Brazilije

plačate na ta način. Pri dvigovanju denarja na bankomatih, predvsem v večjih mestih, bodite pozorni

na spremembe zunanjosti naprave in pa na ljudi, ki se zadržujejo v okolici oz. se vam nenadno hitro

približajo. Če greste v privatne menjalnice vzemite s seboj domačina, da vas ne opeharijo.

Prevoz

Priletela sem v Sao Paolo z mednarodno letalsko družbo in potem z brazilsko letalsko družbo opravila

še notranji let Sao Paulo – Belo Horizonte. Cena povratne karte do Sao Paula (brez notranjih letov) je

bila okrog 850€. Cena povratne karte za notranji let je bila še 100€. Ugodnejšo karto lahko dobite, če

jo seveda kupite prej. Ne splača se odlašati, najbolje je že takoj, ko izveš, da si sprejet na izmenjavo,

kupiti letalsko karto do enega izmed večjih mest in kasneje dokupiti notranje lete. Vse karte sem

kupovala prek Skyscannerja. Če kupujete letalsko karto naknadno (v času izmenjave) znotraj tuje

države, prestavite nastavitve aplikacije na tujo državo, lahko celo na tujo denarno valuto, ker so cene

tako precej nižje.

Komunikacija pred izmenjavo

Kontaktna oseba/organizator me je kontaktirala še preden sem dobila uradno potrdilo, da sem

sprejeta na izmenjavo v njihovi ustanovi. Nisem imela težav pri komunikaciji; odgovarjali so zelo hitro

in efektivno ter še sami dodali kakšno koristno informacijo.

Sprejem s strani tujih študentov

Moja kontaktna oseba me je prišla iskat na letališče (Belo Horizonte) skupaj z družinskimi člani.

Drugih študentov, ki so bili z mano na izmenjavi, niso prišli iskat na letališče in so morali opraviti še

3h-vožnjo z avtobusom s presedanjem, da so prispeli v Ouro Preto. Tu pa so jih pobrali na glavni

avtobusni postaji in peljali do nastanitve. Z eno od kontaktnih oseb sem živela v študentskem

stanovanju, tako da sem jo srečevala večkrat na dan, druga kontaktna oseba pa mi je pomagala pri

urejanju stvari v kampusu prve 2 dni, nato pa sem jo srečavala približno 1krat tedensko. So pa bili

vedno na voljo za vprašanja na socialnih omrežjih (v Braziliji se najbolj uporablja WhatsApp).

Nastanitev

Živela sem v privatnem stanovanju, ki ga imajo v najemu 3 študentke. Imela sem svojo sobo (česar

niso imeli vsi študentje na izmenjavi tam) s posteljo, omaro in pisalno mizo. Ker nimajo centralnega

ogrevanja, je bila moja soba precej mrzla (zunaj je bilo takrat tudi do 7°C). Kuhinja je bila majhna,

vendar dovolj opremljena za kuhanje enostavnih obrokov. Njihov standard za čistost je minimalno

nižji od mojega, tako da sem imela nekaj težav zaradi umazane posode po celotni kuhinji. V kopalnici

je bilo stalno odprto okno (ni se dalo zapreti), skozi katerega je pihal mrzel zrak. Naj omenim še, da ne

mečejo toaletnega papirja v školjko, temveč v košek ob njej. Nastanitev je bila 10min hoje od

kampusa in laboratorijev.

Prehrana

V univerzitetni menzi mi je bil zagotovljen en topel obrok na dan za 3 reale. Večinoma sem jedla tam

ali pa si kuhala sama v stanovanju. Obrok je bil količinsko zadosten; menza je samopostrežna. Hrana

je bila enolična in ne preveč okusna (riž in fižol –tipična hrana in omaka z mesom ter solata).

Delo v bolnišnici oz. inštitutu

Pričakovala sem, da bom delala na projektu »Kardiovaskularna tveganja v temnopolti populaciji Ouro

Preta«, vendar so me ob prihodu dodelili na projekt »Epidemiologija parazitskih bolezni«. Tako sem

tekom izmenjave delala na različnih področjih, ki jih je nudil Epidemiološki laboratorij tamkajšnje

medicinske fakultete. Moj mentor je bil vodja laboratorija in hkrati profesor, zato je bil le redko

prisoten. Tako sem bila vsak dan dodeljena enemu izmed zaposlenih v laboratoriju in sodelovala pri

različnih raziskovalnih projektih. Delala sem na področju lokalne parazitologije in spolno prenosljivih

bolezni. Pripravljala sem vzorce blata in vzorce vektorjev bolezni in jih analizirala na parazite. Veliko

sem delala tudi na teren. Izvajala sem hitre krvne teste za spolno prenosljive bolezni med prebivalci

Ouro Preta in sodelovala pri pridobivanju vektorjev – komarjev za parazitske bolezni. Najbolj pristna

je bila prav izkušnja dela na terenu s prebivalci mesta Ouro Preto in s prebivalci revnih okoliških vasic.

Nisem delala samostojno, ampak v raziskovalni skupini epidemiološkega laboratorija.

Mentorstvo

Z mentorjem praktično nisem delala, pač pa z njegovimi sodelavci – zaposlenimi v epidemiološkem

laboratoriju. Delo je bilo sproščeno, mnogo je bilo tudi improvizacije zaradi pomanjkanja sredstev.

Ponovila sem znanje o parazitskih boleznih in se seznanila z novimi paraziti, značilnimi za to področje

Brazilije. Zanimivo je bilo učenje portugalščine med delom, saj je nivo znanja angleščine precej nižji.

Vsak dan po delu, včasih tudi med, je sledilo druženje v laboratoriju ob odlični brazilski kavi.:)

Socialni program

Socialni program, ki naj bi ga organizirala gostujoča organizacija, je bil skromen. Z ostalima

študentoma na izmenjavi (da, bila sta samo še 2) smo si sami organizirali prosti čas. Če so le imele

čas, so mi razkazale mesto in okolico cimre. Vseeno dolgčas ni bilo, predvsem zaradi številnih

festivalov in zabav.

Splošna ocena izmenjave

Slabo organiziran oz. neorganiziran socialni program; na splošno je v Braziliji organizacija česarkoli

slaba, ravnajo se po trenutnem navdihu. :D Vesela sem, da sem pristala v Ouro Pretu, ker je mestece

zares lepo in tudi varno. Imam tudi odlično izkušnjo z mojimi cimrami. Projektno delo mi ni bilo všeč,

saj me niso dodelili na podlagi želja niti interesov. So pa zaposleni v laboratoriju olajšali delovno

izkušnjo s svojo odprtostjo in srčnostjo. Kulturna izkušnja Brazilije in Južne Amerike v celoti (po

izmenjavi sem še potovala naokrog) pa je neprecenljiva.

Potrebnik

Tudi Brazilija je v zimskem času hladna, še posebej jug države in kontinentalni del, zato nesi s seboj

tudi nekaj toplih oblačil. Repelent za komarje in osnovna lekarna za potovanja.

Približna razdelitev stroškov

Letalska karta skupaj okrog 1000€. Stroški prehrane in družabnega življenja cca. 80-100€/teden. Cene

so podobne našim, restavracije so celo nekoliko dražje. Če želiš v Braziliji varčevati, živiš od riža in

fižola.

Slika 1: BRAZILSKA HRANA: »brigadeiro« (čokoladni bombon), »pao de queijo« (sirovi kruhki) s topljenim sirom

Slika 2: Center mesteca Ouro Preto

Slika 3: Ouro Preto obkrožajo številni izviri rek in potokov s slapovi

Slika 4: Za okoliške vasice Ouro Preta značilne barvite hiške