nastavna programa prakti^na nastavacsoo.edu.mk/images/stories/programi2010/zdravstvena... ·...

MINISTERSTVO ZA OBRAZOVANIE I NAUKA

CENTAR ZA STRU^NO OBRAZOVANIE I OBUKA

NASTAVNA PROGRAMA

PRAKTI^NA NASTAVA III godina

ZDRAVSTVENA STRUKA

Farmacevtski laboratoriski tehni~ar

Skopje, 2007 godina

1

1. IDENTIFIKACIONI PODATOCI

1.1. Naziv na nastavniot predmet: PRAKTI^NA NASTAVA

1.2. Obrazoven profil i struka na koi im pripa|a nastavniot predmet

1.2.1. Obrazoven profil: FARMACEVTSKI LABORATORISKI TEHNI^AR 1.2.2. Struka: ZDRAVSTVENA

1.3. Diferencijacija na nastavniot predmet

1.3.1. Prakti~na obuka

1.4. Godina na izu~uvawe na nastavniot predmet 1.4.1. Treta godina

1.5. Broj na ~asovi na nastavniot predmet 1.5.1. Broj na ~asovi nedelno 8 ~asa 1.5.2. Broj na ~asovi godi{no: 288 ~asa

1.6. Status na nastavniot predmet

1.6.1. Zadol`itelen

2

2. CELI NA NASTAVNIOT PREDMET Po sovladuvaweto na nastavnata programa po nastavniot predmet PRAKTI^NA NASTAVA u~enikot steknuva znaewa, umeewa i ve{tini i se osposobuva:

• da primenuva farmakopeja; • da gi ~ita i tolkuva monografiite na lekovitite supstanci i preparati; • da gi izveduva analiti~kite postapki za identifikacija, odreduvawe stepen na ~istota i opredeluvawe na sodr`ina

propi{ani spored monografijata na lekovitata supstanca/preparat; • da presmetuva, da meri i da podgotvuva rastvori na lekoviti supstanci za ispituvawe; • da rakuva so instrumenti i aparati za razni farmacevtski operacii ( merewe, sitnewe, su{ewe, sterilizirawe,

filtrirawe, rastvorawe, mikroskopirawe i sl.); • da identifikuva farmacevtski preparati, prirodni i sintetski lekoviti surovini, lekoviti supstanci; • da zema, prigotvuva i analizira mostri za ispituvawe; farmacevtski preparati i mikroskopski preparati; • da razviva preciznost, pedantnost vo rabotata; • da vr{i biohemiski analizi na masti, jaglehidrati, proteini, vitamini i enzimi; • da gi poznava i primenuva soodvetno pravilata na pretpazlivost pri rabota vo laboratorija; • da gi integrira steknatite znaewa vo drugite nastavni predmeti.

3. POTREBNI PRETHODNI ZNAEWA Za uspe{no sovladuvawe na zacrtanite celi potrebni se predznaewa od nastavnite predmeti fizika, farmakologija, analiti~ka hemija, hemija, matematika, farmacevtska tehnologija i farmakognozija izu~uvani vo prva i vtora godina kako predmeti zastapeni vo kurikulumot za struka i obrazoven profil.

3

4. OBRAZOVEN PROCES 4.1. Struktuirawe na sodr`inite za u~ewe Oblast: FARMAKOGNOZIJA ( 72 ~asa)

Tematski celini Broj na ~asovi

Konkretni celi

Didakti~ki nasoki

Korelacija me|u tematskite celini i me|u predmetite

1. ISPITUVAWE NA DROGITE

6 U~enikot: - da primenuva koristi, ~uva i ~isti

laboratoriski pribor; - da po~ituva pravila za odnesuvawe

vo laboratorija i odr`uvawe na rabotnoto mesto;

- da prepoznava organolepti~ki svojstva na drogite;

- da rakuva so mikroskop; - da podgotvuva suvi drogi za

mikroskopsko ispituvawe; - da izrabotuva mikroskopski

preparati; - da sovlada metodi i postapki za

makroskopsko i mikroskopsko ispituvawe na drogi;

- da ve`ba ispituvawe na drogi koga se celi (Lini semen), se~eni(Althaeae radix) ili vo promet doa|aat vo prav(Amyla);

- da razlikuva kvalitet kaj drogite; - da vodi laboratoriski dnevnik.

Demonstrirawe na: - pribor za

farmakognosti~ki ispituvawa;

- pravila za odnesuvawe vo laboratija;

- upatstvo za vodewe na dnevnik za ve`bite;

- metodi i postapki za podgotovka i ispituvawe na drogite (celi, se~eni i drogi vo prav).

- Ve`bi: - izrabotka na

mikroskopski preparat; - rabota so svetlosen

mikroskop; - vodewe na dnevnik za

ve`bite.

Farmakognozija Farmacevtska tehnologija

4

2. HETEROZIDNI DROGI

30

U~enikot: - da gi poznava rastenijata {to

sodr`at heterozidi; - da identifikuva heterozidni

drogi; - da izraboti mikroskopski

preparat od drogite; - da ja poznava anatomskata gradba

na drogite; - da gi voo~i karakteristi~nite

elementi za sekoja droga; - da gi sporeduva drogite so sli~ni

karakteristiki; - da umee da otkrie primesi,

nedostatoci i drugi promeni; - da razlikuva falsifikati; - da nacrta vo dnevnik izgled na

celo rastenie i crte` na presekot na drogite:

- Digitalis folium

- Convallariae herba

- Frangulae cortex

- Sennae folium

- Hyperici herba

- Amygdalae amarae semen

- Brassicae nigrae semen

- Sinapis albae semen

- Alii sativi bulbus

Prezentirawe na soodvetno rastenie i droga. Ve`bi: podgotovka na droga za mikroskopsko ispituvawe. Demonstrirawe na izrabotka na mikroskopski preparat. Ve`bi: izrabotka na mikroskopski preparat. Organizirawe na diskusija za: - organolepti~kite

svojstva i anatomskata gradba na sekoja droga.

- Proverka na: usvoenost na manipula-tivnite tehniki i laboratoriski dnevnici.

Farmakognozija

5

- Alii cepae bulbus

- Gentianae radix

- Centaurii herba

- Uvae ursi folium

- Tiliae flos

- Sambuci flos

- Betulae folium

- Crataegi flos et folium

- Myrtilli fructus

- Meliloti herba 3. SAPONINSKI DROGI

14

U~enikot: - da go ispituva efektot na penewe

kaj saponinskite drogi; - da gi prepoznava rastenijata koi

sodr`at saponini; - da napravi makroskopski

ispituvawa na drogite; - da izrabotuva i prou~uva

mikroskopski preparat; - da nacrta vo dnevnik izgled na

celo rastenie i crte` na mikroskopskiot presek na:

- Primulae radix

- Glycyrrhizae radix

- Saponariae radix

- Hederae folium

- Herniariae herba

- Hippocastani semen.

- Prezentirawe na

soodvetno rastenie i droga.

Ve`bi: - Podgotovka na droga za

mikroskopsko ispituvawe.

- Izrabotka na mikroskopski preparat.

Organizirawe na diskusija za: - organolepti~kite

svojstva na sekoja droga; - anatomskata gradba na

sekoja droga. - Proveruvawe na laboratoriski dnevnici.

Farmakognozija

6

4. DROGI SO TANINI

8

U~enikot: - da ispituva osnovni

organolepti~ki svojstva na taninite;

- da osoznae od {to poteknuva bojata na nekoi tanini;

- da napravi ednostavni fitohemiski ispituvawa;

- da gi prepoznava rastenijata koi sodr`at tanini vo pogolemi koli~ini;

- da ispituva organolepti~kite karakteristiki na taninskite drogi;

- da podgotvuva mikroskopski preparat;

- da nacrta vo dnevnik izgled na celo rastenie ili droga, kako i crte` na mikroskopskiot presek na:

- Galla

- Querci cortex

- Tormentillae rhizoma

- Filicis maris rhizome

Prezentirawe na soodvetno rastenie i droga. Ve`bi: - Podgotovka na droga za

mikroskopsko ispituvawe.

Demonstrirawe na izrabotka na mikroskopski preparat. Ve`bi: - otkrivawe na

organolepti~kite svojstva na konkretna droga;

- anatomskata gradba na sekoja droga.

Proveruvawe na: - usvoenost na

manipulativnite tehniki;

- laboratoriski dnevnici.

Farmakognozija Biohemija

7

5. DROGI SO VITAMINI, OVO[NI KISELINI I ZAVOEN MATERIJAL

14

U~enikot: - da gi prepoznava rastenijata {to

sodr`at vitamini i/ili ovo{ni kiselini;

- da napravi makroskopija na vitaminskite drogi;

- da izraboti i prou~i mikroskopski preparat;

- da gi ispita organolepti~kite karakteristiki na pamukot;

- da nacrta vo dnevnik izgled na celo rastenie ili droga, kako i crte` na mikroskopskiot presek na:

- Cynosbati fructus

- Faex medicinalis

- Urticae folium

- Calendulae flos

- Hybisci flos

- Lana gossypii.

- Prezentirawe na

soodvetno rastenie i droga.

Ve`bi: - podgotovka na droga za

mikroskopsko ispituvawe;

- otkrivawe na

organolepti~kite svojstva na drogite;

- anatomskata gradba na konkretna droga.

Proveruvawe na: - usvoenost na

manipulativnite tehniki;

- laboratoriski dnevnici.

Farmakognozija Biohemija

8

Podra~je: FARMACEVTSKA HEMIJA - 72 ~asa

Tematski celini

Broj na ~asovi

Konkretni celi

Didakti~ki nasoki

Korelacija me|u tematskite celini i me|u predmetite

1. VOVED VO FARMACEVTSKA LABORATORIJA

10

U~enikot: - da go poznava i sfati zna~eweto

na farmakopejata kako slu`ben dokument koj go definira kvalitetot na lekovitite supstanci;

- da se slu`i so farmakopeja; - da poznava struktura na

monografii na lekoviti supstanci;

- da gi ~ita i tolkuva monografiite na lekovitite supstanci;

- da prigotvuva rastvori potrebni za izveduvawe na ispituvawe na lekovitite supstanci i preparati spored propisite na farmakopeja;

- da poznava naj~esti metodi za identifikacija i ispituvawe na ~istota na lekovitite supstanci i lekoviti preparati;

- da poznava pravila i merki za pretpazlivost vo laboratorija.

Ve`bi: - pravila za odnesuvawe vo laboratorija, merki na pretpazlivost, znaci za predupreduvawe i opasnost; - koristewe na farmakopeja - prezentirawe

farmakopeja i gi objasnuva nejzinite delovi;

- prezentirawe, objasnuvawe na strukturata i ja tolkuvawe na monografija na lekovita supstanci/preparati.

Organizirawe na poseta na institucija kade se vr{i ispituvawe na hemiski supstancii spored propisite na farmakopeja Popolnuvawe na dnevnikot za rabota

Farmacevtska tehnologija Farmacevtska hemija

9

2. IDENTIFIKA- CIJA I ODREDUVAWE ^ISTOTA I SODR@INA NA LEKOVITI SUPSTANCI I PREPARATI

62

U~enikot: - da koristi farmakopeja; - da izveduva analiti~ki postapki za identifikacija spored farmakopeja; - da prepoznava konkretni lekoviti supstanci; - da razlikuva razli~ni lekoviti komponenti vo lekoviti smesi; - da izveduva analiti~ki postapki za odreduvawe stepen na ~istota spored farmakopeja; - da izveduva analiti~ki postapki za odreduvawe na sdr`ina spored farmakopeja; - da selektira laboratoriski pribor; - da povrzuva dobien rezultat od ispituvawata so soodvetnost na propisite na farmakopeja.

Ve`bi: - identifikacija na

lekoviti supstanci i preparati;

- ispituvawe stepen na

~istota na lekoviti supstanci i preparati;

- opredeluvawe na

sodr`ina propi{ani spored farmakopeja na lekoviti supstanci i lekoviti preparati

Lekoviti supstanvi i preparati za ispituvawe: - so adstringentno dejstvo

(pr: cink oksid, cink sulfat, aluminium sulfat, alminiumkalium sulfat, aluminium hlorid, srebro nitrat);

Farmacevtska tehnologija Farmacevtska hemija

10

- lekovi koi dejstvuvaat na gastrointestinalniot trakt (antacidi, mukoprotektivi, N2 - antihistaminici, adsorbensi, laksantni sredstva);

- sredstva za

nadopolnuvawe na izgubeni te~nosti i elektroliti, antiseptici, vitamini i minerali).

Podra~je: FARMACEVTSKA TEHNOLOGIJA 72 ~asa godi{no

Tematski celini Broj na ~asovi

Konkretni celi

Didakti~ki nasoki

Korelacija me|u tematskite celini i me|u predmetite

1. POLIFAZNI SISTEMI

20

U~enikot: - da prepoznava specifi~nosti na

emulzii, suspenzii i koloidni sistemi;

- da poznava i soodvetno primenuva pribor i aparati;

- da podgotvuva koloidi, `elea, suspenzii i emulzii;

Demonstrirawe na: - pribor, aparati i instrumenti za izrabotka na polifazni sistemi; - postapki na izrabotka na koloidi, emulzii i suspenzii;

Farmacevtska tehnologija Farmakognozija Farmacevtska hemija

11

- da poznava tehnologija na

izrabotka na razli~ni polifazni sistemi;

- da odbere soodveten emulgator i stabilizator;

- da izvr{i pravilen izbor na ambala`a i soodvetno signirawe na preparatot.

- primeroci od razli~en vid ambala`a i signaturi. Ve`bi: - identikuvawe na priborot, aparatite i instrumentite; - izrabotka na koloidi, emulzii i suspenzii; - pakuvawe i signirawe na izrabotenite preparati.

2. FARMACEVTSKI FORMI ZA DERMALNA APLIKACIJA

16

- Da izrabotuva razli~ni vidovi

preparati za dermalna aplikacija; - da sovlada razli~ni postapki pri

izrabotka na preparati za dermalna aplikacija;

- da gi primenuva pravilno principite za izrabotka na preparati;

- da izbere soodvetna ambala`a; - da gi ozna~i pravilno

preparatite.

Objasnuvawe i demonstrirawe razli~ni postapki za izrabotka na preparati za dermalna aplikacija. Ve`bi: - izrabotuvwe na

razli~ni vidovi preparati za dermalna aplikacija;

- izbor na soodvetna ambala`a;

- ozna~uvawe na preparatite.

fermacevtska hemija Farmacevtska tehnologija Analiti~ka hemija

12

3. FARMACEVTSKI FORMI ZA APLIKACIJA VO TELESNITE [UPLINI

8

- Da izrabotuva razli~ni vidovi formi za aplikacija vo telsnite {uplini (supozitorii, vagitorii, stap~iwa);

- da izvr{i pravilen izbor na

ambala`a i soodvetno signirawe na preparatot;

- da izrabotuva farmacevtski

formite za aplikacija vo telesnite {uplini.

Demonstrirawe postapki za izrabotka na vagitorii, supozitorii i stap~iwa. Ve`bi: - izrabotuvwe na

razli~ni vidovi preparati za dermalna aplikacija;

- izbor na soodvetna ambala`a i ozna~uvawe.

farmacevtska hemija. Farmacevtska tehnologija Farmakognozija

4. CVRSTI FARMACEVTSKI FORMI

15

- Da podgotvi razli~ni pra{oci,

granuli i kapsuli; - da izvr{i pravilen izbor na

ambala`a i soodvetno signirawe na preparatot;

- da gi primenuva soodvetno pravilata pri postapkata na izrabotka na odredenite preparati;

- da podgotvuva cvrsti formi po

razli~ni postapki (tehniki) na izrabotka.

Demonstrirawe postapki za izrabotka na pra{oci, granuli i kapsuli. Ve`bi: - izrabotuvwe na

razli~ni vidovi cvrsti farmacevtski formi;

- izbor na soodvetna

ambala`a i ozna~uvawe na preparatite.

Farmacevtska hemija Farmacevtska tehnologija Farmakognozija

13

5. IZRABOTKA NA FARMACEVTSKI FORMI ZA PARENTERALNA APLIKACIJA

13 - Da go opi{uva na~inot na

izrabotka na parenteralni preparati (injekcii i infuzioni rastvori);

- da umee da izotonizira; - da podgotvi formi za

parenteralna aplikacija; - da izvr{i pravilen izbor na

ambala`a i soodvetno signirawe na preparatot.

Objasnuvawe na postapka za izrabotka na formite za parenteralna aplikacija. Ve`bi: izbor na ambala`a i signirawe na preparati; podgotvuvawe na formi za parenteralna aplikacija. Organizirawe na poseta na institucija kade {to se podgotvuvaat formi za parenteralna aplikacija.

Farmacevtska hemija Farmacevtska tehnologija

14

Podra~je: BIOHEMIJA 72 ~asa godi{no

Tematski celini Broj na ~asovi

Konkretni celi

Didakti~ki nasoki

Korelacija me|u tematskite celini i me|u predmetite

1. KARAKTERIS- TIKI NA BIOHEMISKA LABORATORIJA

6

U~enikot: - da ja prepoznava biohemiskata laboratorija; - da gi sproveduva osnovnite pravila za odnesuvawe vo laboratorijata; - da rakuva so laboratoriski sadovi,aparaturi i hemikalii; - da gi odr`uva uredno rabotnoto mesto i laboratorijata.

Prezentirawe na laboratoriski pribor, aparati i hemikalii. Ve`bi: primena i odr`uvawe na priborot i aparatite vo biohemiskata laboratorija. Organizirawe na poseta na biohemiska laboratorija.

Hemija – izborna nastava Biohemija – teoretska nastava

2. ISPITUVAWE NA JAGLEHIDRATI

14

- Da doka`uva redukcioni reakcii kaj jaglehidrati; - da pretstavuva redukcioni svojstva na jaglehidrati so hemiski ravenki; - da izveduva fenilhidrazinska reakcija; - da doka`uva odnesuvawe na jaglehidrati kon bazi i kon mineralni kiselini; - da identifikuva skrob (od razli~ni rastenija) i celulozni vlakna so pomo{ na mikroskop;

Demonstrirawe na: - oddelnite hemiski

reakcii i davawe upatstva za rabota;

- princip na rabota na polarimetar.

Ve`bi (rabota vo parovi): - fizi~ki svojstva na

mono, d ii polisaharidi; - hemiski svojstva na

monosaharidi, disaharidi i polisaharidi;

Biohemija – teoretska nastava

15

- da ispituva hemiski osobini na disaharidite i polisaharidite; - da koristi polarimetar; - da gi evidentira dobienite rezultati vo laboratoriski dnevnik.

- doka`uvawe na opti~kata aktivnost na jaglehidratite so polarimetar;

- nabquduvawe na skrob i celuloza pod mikroskop;

- doka`uvawe na skrob vo prehranbeni artikli.

3. ISPITUVAWE NA LIPIDI

16

- Da ja ispituva rastvorlivosta na mastite i maslata vo razli~ni rastvoruva~i; - da izveduva reakcii karakteristi~ni za lipidite; - da izveduva proces na saponifikacija i dobivawe na sapuni; - da opredeluva saponifikacionen broj; - da doka`uva nezasiteni masni kiselini vo sostav na masla; doka`uva holesterol; - da sporeduva dobien rezultat so rezultati na teoretski vrednosti; - da gi pretstavuva hemiskite ravenki na izvedenite reakcii; - da gi evidentira dobienite rezultati.

Demonstrirawe na oddelni reakcii i postapki. Pretstavuvawe na hemiskite reakcii so hemiski ravenki. Ve`bi: - rastvorlivosta na

mastite i maslata vo razli~ni rastvoruva~i;

- doka`uvawe na masla vo prehranbeni artikli;

- dobivawe na sapun (rabota vo grupa);

- opredeluvawe na saponifikacionen broj.

Pretstavuvawe na izvedenite hemiski reakcii so hemiski ravenki.

Biohemija

16

4. ISPITUVAWE NA PROTEINI

12

- Da doka`uva talo`ni i oboeni reakcii na proteinite-reverzibilni i ireverzibilni; - da gi pretstavuva so hemiski ravenki konkretnite hemiski reakcii; - da ja pretstavuva preku {emi i crte`i teoretskata osnova na elektroforezata; - da izveduva elektroforezata na serumski proteini na filterna hartija (ovaa cel se odnesuva za u~enicite od zdravstvenata struka, obrazoven profil medicinski laboratoriski tehni~ar).

Demonstrirawe na postapki za doka`uvawe i svojstva na proteinite. Ve`bi: - koagulacija na

belkovini (so zagrevawe, soli na te{ki metali, kiselini i dr.);

- reakcii karakteristi~-ni za belkovinite;

- doka`uvawe na belkovini vo prehranbeni artikli.

Organizirawe na poseta vo biohemiska laboratorija (nabquduvawe na: - elektroforeza na belkovini; - hromatografska metoda za izolacija i pro~istuvawe na proteinite).

Biohemija

5. ISPITUVAWE NA VITAMINI

8

- Da doka`uva vitamin A i vitamin D; - da doka`uva vitamin V (eden) i vitamin S vo prehranbeni artikli; - da gi pretstavuva ispituvanite vitamini so hemiski formuli;

Demonstrirawe na tabeli so podatoci za sostavot na hranata. Ve`bi: - ispituvawe na

rastvorlivosta na vitaminite vo voda i vo maslo;

Biohemija

17

- da gi evidentira dobienite rezultati.

- doka`uvawe na vitamin S vo ovo{jeto;

- doka`uvawe na vitamin V (eden od vitaminite).

- doka`uvawe na vitamin A i D vo ribinoto maslo.

6. ISPITUVAWE NA ENZIMI

16

- Da go ispituva vlijanieto na temperaturata vrz enzimskata reakcija; - da go ispituva vlijanieto na aktivatorite i inhibitorite vrz ptijalinot od plunkata; - da doa|a do potrebnite stru~ni informacii so koristewe na razli~ni izvori na informacii; - da planira postapka, podgotvuva materiajl, ispituva sostav (ili svojstva ) na konkreten product i gi komentira i prezentira dobienite rezultati.

Ve`bi: - vlijanieto na temperaturata vrz enzimskata reakcija; - vlijanieto na aktivatorite i inhibitorite vrz ptijalinot od plunkata; - doka`uvawe na fermentot ureaza vo sojino bra{no. Zavr{na ve`ba: a) ispituvawe na sostavot na hranata (mle~ni proizvodi, mle~ni proizvodi, ovo{ni sokovi i drugo); a) doka`uvawe na nekoi produkti na metaboliti~ki procesi (primer: keratin i aceton vo urina i drugi); - prebaruvawe na izvori na informacii, podgotovka, realizacija i prezentacija.

Biohemija

18

4.2. Nastavni metodi i aktivnosti na u~ewe Spored zacrtanite celi na nastavniot predmet PRAKTI^NA NASTAVA, nastavata se realizira soglasno principite na aktivnoto u~ewe i pou~uvawe. Se primenuvaat razli~ni formi (individualna, vo parovi, grupna i frontalna rabota) na organizacija i postapki na u~ewe kako: naso~ena diskusija, prezentacija, demonstracija, nabquduvawe, u~ewe preku sopstveno otkrivawe i poseti na soodvetni ustanovi. Aktivnosti na u~enikot: slu{a, nabquduva, praktikuva, pribele`uva, postavuva pra{awa, diskutira, prepoznava, identifikuva, analizira, izrazuva sopstveni stavovi, samostojno zaklu~uva, povrzuva, sistematizira, usvojuva i primenuva znaewa. Aktivnosti na nastavnikot: planira, organizira, prezentira, demonstrira, pi{uva na tabla, crta, podgotvuva i aplicira, postavuva pra{awa, objasnuva, uka`uva, definira, informira, inicira aktivnosti na u~enicite, ja sledi rabota na u~enicite, ocenuva, registrira, pottiknuva, osposobuva, vospituva, vospostavuva pozitivna pedago{ka komunikacija. 4.3. Organizacija i realizacija na nastavata

Vospitno -obrazovnata rabota po ovoj nastaven predmet se realizira so 288 ~asa za edna u~ebna godina i nedelen fond od 8 ~asa, vo dve polugodija. Vo programata participiraat so godi{en fond od 72 ~asa (nedelno 2 ~asa) sekoj od predmetite: farmacevtska hemija,

farmakognozija, farmacevtska tehnologija i biohemija. Nastavata se realizira vo soodvetni laboratorii vo u~ili{teto i zdravstveni institucii, apteki i drugi soodvetni institucii. Za realizacija na ovaa nastava, paralelka se deli na grupi i se raboti vo blokovi od ~asovi. Pokonkretnata organizacija na grupite i raspredelbata na podra~jata od programata ja pravat nastavnicite. 4.4. Nastavni sredstva i pomagala

Za poefikasno postignuvawe na celite na ovaa programa, a vo ramkite na realizacijata na predvidenite aktivnosti, potrebni se slednite sredstva i pomagala: grafoskop, kompjuter, laboratoriski pribor, laboratoriski instrumenti, aparati (mikroskop, sterilizatori, asepti~na komora), hemikalii, reagensi, drogi, supstanci, surovini, soodvetna ambala`a, biolo{ki materijal (spored barawata i nasokite dadeni vo nastavnata programa vo kolonata pod naziv: “Didakti~ki nasoki”).

19

4.5. Literatura za nastavnikot i u~enicite Za sovladuvawe na celite na nastavniot predmet prakti~na nastava neophodna e soodvetna literatura i toa: - praktikum za prakti~na nastava (ili oddelni praktikumi za sekoj od ~etirite segmenti koi participiraat vo predmetot); - dnevnik za prakti~na nastava; - farmakopeja; monografii, atlasi; - druga stru~na i didakti~ko metodska literatura; - grafi~ki prilozi, videomaterijali, CD, i drugi didakti~ko-metodi~ki materijali materijali podgotveni od strana na nastavnikot ili u~enicite. 5. OCENUVAWE NA POSTIGAWATA NA U^ENICITE

Vrednuvaweto na znaewata kaj u~enicite se vr{i kontinuirano vo tekot na celata u~ebna godina vrz osnova na osposobenosta na u~enicite. Ocenkata za prakti~nata nastava treba da bide rezultat na kontinuirano sledewe na u~enikot. Pri ocenuvaweto se zemaat predvid: rezultatite od prakti~nite aktivnosti, zalagaweto, interesot, pedantnosta, disciplinata, profesionalniot odnos, povrzuvaweto na teoretskite znaewa od soodvetnata disciplina odnosot kon sou~enicite, personalot i sredstvata za rabota. Vo ocenkata podednakvo participiraat ~etirite podra~ja od programata: farmacevtska hemija, farmakognozija, farmacevtska tehnologija i biohemija.

6. KADROVSKI I MATERIJALNI PREDUSLOVI ZA REALIZACIJA NA NASTAVNATA PROGRAMA 6.1. Osnovni karakteristiki na nastavnicite Pokraj uslovite propi{ani so Zakonot za sredno obrazovanie nastavnikot treba da gi poseduva i slednive personalni ,profesionalni i pedago{ki karakteristiki: da e fizi~ki i psihi~ki zdrav, da go poznava makedonskiot jazik i kirilskoto pismo, da nema govorni mani, da e komunikativen, da ja saka pedago{kata rabota, da e dobar organizator, kreativen i podgotven za primena na inovaciite vo vospitno-obrazovnata rabota.

20

6.2. Standard za nastaven kadar

Prakti~nata nastava ja realiziraat kadri so zavr{eni studii po: - za podra~jata na: farmacevtska hemija, farmakognozija i farmacevtska tehnologija: farmacija, so didakti~ko – metodska i psiholo{ka podgotovka i polo`en stru~en ispit; - za podra~jata na biohemija: - farmacija, didakti~ko – metodska i psiholo{ka podgotovka i polo`en stru~en ispit;

- hemija, nastavna nasoka, ili na drugite nasoki so didakti~ko – metodska i psiholo{ka podgotovka i polo`en stru~en ispit; - biologija, nastavna nasoka ili na drugite nasoki so didakti~ko – metodska i psiholo{ka podgotovka i polo`en stru~en ispit; 6.3. Stru~en sorabotnik vo nastavata - Farmacevtski laboratoriski tehni~ar; - hemisko – tenolo{ki tehni~ar; - medicinski laboratoriski tehni~ar. Zabele{ka: po mo`nost, ~asovite od oddelnite podra~ja od nastavnata programa i soodvetnite nastavni predmeti od teoretskata nastava, treba da gi realiziraat isti nastavnici.

6.4. Standard za prostor

Prakti~nata nastava }e se realizira vo soodvetni laboratorii vo u~ili{teto i zdravstveni organizacii koi

raspolagaat so potrebnite nastavni sredstva i pomagala soglasno normativot i apteki.

21

7. DATUM NA IZRABOTKA I NOSITELI NA IZRABOTKATA NA NASTAVNATA PROGRAMA

7.1. Datum na izrabotka: maj 2007 godina

7.2. Sostav na rabotnata grupa: 1. Gordana Doneva - Atanasoska, sovetnik, Biro za razvoj na obrazovanieto - Skopje 2. dipl. farm. Sowa Trajanovska, profesor, SMUGS “D-r Pan~e Kara|ozov”- Skopje 3. dipl. farm. Anita Dinevska, profesor, SMUGS “D-r Pan~e Kara|ozov” - Skopje 4. Spomenka Krstevska, nastavnik, SMUGS “Dr Pan~e Kara|ozov” - Skopje 8. PO^ETOK NA PRIMENA NA NASTAVNATA PROGRAMA

8.1. Datum na zapo~nuvawe: 1.09.2007 godina

9. ODOBRUVAWE NA NASTAVNATA PROGRAMA

Programata po PRAKTI^NA NASTAVA ja odobri ministerot za obrazovanie i nauka so re{enie br. 11 - 4631/23 od 21. 06. 2007 godina.