2006-predavanja

7/30/2019 2006-Predavanja

1/343

.

,


2/343


3/343

.

,

,2007

XXXIX

,

(, 14.VIII - 31. VIII 2006 .)


4/343


5/343

POZDRAVNA RE^ NA PRO. D-R \OR\I MARTINOVSKI,REKTOR NA UNIVERZITETOT SV KIRIL I METODIJ

Ohrid, 14 avgust 2006 godina

Po~ituvani u~esnici makedonisti,Uvaèni gosti i dragi prijateli,Dami i gospoda,

Za Univerzitetot Sv. Kiril i Metodij pretstavuva vistinskagordost, po trieset i pat, vo drevniotOhrid, da go ozna~am po~etokot na rabotata na Me|unarodniot semi-nar za makedonski jazik, literatura i kultura, koj ima posebnozna~ewe i na{ata univerzitetska istorija .

Na{iot Univerzitet Sv. Kiril i Metodij, so svojot nau~en itvore~ki potencijal pretstavuva na makedonskatadràva i pridonesuva za vospostavuvawe i pro{iruvawe na sorabot-kata so golem broj univerziteti i nau~ni i kulturni institucii voEvropa i vo svetot, so edinstvena cel zbogatuvawe na znaewata irazvoj na naukata, kulturata i umetnosta. Toj, isto taka, }e dadepridones kon zgolemuvawe na mobilnosta na studentite i univer-zitetskiot kadar.

Vo toa ime, dozvolete mi, kako na rektor na Univerzitetot Sv.Kiril i Metodij vo Skopje, da ve pozdravam i da vi posakam toplodobredojde i plodna i uspe{na rabota vo drevniot Ohrid, koj, sekoeleto, ni gi pokaùva duhovnite vrednosti naplastuvani so vekovi,mestoto od kade {to po~nala da se {iri slovenskata pismenost ikultura.

Seminarot za makedonski jazik, literatura i kultura, nepre-kinato, od svoeto osnovawe vo dale~nata 1967 godina pa s do denes, serazviva{e i izrasna vo afirmirana nastavna, nau~na i kulturnainstitucija.

Najgolem dokaz za zna~eweto i ulogata na ovoj me|unarodensobir za Univerzitetot i za Republika Makedonija e prisustvoto na90 slu{ateli od 23 zemji (Avstralija, Albanija, Belgija, Belorusija,


6/343

6

Bugarija, Velika Britanija, Germanija, Grcija, Italija, Japonija,Polska, Romanija, Rusija, SAD, Slovenija, Slova~ka, Srbija, Turcija,Ukraina, Ungarija, rancija, Hrvatska, ê{ka). ,

.Vo znakot na pretstojniot svetski slavisti~ki kongres {to 2008

god. }e go organizira Makedonija, zgolemen e interesot na slavistiteza slednata zemja doma}in na kongresot. Taka, me|u drugite, naMe|unarodniot seminar doa|a delegacija od japonski slavisti pred-vodena od pretsedatelot na japonskiot slavisti~ki komitet profe-sorot I~iro Ito od Univerzitetot vo Tokio.

Nastavata }e se odrùva voobi~aeno, so zadolìtelni sekoj-dnevni lektorski ve`bi, kursevi po izbor od staroslovenskiot jazik,

makedonskiot jazik, literatura i etnologija, kako i kurs po narodniora, kako del od folklorot i narodnata tradicija.Novost na Me|unarodniot seminar e preveduva~kata rabotil-

nica vo koja{to slu{atelite }e imaat mo`nost da gi isprobaat svoitepreveduva~ki ve{tini. Od ovaa godina za prvpat na Seminarot sevoveduva i ovaa aktivnost. ]e se raboti prevod na razni tekstovi:delovno-tehni~ki, publicisti~ki i tekstovi od makedonskata knièv-nost, a seminaristite }e moàt da izbiraat pome|u dva jazika: an-gliski i ruski.

Za slu{atelite se predvideni i po dve predavawa dnevno odoblasta na makedonskiot jazik, literatura, kultura i istorija {to }egi odrùvaat eminentni specijalisti od zemjava.

Vo kulturnata programa na Me|unarodniot seminar }e se pret-stavat istaknati umetnici od Makedonija, }e se organizira poseta nazna~ajni arheolo{ki lokaliteti, muzejski zbirki, pretstavuvawe nanajnovata makedonisti~ka izdava~ka produkcija i sl. Za u~esnicitena Me|unarodniot seminar se organiziraat i specijalni ekskurzii zazapoznavawe so prirodnoto i kulturnoto bogatstvo na Makedonija.

Vo ramkite na Me|unarodniot seminar za makedonski jazik,literatura i kultura na 28 i 29 avgust }e se odrì i XXXIII nau~nakonferencija na koja{to stranskite i makedonskite makedonisti,slavisti i balkanisti }e gi soop{tat svoite istraùvawa od oblastana jazikot i literaturata. Lingvisti~kata sekcija }e raboti na temiod oblasta na prevodot i na leksikografijata, a literaturnata na temaposvetena na istaknatiot makedonski pisatel Kole â{ule, kako i naproblemi od dijalogot na makedonskata literatura so drugite lite-raturi.

U{te edna{, najsrde~no ve pozdravuvam i vi posakuvam uspe{nai plodotvorna rabota kako i prijatni ~uvstva vo ambientot naubavinite na gradot Ohrid i negovata okolina.


7/343

I Z V E [ T A JZA RABOTATA NA XXXIX ME\UNARODEN SEMINARZA MAKEDONSKI JAZIK, LITERATURA I KULTURA

XXXIX me|unaroden seminar za makedonski jazik, literatura ikultura se odrà od 14 do 31 avgust 2006 godina vo Ohrid vo pros-toriite na hotelot Desaret vo Pe{tani. Seminarot be{e otvorenso obra}awe na rektorot na Univerzitetot Sv. Kiril i Metodij,prof. d-r \or|i Martinovski, a potoa slede{e promocija na zbornikotPredavawa na XXXVIIIme|unaroden seminar za makedonski jazik,

literatura i kultura, {to go promovira Maksim Karanfilovski.Otvoraweto be{e zbogateno so izlo`ba na knigi od najnovata makedo-nisti~ka izdava~ka produkcija so izdanija {to za u~esnicite na

Seminarot gi podarija: Institutot za makedonski jazik Krste Misir-kov, Institutot za makedonska literatura, Institutot za folklorMarko Cepenkov, Institutot za nacionalna istorija, ilolo{kiotfakultet Blaè Koneski, ilozofskiot fakultet, Arhivot naMakedonija, Pedago{kiot fakultet od Skopje, MSU i InstitutotOtvoreno op{testvo.

Na lingvisti~ki temi se odràa 7 predavawa: Zuzana Topo-liwska, Trojniot ~len da ili ne?; Elena Petroska, Koli~estvenitekategorii distributivnost i kolektivnost vo makedonskiot

jazik; Katerina Veljanovska, Ekspresivnata leksika vo makedonskiotjazik; Ubavka Gajdova, Makedonskite govori vo Egejska Makedonija;Liljana Makarijoska, Istorijata na medicinata vo svetlinata nasrednovekovnata pismenost; Marija Korobar-Bel~eva, Obid da seotkrie ulogata na li~nite imiwa vo makedonskata poezija i proza;Stojka Bojkovska, Obrazovniot sistem vo Republika Makedonija tradicija, sovremeni sostojbi i strategii.

Bea odràni 7 predavawa od oblasta na literaturata na: Milan\ur~inov na tema Pisatelskiot svet na Zoran Kova~evski; VeraStoj~evska-Anti} zboruva{e za 1120 godini Ohridska knièvna{kola; Tomislav Todorovski: Petar S. Manxukov makedonskianarhist i letopisec (po povod 40 godini od smrtta 1966) ; Venko


8/343

8

Andonovski: Ontologijata na postmodernata makedonska proza(izvorite na verodostojnost i novite svetovi vo makedonskatapostmoderna proza); Jelena Luìna: Makedonskata komedija i nejzi-nite balkanski vrski; Vasil Tocinovski: Makedonskiot XIX vek;

Ilija Velev: Knièvnite procesi odXIiXIIvek vo Makedonija.Od oblasta na kulturata slu{atelite na seminarot prosledija 2

predavawa: Elica Maneva: Nakitot od nekropolata vo Vodo~a Strumica od XIV do XVIIIvek; Viktorija Popovska-Korobar: Ikono-pisot vo Ohrid vo XVIIIvek. Od oblasta na istorijata bea prezen-tirani slednive temi: Violeta A~kovska: Razvoj na sovremenata

makedonska dràva; Vasil Jotevski: 60 godini od kulturnata avtono-mija na Makedoncite vo Pirinska Makedonija; Tanas Vraìnovski:Aleksandar Makedonski vo Slavjano-ma}edonskata op{ta isto-

rija na \or|ija M. Pulevski (od pa|aweto na Persiskoto carstvodo smrtta na Aleksandar). Od oblasta na etnologijata bea odrànitri predavawa: Sevim Pili~kova: Simbolikata na ovoj i onojsvet vo narodnite prikazni; Qup~o Ristevski: Pra{aweto navremeto vo narodnata kultura na Makedoncite; Rodna Veli~kovska:

@enskoto obredno peewe vo stru{kiot region denes. Be{e odrànoi edno predavawe od oblasta na sociologijata: Ilija Acevski: Kul-tura, demokratija, ekonomija: makedonski slu~aj; i edno predavaweod oblasta na informatikata vo primena na lingvistikata: Aleksandar

Petrovski: Morfolo{ki elektronski re~nik.Na godina{niov Me|unaroden seminar u~estvuvaa 84 slu{ateliod 23 zemji (Avstralija, Albanija, Belgija, Belorusija, Bugarija, VelikaBritanija, Germanija, Italija, Japonija, Ju`na Koreja, Polska, Roma-nija, Rusija, SAD, Slova~ka, Slovenija, Srbija, Turcija, Ungarija,rancija, Hrvatska, ê{ka). Za odbeleùvawe e kvalitetot na u~esni-cite {to se pokaà preku nivnata disciplina i prisutnost vo golembroj na site aktivnosti. U~esnicite bea aktivni i samite se organi-ziraa i napravija dve priredbi teatarska pretstava so sopstvenoscenario, se razbira na makedonski jazik, i golema priredba so razniaktivnostipesni, nominacii za nagradi vo odredeni kategorii, video-prezentacija na aktivnostite so sopstveni komentari i ocenki. Ovapokaà deka postoe{e izvonredna atmosferai rabotna i prijatelska,vo tekot na celiot seminar. Na priredbata prisustvuvaa i u~esnicitena Nau~nata konferencija.

Glavniot del od nastavata se odviva{e preku lektorskite ve`bi.Seminaristite bea podeleni vo lektorski grupi spored tri nivoa napoznavawe na jazikot. Lektorskite grupi za po~etnici gi vodea RozaTasevska i Aneta Du~evska, za sreden kurs: Stanislava-Sta{a Tofov-ska, Gordana Aleksova, Lidija Tanu{evska i Marija Paunova. Napred-natiot kurs za jazik go vode{e Simon Sazdov, a naprednatiot kurs za


9/343

9

literatura Vesna Mojsova-êpi{evska. Nastavata se odrùva{e vo OUSv. Naum Ohridski vo Pe{tani.

Nastavata be{e zbogatena i so izborni kursevi vo traewe od petdena od: makedonski jazik sociolingvisti~ki temi (T. Trenevski);

makedonska literaturaènsko pismo (L. Kapu{evska-Drakulevska);staroslovenski jazik (L. Makarijoska); etnologija na makedonskiotnarod (Q. Ristevski); narodni ora (B. Jovanoski). Za prvpat be{evovedena i preveduva~ka rabotilnica i toa od makedonski na angliskii obratno (A. Du~evska) i od makedonski na ruski i obratno (R. Tasev-ska). Preveduva~kata rabotilnica be{e mnogu pozitivno oceneta odu~esnicite za{to ovaa forma na rabota e osobeno korisna za strancite{to go u~at makedonskiot jazik tokmu so taa celza prevod. Predlo-èno be{e od slednata godina ovaa aktivnost da se pro{iri na pove}e

dena, za{to se pokaà kako mnogu korisna za zaedni~ko nadminuvawena problemite vo preveduvaweto i sovladuvawe na nijansite na jazikot.Kulturnata programa be{e osobeno visoko oceneta. Be{e pret-

staveno tvore{tvoto na istaknatiot makedonski pisatel Luan Sta-rova, preku razgovor so Elizabeta [eleva. Slikarot Vasko Ta{kovskipreku videoprezentacija i so tekst go pretstavi svoeto likovno deloi na u~esnicite im podari posteri od negovite dela. So kulturnotobogatstvo na Ohrid u~esnicite na godina{niov seminar se zapoznaapreku razgleduvawe na gradot, poseta na ku}ata na Robevci, crkvata Sv.

Sofija, Galerijata na ikoni, Anti~kiot teatar, Plao{nik, so pre-davawe na arheologot Pasko Kuzman. Be{e organizirana i poseta naotvoraweto na Stru{kite ve~eri na poezijata. U~esnicite na Semi-narot ja posetija i izlo`bata Mnogu~islenicileksikografskiizdanija od Makedonija vo ku}ata na Prli~ev.

Vo kulturnata programa bea prikaàni filmot Balkan kan iu{te nekolku makedonski filma, po barawe na u~esnicite.

Za u~esnicite na Seminarot bea organizirani dve ednodnevniekskurzii, ednata so brod vo Sv. Naum, so predavawe za manastirot naSa{o Korunovski i edna vo Resenposeta na postojanata postavka nadela od Resenskata kerami~ka kolonija i na postojanata postavka nasliki na Keraca Visul~eva (vo Domot na kulturata vo Resen), posetana Etnolo{kiot muzej vo s. Podmo~ani i na Kurbinovo, so predavaweod Sa{o Korunovski. Ovaa ekskurzija zavr{i so ru~ek vo ribarskotoselo vo Ote{evo {to go priredi gradona~alnikot na Resen.

Site predvideni aktivnosti spored programata bea realizirani.Ne izostana nitu eden predava~.

Delegacija od Me|unarodniot seminar be{e primena i od pretse-datelot na R. Makedonija, gospodinot Branko Crvenkovski.

Ovaa godina be{e odràna XXXIII nau~na konferencija, aktiv-nost {to tradicionalno se odrùva vo ramkite na Seminarot. Na


10/343

10

Nau~nata konferencija bea promovirani zbornicite od prethodnata,XXXII nau~na konferencija. Promotori bea Lidija Tanturovska (naZbornikot od lingvisti~kata sekcija) i Vasil Tocinovski (na Zbor-nikot od literaturnata sekcija). Ovoj nastan be{e zbogaten i so

promocija na u{te dve izdanija na proektot Makedonskiot jazik kakostranski {to go rakovodi Liljana Minova-\urkova, a toa bea: Grama-tika na makedonskiot jazik za stranci od Liljana Minova-\urkovai Prira~nik za stranci od Liljana Minova-\urkova i Tatjana Go~kova.Ovie izdanija gi promoviraa @ivko Cvetkovski i Sneàna Venovska-Antevska.

Rabotata na XXXIII nau~na konferencija se odviva{e vo dvesekcii. Lingvisti~kata sekcija rabote{e na dve temi: 1. Problemi pripreveduvaweto na makedonski od drugite slovenski i neslovenski

jazici i obratno; 2. Jazi~nite re~nici na makedonski jazik. Koordi-nator na lingvisti~kata sekcija be{e Katerina Veljanovska. Na ovaasekcija u~estvuvaa 33 referenti, a od niv 13 od stranstvo (1 od Germa-nija, 2 od ê{ka, 3 od Rusija, 2 od Bugarija, 3 od Polska, 1 od Srbija).Literaturnata sekcija rabote{e na dve temi: 1. Tvore{tvoto na Koleâ{ule; 2. Dijalogot na makedonskata literatura so drugite

literaturi. Koordinator na literaturnata sekcija be{e KristinaNikolovska. Na ovaa sekcija u~estvuvaa 25 referenti, a od niv 8 odstranstvo (2 od ê{ka, 2 od Bugarija, 1 od Polska, 1 od Srbija, 1 od

Slovenija, 1 od Danska).Na Seminarot bea organizirani brojni kontakti vo znak napretstojniot Me|unaroden slavisti~ki kongres {to 2008 godina }e seodrì vo Makedonija. Taka, be{e organizirana sredba so japonskatadelegacija na Seminarot predvodena od prof. I~iro Ito, pretsedatelna japonskiot slavisti~ki komitet i prof. Jumi Nakaxima, sekretarna Japonskiot slavisti~ki komitet so pretsedatelstvoto na Make-donskiot slavisti~ki komitet predvodeno od akad. Milan \ur~inov kojvo momentov e i pretsedatel na Me|unarodniot slavisti~ki komitet.Na sredbata prisustvuvaa desetina istaknati makedonisti, u~esnicina Seminarot. Be{e ostvaren i kontakt so prof. Behramoglu Ataol,{ef na slavisti~kata katedra vo Istanbul, so cel da se pomogne voorganiziraweto na nacionalen slavisti~ki komitet vo Turcija, vopresret na kongresot vo Makedonija.

Za godina{niov seminar be{e preizdaden u~ebnikot Makedonskijazik za stranci(kurs za naprednati) od Liljana Minova-\urkova,kako i zbirka so tekstovi od makedonski narodni pesni Makedonskipesni (sostavile: Maksim Karanfilovski i Blagica Veljanovska).

Op{ta zabele{ka e deka e potrebno da se izrabotat ponoviu~ebnici i da ima postojano dostapen tira`, kako za letnata {kola,taka i za lektoratite.


11/343

11

Izdanijata na Seminarot Zbornikot predavawa od XXXVIIIme|unaroden seminar za makedonski jazik, literatura i kultura,XXXIInau~na konferencijalingvistika iXXXIInau~na konferencijaliteratura se dostapni vo elektronska forma na veb-stranicata na

Seminarot.Na Seminarot u~estvuvaa i desetina slu{ateli so samofinan-

sirawe.Na krajot be{e sprovedena anonimna anketa vo koja slu{atelite

davaa mislewa, sugestii, pofalbi i kritiki. Site preporaki }e bidatzemeni predvid pri organiziraweto na sledniot seminar.

Ovaa godina Rektoratot dade dobra logisti~ka poddr{ka vo lu|ei vo oprema i obezbedi podobri uslovi za smestuvawe na u~esnicite.Za `al, nadle`nite ministerstva poka`uvaat s# pomalku sluh za

va`nosta na ovaa manifestacija od isklu~itelen nacionalen interes.

prof. d-rEmilija Crvenkovskadirektor na Me|unarodniotseminar za makedonski jazik,

literatura i kultura


12/343


13/343

JAZIK


14/343


15/343

Zuzana Topoliwska

TROJNIOT LENDA ILI NE1

Celta na ova moe predavawe e da vi ja pretstavam mojata inter-

pretacija na pojavata koja vo makedonskata gramati~ka tradicija seopredeluva kako troen ~len. Moeto tolkuvawe otstapuva od tradi-cionalno prifatenoto. Bi sakala da pokaàm deka pojavata dopu{ta iedno poinakvo tolkuvawe.

Zna~i, ovde }e stane zbor za referencijalnata karakteristikana imenskata sintagma, odnosno za takanare~enata kategorija opre-delenost. Me|utoa, so ogled na mnogute postojni teorii i mnoguterazli~ni terminolo{ki naviki prisutni na sovremeniot lingvisti~kipazar, pred da $ pristapam na glavnata tema, moram barem nakratko da

objasnam vo kakvi teoretski ramki }e se dviàm i so kakva poimska iterminolo{ka mreà }e se sluàm.Rabotam vo ramkite na edna od mnogute teorii od tipot smysl >

tekst. Trgnuvam od formulata na semanti~kata struktura na re~e-nicata predloèna od polskiot lingvist S. Karolak vo tekot narabotata vrz najnovata polska akademska gramatika. ormulata izgledana sledniot na~in:

S = M {TL [p (a1, a

2,a

3...)]}

kade {to M zna~i modalna informacija, Ttemporalna informacija,Llokalizacija vo prostorot, r e konstitutivniot predikat, a a

1,a

2, a

3...

argumenti na toj predikat.Referencijalnata karakteristika na edna propozicija ja razbi-

ram kako pragmati~ka deikti~ka kategorija koja ni ovozmoùva uspe{-na identifikacija na nastanite i u~esnicite na nastanite za koistanuva zbor vo tekstot. Referencijalnata informacija se prenesuva iso gramati~kite i so leksi~kite sredstva i moè da se krie pod sekoj

1 Ovoj tekst pretstavuva pro{irena varijanta na statijata pod istiot naslov predadena za pe~atvo spisanietoJu`noslovenski filolog.


16/343

16

od simbolite na gorepretstavenata formula. Nastanite se identi-fikuvaat (a) so pomo{ na lokalizacija na vremenskata oska (t.e. voodnos na gramati~kite sredstva preku gramati~kata kategorijapoznata kako apsolutno vreme), i (b) preku identifikacija na nivnite

u~esnici, dodeka u~esnicite na nastanitevo odnos na gramati~kitesredstvase identifikuvaat so pomo{ na takanare~enata kategorijaopredelenost.

unkcionalnata struktura na pragmati~kata kategorija 'opre-delenost opfa}a nekolku ~lenovi i ni dozvoluva:

a) ednozna~no da gi identifikuvame materijalnite i/ili apstrakt-nite objekti za koi stanuva zbor vo tekstot; zboruvame toga{ zaidentifikacija na referentot na edna imenska sintagma,

ilib) da gi izdvojuvame, da individualizirame opredeleni objekti kako

denotati na imenuvaniot poim vo tekstot; toga{ zboruvame zaspecifikacija ili individualizacija na referentot prekunastanot vo koj{to toj u~estvuva,ili

v) na objektite za koi stanuva zbor vo tekstot da im ja pripi{uvamekonotacijata na imenuvaniot poim; toga{ zboruvame za nere-ferencijalna, predikativna upotreba na imenskata sintagma;

g) moème, isto taka, mesto individualni entitetielementi namnoèstvoto {to go imenuva dadeniot poim, da gi identifiku-vame celite mnoèstva (site denotati na poimot)toga{ zboru-vame za generi~na upotreba na imenskata sintagma.

ormalnite pokazateli na kategorijata 'opredelenost (t.e. nareferencijalna karakteristika na imenskata sintagma) moàt da bidatod razli~en karakter; naj~esto toa se zamenkite (pronomina) ilisopstvenite imiwa, ili pak mestoto na sintagmata vo linearnatastruktura na re~enicata. Vo nekoi jazici me|u pokazatelite spa|aat i~lenovite: opredeleniot i neopredeleniot ~len.

Rezultatite postignati vo genetskite i tipolo{kite lingvis-ti~ki istraùvawa sugeriraat deka ~lenot niknuva (t.e. kategorijata'opredelenost striktno se gramatikalizira) vo jazicite koi se razvi-vaat vo multilingvalnata sredina, kade {to sogovornicite ~esto ne govladeat dobro jazikot na onoj drugiot. Takva e i balkanskata jazi~nasredina vo koja niz vekovi se razvival makedonskiot jazik.

Korelacijata me|u tipovite na upotreba na imenskata sintagma(t.e. na nejzinata referencijalna funkcija) i nivnite strogo grama-

tikalizirani pokazateli vo makedonskiot tekst mi se pretstavuva nasledniov na~in:


17/343

17

UNKCIJA POKAZATEL

/+ referencijalna/

identifikacija opredelen ~len

individualizacija neopredelen ~len

/referencijalna/nula

/+ generi~na/

Se posluìv so formulacija strogo gramatikalizirani poka-

zateli, bidej}i drugite, leksi~kite, pokazateli isto taka po moemislewe se vo izvesna mera gramatikalizirani preku nivnotozacvrsteno mesto vo linearnata struktura na imenskata sintagma.Imeno, pokazatelite na referencija sekoga{ne samo vo makedonski-ot tekstse stremat kon pozicija na po~etokot na sintagmata.

Da dodademe deka vo makedonskiot jazik vo odnos na pokazatelitena referencijalnata karakteristika te{ko moè da se povle~e strogagranica me|u leksi~koto i gramatikaliziranoto so ogled na faktotdeka samo opredeleniot ~len se realizira na morfolo{ko nivo, dodeka

neopredeleniot funkcionira kako leksema, do du{a neakcentogenaleksema, no sepak leksema.

Po ovoj kratok voved moàm da pominam na mojata glavna tema pojavata poznata pod naslov troen ~len.

]e probam vo ovoj tekst da dadam odgovor na pra{aweto {to e~len kako jazi~na edinica i da gi pretstavam posledicite koi{to tojodgovor gi implikuva za tolkuvawe na sostojbite vo makedonskiotjazik. S# razbira, toa e mojot li~en, sigurno ne edinstveniot moèn,odgovor.

Jazi~nite edinici gi klasifikuvame ili spored nivnata funk-cija / zna~ewe, ili spored nivnata forma. Korelacijata me|u tie dvemnoèstva pretstavuva gramatika i re~nik na soodvetniot jazi~en kod.

Vo makedonskata (i vo bugarskata) konvencija na gramati~ki opispostoi sintagma-termin troen ~len koja, vo slu~aj na makedonskiotstandarden jazik, se odnesuva na tri nesamostojni zamenski serii: -ot(-ta, -to; -te), -ov (-va, -vo; -ve) i -on (-na, -no; -ne) koi pretstavuvaatpokazateli na takanare~enata kategorija opredelenost i funkci-oniraat kako kategorijalni markeri na nivo na imenskata sintagma.Nema tuka da se vpu{tam vo detali na nivnata semanti~ki i/iliformalno motivirana distribucija. ]e se ograni~am na konstatacijata


18/343

18

(a) deka tie pretstavuvaat skrateni formi na osnovniot troen sistemna pokaznite zamenki, soodvetno toj (taa, toa; tie), ovoj (ovaa, ova;ovie) i onoj (onaa, ona; onie), (b) deka vo princip ostanuvaat vokomplementarna distribucija so tie polni demonstrativni formi, i

(v) deka nivnoto mesto vo sintagmata e vo postpozicija vo odnos naprvata zboroforma {to ja otvora sintagmata, bilo taa da e imenka,bilo da e pridavka (pridavska zamenka, reden broj, glagolska pridavka,itn.), spored modelot: studentot, mladiot student, nasmeaniot

mlad student; masava, drvenava masa, nakrivenava drvena masa; selono,starono selo i sl. Primerite poka`uvaat formalen paralelizam natrite serii i sugeriraat pretpostavka deka tokmu poradi toj para-lelizam tie paralelno se tolkuvaat opfateni so zaedni~kiot nazivtroen ~len.

Vo otvorena kolizija so takvoto tolkuvawe stoi faktot deka vogramati~kite opisi na ovie elementi tie funkcionalno se dife-renciraat, t.e. im se pripi{uvaat razli~ni funkcii kako nositeli naopredelenost na imenskata sintagma, odnosno na razni tipovi refe-rencijalna karakteristika na taa sintagma. Se postavuva pra{aweto:koja e funkcijata na ~lenot, kako i: dali i po {to taa se razlikuva odfunkcijata na pokaznite zamenki.

Osnovniot sistem na makedonskite pokazni zamenki broi tri~lena sprotivstaveni vrz osnova na nivnite sposobnosti na poso~uvawe

objekti vo prostorot poznat kako govorna situacija. Deneska, kako {tospomnav pogore, toa se zamenki derivirani soodvetno od korenite t-,ov- i on-, pri {to ov- poso~uva objekti bliski do govoritelot, on- objekti oddale~eni od nego, a za t- se ka`uva deka poso~uva objekti vodomenot na vtoroto lice (sogovornikot), {to prakti~no zna~i deka tojkoren e neutralen vo odnos na prostornata lokacija na govoritelot.Ov- e relativno nov element vo toj troen aran`man, porano soodvetnatafunkcija ja vr{el korenot s-, dodeka ov- funkcioniral vo drug tipopozicija vo odnos na t-, pribli`no kako {to deneska funkcioniraopozicijata eden ~ drug; sp. gi izrazite kako vaka, taka ili ova, ona,sp. gi i polskite: tak i owak, ten taki owaki..., i sl. Starata pozicija nakorenot s- vo demonstrativniot triagolnik se ~uva do den dene{en vojugozapadniot makedonski govor na seloto Bobo{tica vo Kor~ansko(Albanija), tragi na taa pozicija vo standardniot jazik pretstavuvaatzamenkite sega, sam, petrificirani izrazi kako sino} / sno{ti,

letoska, esenoska, i dr. Poslednite primeri svedo~at isto taka zastarata slovenska (i ne samo slovenska, sp. gi na pr. situaciite voromanskite jazici) tendencija kon sozdavawe dve formalni i funkci-onalni varijanti na pokaznite (i li~nite, i posvojnite) zamenki:akcentogenite i kliti~kite. Zna~enski tie ne se razlikuvaat, razli-kata e vo na~inot na funkcionirawe vo tekstot; imeno, kako {to


19/343

19

znaeme, kliti~kite formi ne se sposobni da generiraat posebnaakcentska kulminacija nitu da stojat pod retori~en akcent vo iskazot.

Poznato e deka del od indoevropskite jazici, naj~esto onie koifunkcionirale vo multilingvalni sredini, so tekot na vremeto imaat

razvieno posebna funkcionalna edinica: ~lenot. Poznato e deka vo tiejazici ~lenot etimolo{ki pretstavuva kliti~ka forma na pokaznatazamenka, vo sistemite so pove}e demonstrativni koreni kliti~kaforma na pokaznata zamenka pomalku optovarena ili neoptovarena soprostornata informacija. Trgnuvaj}i od ova soznanie stanuva razbir-livo deka vo makedonskiot jazik ~lenskata funkcija ja ima prezemenokliti~kata forma na zamenkata toj.

Od gorekaànoto proizleguva deka baraj}i odgovor na pra{awe-to koja e taa ~lenska funkcija, moème odnapred da ja eliminirame

takanare~enata deixis in praesentia, t.e. poso~uvawe objekti prisutni vogovornata situacija i prostorno soodneseni so govoritelot. So samototoa ~lenot e posiroma{en od pokaznite zamenki, odnosno e li{en odsemanti~ka funkcija. Definicijata {to bi sakala da ja predloàmglasi deka ~lenot e pragmati~ko sredstvo koe ni pomaga vo identi-fikacija na objektite za koi stanuva zbor vo tekstot, t.e. objekti-referenti na imenskite sintagmi upotrebeni vo tekstot, ili, u{tepoprecizno: denotati na poimi koi vo tekstot zemaat oblik na imenskisintagmi. Imenkata objekti funkcionira tuka kako naziv na hetero-

geno mnoèstvo na poedine~ni materijalni predmeti (materijalnidelovi na svetot), mnoèstva na takvi predmeti, poedine~ni nastani(dejstva, procesi, situacii, sostojbi...) i mnoèstva nastani, ili,najposle, generi~no upotrebeni poimi sogledani od nivniot konota-tiven i/ili denotativen aspekt. Vo skratena i uprostena verzija ~estoslu{ame i ~itame za ~lenot kako pokazatel deka objektot poso~en vosintagmata mu e poznat na govoritelot / na avtorot na tekstot (obi~no,no ne i zadolìtelno, i na negovite sogovornici / na adresati natekstot). So ova avtomatski se legalizira eden subjektiven prostor mo`nost, pred s# vo domenot na upotrebata na generi~kite sintagmi,sekoj govoritel da se vodi so svoe li~no ~uvstvo vo ocenuvawe kojasintagma zasluùva ~len.

Vo praktika ~lenot naj~esto se pojavuva vo anaforska slu`ba, t.e.vo sintagmi koi poso~uvaat objekti ve}e spomnati vo dadeniot tekst(naracija, dijalog i dr.). Vo takvata upotreba ~lenot pretstavuvanemarkirano sredstvo na referencija i ostanuva vo direktna opozicijaso pokaznite zamenki, koi vo anaforska slu`ba sluàt istovremenoza istaknuvawe na identifikuvaniot karakter na objektot, sp. na pr.V~era pak mi se javi noviot prijatel na Ana. ôvekot / Toj~ovek setrudi da odrùva redovni kontakti so site nas iliJane mi prepo-

ra~a edna nova istorija na Balkanot. Knigata ne mi ostavi poseben


20/343

20

vpe~atok. nasproti: Taa kniga navistina mora da ja pro~ita{, i sl.Vo takvite konteksti doa|a do izraz nesposobnosta na ~lenot-klitikada nosi vrz sebe retori~ki akcent.

Vtoriot mo{ne frekventen preduslov za upotrebata na ~lenot e

prisuten koga poso~uvame edinstven denotat na dadeniot poim kojvleguva predvid vo aktuelna, {iroko sfatena situacija. Sp. gi iskazitekako Otvori go prozorecot!, Zatvori ja vratata!, ]e se najdeme predku}ata, Profesorot u{te ne e dojden se misli na onoj edinstveniotkogo go ~ekame, Ru~ekot u{te ne e gotov, Vozot docni, itn., s# doSonceto deneska slabo gree ili Mese~inata re~isi i ne se gleda, i sl.Vo tie situacii upotrebata na pokaznata zamenka ili ne vleguvapredvid ili go markira iskazot so dodatna ekspresija, naj~esto izrazna netrpelivost: Otvori go toj prozorec, kolku dolgo da te molam!,

Ama toj ru~ek deneska nikoga{ nema da bide spremen!, i sl. Kako {toproizleguva od primerite, ni vo ovoj tip upotreba ne se raboti za deixis,realnoto prisustvo na poso~uvaniot objekt vo govornata situacija emo`no, no ne i zadolìtelno.

Se postavuva pra{aweto dali funkcijata na elementite -ov i-on e pobliska do funkcijata na elementot -ot, ili do funkcijata naakcentogenite formi na pokaznite zamenki. Se sluàm so neutralniottermin element, za da odbegnam etiketirawe na tie elementi predda go opravdam vo natamo{niot tekst izborot na predlaganite etiketi.

Pred da pominam na analiza na primerite sakam u{te da sepotsetime deka opozicijata: deikti~ka vs nedeikti~ka upotreba easimetri~na. Dodeka ~lenot, kako {to rekovme, ja isklu~uva deixis in

praesentia, pokaznite zamenki moàt da se upotrebuvaat i za direktnoprostorno poso~uvawe i za poso~uvawe vo tekstot (anafora) i zatakanare~enata deixis in absentia. Od druga strana, pokaznite zamenki, aisto taka i -ov i -on ne smeat da se pojavat vo generi~ki upotrebenatasintagma.

Pominuvam kon analizata na primeri na upotrebata na elemen-tite -ov, -on vo sovremeniot makedonski standarden jazik, kako vopismeniot taka i vo kolokvijalniot izraz. Primerite im gi dolàmpred s# na trudovite na M. Mirkulovska i na A. Pan~evska, koi i dvete vodele posebna obemna ekscerpcija na pokazatelite na referencijavo makedonskiot tekst. I dvata truda se nao|aat vo pe~at (sp. podoluvo spisokot na koristenata literatura).

-OV:A. prostorna bliskost do govoritelot, pripadnost:Pokaì mu na pisatelov {to imame, ovde si kako doma... BP.I/329/MKolku mrzlivo pladne, }e zaspijam na masava... BP.I/122/M


21/343

21

Grankite na ovo{kivegi ~uvstvuvaat posledicite od gole-mata su{a... BP.I/110/M...onaa golema reka {to te~e sredeugorninava i deneska ja delina dva dela... DM.P/12/M

Ima ne{to privle~no vo tie ~inovni~ki deca, kako da serasteni vo eden svet poubav od na{iov... BK.L/18/MNo mene srceto mi igra tokmu sega, se protegna Ximi. ]e mipobegne od gradive... BP.I/109/MBankata donirala 18 milioni evra za proekti so koi se opfa-teni 38 op{tini niz zemjava.D/MSp. i od razgovorniot jazik:Nogava me boli. PStanov u{te ne ni e sreden. P

Kancelarijava mi e male~ka. PTuka spa|aat i primeri so toponimite:Skopjevo ne e toa {to be{e! (izgovoreno vo Skopje) PVardarov u{te malku }e se prelie. (izgovoreno na bregot naVardar) POhridovmnogu go sakam! (izgovoreno vo Ohrid) POvaa posledna serija (so toponimite) nema paralela so -ot.Postojat ednoelementni toponimi sposobni da go prifatat -ot,kako Balkanot, Karpatite, i dr., naj~esto planinski, nazivi, no

-ot e tuka funkcionalno prazen.B. vremenska bliskost do govoritelot, opfatenost so nastanot,so procesot:...da se premosti jazot {to se prodlabo~uva so vojnava BP.I/125/MNema izlez odna{ava kriza... BP.I/278/MSamo {to gledam na problemov od nezavisni pozicii. BP.I/106/M...gradot Ohrid, vo kojletovo bea otkopani artefakti zanegovoto trimileniumsko postoewe. BP.I/173/MKolku e tivko ve~erva... BP.I/177/MMakedonija [...] vo momentov e ispravena pred... D/MOd razgovorniot jazik:Vremevo ne ni se pogodi! PDenovmi zapo~na rano! P

Vo site navedeni primeri pokraj identifikacija vo ramki naprostorot i/ili vremeto se ~uvstvuva i izvesna ekspresija, nagla-suvaweto na bliskosta, intimen odnos kon poso~uvaniot objekt, ne{to{to ruskata makedonistka, Natalija Boronikova, vo referatot odr`an


22/343

22

vo 2005 g. na nau~nata diskusija vo Ohrid mnogu sre}no go opredeli kakovklu~enosta na objektot vo intimen prostor na govoritelot. Takviottip poso~uvawe ne isklu~uva deixis in absentia, t.e. situacii koga da gocitiram B. Koneski (1982: 232) ne se poso~uva objekt vo opsegot na

na{ite ~ula, {to realno go pokaùvame, ami pretstavata za toa licese pobuduva pred sebe. Taka Koneski go komentira primerot [to gonema u{te ~ovekov? Sli~na e situacijata koga za na{a dràva upotre-buvame naziv zemjava, ili koga za aktuelnata vlada vo na{ava zemjazboruvame kako za vladava. Evidentno elementot -ov e ne samo sredstvoza identifikacija, tuku i sredstvo za poseben tip ekspresija, i kakotakvo funkcionalno se razlikuva ne samo od akcentogenite formi napokaznite zamenki, tuku i od ekspresivno neutralniot element -ot.Ova go potvrduva i mo`nostaov da se zalepi za sopstvenoto li~no ime,

pred s# za hipokoristik, kako vo eden primer od Pan~evska: Bilevou{te go nema da se javi!, i sl.

-ON:A. deixis in praesentia, relativna oddale~enost od govoritelot:Po~nuvam od primerite od J. Bo{kovski, citirani od B. Koneski(1982: 229): Eve sega }e go zapalam videlin~eto.Potraj malku,dodeka gi izmolzam ovcine... odgovori starecot i se svrte konkotarot, od kade {to dopira{e bleewe i ovcite netrpelivo

podavaa glavi preku pletot. Sp. i od Slavko Janevski (citiramspored mojata monografija od 1974 g., s. 129): ...go skiva{ onoj? veli taa. Onojso crvenana kosa?Sp. i od razgovorniot jazik:Vidi go deteno, cel den pla~e! PVo belana zgradaìveam! PKu}ana na kom{iinee mnogu ubava. Pili so katafori~ko dopolnuvawe:ôvekon {to stoi ondee moj prijatel. PKu~eno {to laee mnogu lo{o. PDeteno {to tr~a po ulicata go poznavam! PPrimerite se malku. Kole{kite koi vodele soodvetna ekscerp-cija me informiraat deka upotrebata na elementot on vosovremeniot makedonski standard, ne stiliziran kako arhai~enili narodski, e vonredno retka. Kaj goreprivedenite otsustvuvanekoja posebna ekspresivna markiranost.

B. deixis in absentia, vremenska / emotivna / intelektualna oddale-~enostTuka primerite se u{te poretki. Sp. od S. Janevski: A starionpes Adam, od boga }e si go najde..., ili poznatiot primer od Lozje


23/343

23

na B. Koneski:Narodon kaj nasne gi znae tie raboti. kade {tose ~uvstvuva emotivno / intelektualno oddale~uvawe od onie {tone gi znaat tie raboti.

Po ovaa kratka prezentacija na primeri se vra}am na pra{awetoza funkcijata i statusot na elementite -ov i -on kako vo odnos na -ot,taka i vo odnos soodvetno na ovoji onoj. Imam namera da ja branamtezata deka se raboti za demonstrativni klitiki (podvi`ni afiksi?)koi od ~lenot --ot se razlikuvaat po svojata sekoga{ prisutna pros-torna markiranost (bilo da se raboti za realniot ili za nekoj tipvirtualen prostor) i po svojata ~esto prisutna ekspresivna marki-ranost). ^lenot, t.e. elementot -ot, e po definicija li{en kako odvistinskata deikti~ka funkcija, taka i od sekakva ekspresija. Pozna-

tiot polski lingvist, A. Boguslavski, kaà edna{ deka porakata {toja nosi ~lenot glasi toj na koj{to mislam, {to zna~i deka imamerabota so eden pragmati~ki marker na referencija koj na sogovornikot/ adresatot mu pomaga vo identifikacija na poso~uvaniot objekt. Oddruga strana, od polnite akcentogeni formi na soodvetnite pokaznizamenki -ov i -on se razlikuvaat po nesposobnosta da generiraatakcent, t.e. da pretstavuvaat samostoen fokus na prenesuvanata poraka.Istovremeno za razlika od polnite formi tie ~esto na imenskatasintagma {to ja pridruùvaat $ davaat posebna ekspresivna nijansa,

vo slu~ajot na -ov obi~no pozitivna, vo slu~ajot na -on negativna.Posebno -ov vo posledno vreme se {iri kako marker na empatija. Odseto ova jasno proizleguva deka vo razgleduvaniot sostav pokaznisredstva najsiroma{na e porakata {to ja nosi ~lenot.

Se razbira, terminologijata, gramati~kata kako i sekakva druga,e vo golem stepen vo funkcija na tradicijata i na konvencijata. Vo taasmisla moème i da go prifatime terminot troen ~len. Me|utoa,kako {to se trudev da dokaàm, ova e ~isto povr{na formalna opre-delba koja apstrahira od funkcija na soodvetnite elementi.

Prifa}aweto na predloènata slika i tolkuvawe na -ov i -onkako postpozitivni demonstrativni klitiki ne go namaluva nivniotrang kako originalna tipolo{ka osobina na makedonskiot jazik. Taaosobina ne nao|a paralela vo drugite standardni jazici od na{iotkulturen krug. Poradi spomnatiot moment na empatija sintagmite soekspresivnoto ov se prakti~no neprevodlivi.

Pokraj makedonskiot standarden jazik i golem del od makedon-skite dijalekti trojniot ~len se pojavuva i vo bugarskite rodopskigovori. Vo posledno vreme imav mo`nost da se zapoznam so najnovite


24/343

24

trudovi na E. Kanevska-Nikolova posveteni tokmu na taa pojava.Rodopskiot sostav se temeli vrz starata trojka koreni, s-, t- i n-.Privlekuva vnimanie deka kako najfrekventna se pojavuva n-formata,dodeka drugite dve formi, posebno t-formata, se mnogu poretki. Kako

{to pi{uva Nikolova vo svojot apstrakt The analysis of the objective lawsdetermining the choice of one of the three article forms, most frequently with -n,

is based on the observations on the everyday colloquial speech and the folklore.

(2005: 15). Visoka frekvencija na -on se zabele`uva i vo nekoi make-donski govori, na pr. vo ki~evskiot ili vo ohridskiot. Dvete formiprivilegirani kako kandidati do ~lenskata funkcija gi povrzuvapriznakot / bliskost/ do govoritelot, kako vo bukvalna taka i vometafori~ka smisla. Bi bilo interesno slovenskata situacija da sesporedi so situacijata vo drugi jazici so ~len, odnosno da se vidi koj

demonstrativ od pove}eto prisutni vo sistemot stanal osnova na~lenot i zo{to.

Kratenki na izvorite:

BK.L Koneski B.: Proza. Lozje., Dnevnik po mnogu godini, Skopje:

Kultura, 1990BP.I Pavlovski B.: Izgubeni vo rajskata gradina, Skopje: AEA

Misla, 2004

DM.P Mihajlovski D.: Prorokot od Diskantrija, Skopje: Kapri-kornus, 2001

D Dnevnik

Citirano spored:

/M M. Mirkulovska/

P A. Pan~evska


25/343

25

Literatura

1. Boronnikova, N.: Emocionalen deiksis vo situacijata naop{teweto, 32 nau~na konferencija na 38 me|unaroden seminarza makedonski jazik, literatura i kultura, Ohrid 15-17 avgust

2005, Lingvistika, 105-118, Univ. Sv.Kiril i Metodij, Skopje,2006

2. Kanevska-Nikolova, E.: Trojnoto ~lenuvane v centralnite rodop-ski govori (sociolingvisti~en aspekt), Ezikovedski prinosi v~est na ~l.-kor. prof. Mihail Videnov. Sofi/, 2005

3. Kanevska-Nikolova, E.: Kxm vxprosa za obuslovenostta na troj-noto ~lenuvane v rodopskite govori, Bxlgarski ezik, 2005 / 2

4. Koneski, B.: Gramatika na makedonskiot literaturen jazik,Kultura, Skopje, 1982

5. Mirkulovska, M.: Opredelenosta vo makedonskiot i izvesnisogleduvawa vo bugarskiot jazik (vo pe~at vo tom materijali odproektot Jazi~ni paraleli mostovi me|u lu|eto, Oslo)

6. Pan~evska, A.: Asimetrija vo sistemot na pokaznite zamenkivo makedonskiot i polskiot jazik. Pokaznite zamenki vopostpozicija (frekvencija i funkcija) (vo pe~at vo tom mate-

rijali od VII polsko-makedonski kolokvium vo Poznaw, Polska)7. Topoliwska, Z.: Gramatika na imenskata fraza vo makedon-

skiot literaturen jazik, MANU, Skopje 1974


26/343


27/343

Elena Petroska

KOLIÊSTVENITE KATEGORII DISTRIBUTIVNOST IKOLEKTIVNOST VO MAKEDONSKIOT JAZIK

Tema na ova predavawe se jazi~nite sredstva so ~ija pomo{ vomakedonskiot jazik se markirani semanti~kite koli~estveni kate-gorii distributivnost i kolektivnost. So pomo{ na semanti~kitekategorii kolektivnost i distributivnost }e bidat objasneti zna~e-wata na opredelenite vidovi mnoìna i opredelenite kolebawa voodnos na kongruencijata vo sovremeniot makedonski jazik.

1. Distributivnost (mnoèstvenost i oddelnost)

1.1. Izbrojana mnoìna, obi~na mnoìna. Obi~nata i izbrojanatamnoìna ja gramatikaliziraat distributivnata mnoèstvenost.Izbrojanata mnoìna (1), koja ja imaat samo imenkite od ma{ki rod,kako varijanta na obi~nata mnoìna se pove}e se zamenuva so formitena obi~nata mnoìna, pr. (2), (3), (4), (5), (7) i (8).

(1) Vodata e poniska vo ezeroto za celi dva metra,... (BP, 215)(2) ... za isparuvaweto na dvata metri voda vo ezeroto (BP, 214)

(3) Tie tvrdat deka dvata narodi... (D)(4) ... za okolu dva meseci treba da se vospostavi... (MD)(5) Na masata vo negoviot stan bea najdeni... i dva romani. (GS, 190)(6) Samo dva ~ekori go delea od rabot ... (JB, 136)(7) Po dva dni Marija broj eden taguva{e... (SJ, 83)

Moè da se zaklu~i deka formite na izbrojanata mnoìna sezadolìtelni samo so ednoslo`nite imenki od ma{ki rod so brojotdva. Toa se dolì na dolìnata na nastavkata za obi~na mnoìnaovi/

-evi. Vo site drugi slu~ai formite na izbrojana mnoìna s# pove}e sezamenuvaat so formite na obi~na mnoìna. Se raboti za slobodni


28/343

28

varijanti, kako vo (8) i (9), no tendencijata e pove}e da se upotrebuvaformata za obi~na mnoìna. Koga se upotrebuva ma{ko-li~en broj,formata za izbrojana mnoìna nikoga{ ne se upotrebuva (11), tuku seupotrebuva samo obi~nata mnoìna (10).

(8) êtiri vojnici ja drèa Uranija Stojkova... (TG, 31)(9) êtiri vojnika ja drèa Uranija Stojkova...

(10) êtvorica vojnici ja drèa Uranija Stojkova...(11) *êtvorica vojnika ja drèa Uranija Stojkova...

1.2. Markirana distributivnost. Potrebata da se naglasi deka seraboti za distributivna, a ne za kolektivna mnoèstvenost e prisutnavo makedonskiot jazik. Zatoa se sre}avaat jazi~ni sredstva za nagla-

suvawe, t.e. markirawe na distributivnosta.

1.2.1.Ipokazatelot na zasilena asercija i formite obajcata,obata, obeteEdinstveno formite obajcata, obata, obete sami posebe ja naglasuvaat distributivnosta. Vo kombinacija so site drugibroevi, vklu~uvaj}i gi i ma{ko-li~nite broevi (12) i (13).

(12) Obajcatastudenti se inteligentni. = I dvajcata studenti seinteligentni.

(13) Obete noze / obata prsta mi se ote~eni. = I dvete noze / i dvataprsta mi se ote~eni.

1.2.2. Distributivnite kvantifikatori sekoj/sekoja/sekoei site.Site i sekoj/sekoja/sekoe/sekoi pretstavuva distributiven kvanti-fikator vo opozicija so siot/celiot, koi se kolektivni kvanti-fikatori.

(14) Sekoj ìv ~ovek {to }e go zdogledav me nervira{e. (MJ, 34)

(15) Se bliì vremeto koga site dobri deca legnuvaat da spijat. (BK,22)

(16) Skorosite selani vleguvaa vo svoite ku}i so strav. (KMR, 139)

1.2.3. Predlogot po. Kako pokazatel na distributivnosta se javuvai predlogot po koga vo ramkite na predikatot objektot e vo ednina (17)i (18).

(17) Site }e zemete po eden srp. (KMR, 41)

sekoj }e zeme eden srp, a ne site vkupno eden srp(18) ... vo sekoj plod ima{e po eden crv. (DS, 139)


29/343

29

2. Kolektivnosta (mnoèstvenost i celokupnost)

2.1. ormi so je, t.n. zbirnomnoìnski formi. ormite na jekaj imenkite od ma{ki i od sreden rod ve}e ne moàt da se smetaat za

mnoìnski formi. Kako dokaz za toa e upotrebata na ovie formi soedninska kongruencija (19), (20), (21), (22), (23), (25), (26), (27). Edinstvenoimenkite od ènski rod, koi i najretko se upotrebuvaat, imaat mno-ìnska kongruencija (24).

(19) Grankite od bukite mrdaat ilisjeto se prevejuva, se preteruva.(PA, 243)

(20) Pod na{ite stapalki {u{te{e suvo lisje. (KMR, 121)(21) A klasjeto visoko i naleano: i da si ispraven prostum (PAps,

70)(22) ...se otkaùva{e od svoeto belo perje i od proyirnite rogovi...(TG, 102)

(23) Puka taka }umbeto, prska àrje i celoto se potkreva, pod-ripnuva od kur{umite. (PA, 57)

(24) Pogledite na dvajcata im bea potonati eden vo drug so ~uvstvona nurkawe vo topli lekoviti vodje. (MJ, 13)

(25) Drvjeto be{e vla`no; Drvjeto se isu{ilo.(26) Trweto mnogu bocka;Trwetoraste nasekade.

(27) Lisjeto e ve}e poòlteno; Lisjeto pa|a.Koli~estveniot kvantifikator site ja isklu~uva kombinacijata

so imenki vo ednina i ja naglasuva distributivnosta, a kvantifika-torot siot ja isklu~uva kombinacijata so imenki vo mnoìna. Prime-rite (28), (29), (30), (31), (32), (33), (34), (35), (37), (38), (39), (40), (41), (42),(43) i (44) pokaùvaat deka formite so je se edninski za imenkite odma{ki i od sreden rod, a mnoìnski za imenkite od ènski rod (36) i(45).

(28) *Site lisjese ve}e poòlteni.(29) *Gi vrzavme site snopje.(30) *Site klasjebea ve}e odamna vòlteni.(31) *Se isu{ija site trwe.(32) *Site ridje se pokrieni so sneg.(33) *Se isu{ija site korewe.(34) *Site drvje vo gorata izgorea.(35) *Site krilje im bea potkastreni.(36) Gi izode site planiwe.(37) Seto lisje e ve}e poòlteno.(38) Go vrzavme seto snopje.


30/343

30

(39) Seto klasje be{e ve}e odamna vòlteno.(40) Se isu{i seto trwe.(41) Seto ridjee pokrieno so sneg.(42) Se isu{i seto korewe.

(43) Seto drvje vo gorata izgore.(44) Seto krilje im e izvalkano.(45) Seto planiweepokrieno so sneg.

2.2. ormite so ja, t.n. zbirnomnoìnski formi. ormite na ja, bez isklu~ok se upotrebuvaat so mnoìnska kongruencija i go imaatzagubeno kolektivnoto zna~ewe. Dokaz za toa e nivnata upotreba sobroj (46), i so drugi numeri~ki kvantifikatori (47), (48), pa i sodistributivniot kvantifikator site (49), (50), (51), (52), (53) i (54).

(46) Kolku tr~a{e po nego ~ovekot pove}e zabrzuva{e, a dvata krajaod mantijata mu se vle~ea po asfaltot i nalikuvaa na dve ogromnipti~ji krilja. (DK, 225)

(47) Lisnata osnova na pogolem broj lisja, kako od jabolknicata,praskata, kajsijata i dr., li~i na zglob. (B6, 53)

(48) ...na esen veterot gi otkinuval grankite od drvjata, nedobroj lisjai magli ja navla`nuvale zemjata, ... (P)

(49) ...izgledaa kako da izrasnuvaat vo edno visoko drvo, najvisoko od

site drvja vo dolinata. (@^, 32)(50) Denot be{e na izleguvawe i site drvja se gubea... (PAps, 133)(51) Site lisjase ve}e poòlteni.(52) Site krilja im bea potkr{eni.(53) Site klasja bea ve}e odamna vòlteni.(54) Site drvja vo gorata izgorea.(55) Gi izvadiv site trwa.

Sostojbata vo makedonskiot jazik pokaùva deka za formite na -ja treba da se zboruva deka se varijanta na obi~nata mnoìna kajopredelen broj imenki (56), (57), (58), (59), (60), (61), (62), (63) i (64).

(56) ...si istresuvaat rosa od belite krilja i potoa... (TG, 31)(57) ...si istresuvaat rosa od belite krila i potoa...(58) Lisjata si go me{aa liceto i opa~inata i misli{ sekoj mig }e

se skinat i goli }e ostanat drvjata. (PAps, 117)(59) Listovite si go me{aa liceto i opa~inata i misli{ sekoj mig

}e se skinat i goli }e ostanat drvata.(60) Brestot se odvoi od svoite korewa ... (SJ, 25)(61) Brestot se odvoi od svoite koreni...(62) ...da dojde i da gi vidi drevnite korewa na Skopje. (MD)


31/343

31

(63) Koga stanuva zbor za podlabokoto zapoznavawe i otkrivawe nasopstvenite koreni, nikoga{ vi{okot istorija ne e od pove}e. (P)

(64) Razmavtajte gi kriljata na fantazijata, nurnete se vo preda-nijata so floralen pottekst: (-99)

2.3. ormite na i{ta, t.n. zbirnomnoìnski formi. Nekolkutet.n. zbirnomnoìnski formi na i{ta pokaùvaat deka se odnesuvaatkako i soodvetnite formi za obi~na mnoìna. Nivnata upotreba sonumeri~ki kvantifikator i so distributiven kvantifikator gopotvrduva toa (65).

(65) Nekolku/site ridi{ta se pokrieni so sneg.

2.4. Zbirnite imenki vo sostav so mnoìnskata forma na nazivotna nivnite elementi, kongruencijata i kolektivnosta (grupa deca). Vomakedonskiot jazik postoi mo`nost za dvojno usoglasuvawe (kongru-encija). Za toa pridonesuva ne sosem jasnata forma na sintagmata, t.e.ne se znae {to e centar na sintagmata, dali zbirnata imenka iliformata za obi~na mnoìna. No, dali zna~eweto }e bide kolektivnoili distributivno, t.e. dali }e ima edninska ili mnoìnska kongru-encija e sepak povr{inski markirano.

2.4.1. So~uvuvawe na kolektivnosta. So edninskata kongruencijase pokaùva kolektivnoto zna~ewe na sintagmata. Povr{inski poka-zatel za edninska kongruencija i za kolektivnost e, pred s#, marki-ranosta po opredelenost na zbirnata imenka vo ramkite na sintagmata(66), (67), (68) i (70).

(66) Ta koga dojde taa pogolema grupa gosti, dodeka èna mu otidevo kujnata da se pogriì za ostanatoto, (MJ, 68)

(67) Do ova otkritie dojde internacionalnata grupa stru~waci vrzosnova na opse`noto istraùvawe sprovedeno vo 16 zemji (NM)

(68) Tolpata selani se zamaa, zakuka, vresna, pisna, go prosvrdlineboto so piskok. (TG, 31)

(69) No, prvata grupa du}anxii ne ostanuvala nema pred vakviteargumenti na svoite sosedi. Naprotiv, taa aktivno i dostojno imreplicirala. (D)

(70) No, namesto toa, go zdogledavjatoto divi pajki kakoleta konpoleto i po~nav da se raduvam kako dete. (KMR, 11)

2.4.2. Distributivizacija na kolektivnosta. So mnoìnskatakongruencija se pokaùva deka kolektivnoto zna~ewe na zbirnataimenka e distributivizirano, a so toa i celata sintagma ima distri-


32/343

32

butivno zna~ewe. Osnoven uslov za da ima mo`inska kongruencija eotsustvoto na markiranost po opredelenost na zbirnata imenka (71),(72), (73), (74) i (75).

(71) Grupa oralni hirurzi od Stomatolo{kiot fakultet pri Kali-forniskiot univerzitet vo Los Anxeles neodamna objavijadeka (NM)

(72) Edna grupa vojnici se sturija kon oddale~enite devojki i po~naada gi soblekuvaat. (TG, 34)

(73) Scenarioto }e go pi{uvaatgrupa pomladi lu|e. (AD)(74) Sekoja ve~er, tuka se sobiraat grupa selani i ... (M, 224)(75) Vistinata ja pobaraa grupa akcioneri zainteresirani za za{ti-

ta na imotot na ova pretprijatie, ... (MD)


33/343

33

Navedenite primeri:

1. Knièvni tekstovi:

BK Koneski, Blaè:Lozje i pesni vo proza. Skopje: Misla, 1981.BP Pavlovski, Boìn: Podvi`ni grobovi. Skopje-Melburn:

Matica makedonska, 1998.GS Smilevski, Goce: êtvrtata to~ka (Antologija na skopskiraskaziDen vo Skopje). Skopje: Templum, 1998.

DS Solev, Dimitar: Mrtva trka. Skopje: Kultura, 1998.@^ îngo, @ivko: Prikazni od Paskvel. Skopje: Misla, 1988.

JB Bo{kovski, Jovan: ôvek na pokrivot. (Antologija na skopskiraskazi Den vo Skopje). Skopje: Templum, 1998.

KMR Misirkova-Rumenova, Kata: Milosija. Skopje: Makedonskakniga, 1988.

MJ Jovanovski, Meto: Krstopat kon spokojot. Skopje: Kultura,

1987.M otev, Metodija: Golemite skita~i. Skopje: Misla, 1980.PA Andreevski, Petre: Pirej. Skopje: Zumpres, 1995.

PAps Andreevski, Petre: Poslednite selani. Skopje: Zumpres, 1997.SJ Janevski, Slavko:Dve Marii. Skopje: Detska radost, 1992.TG Georgievski, Ta{ko: Zimski vetar. Skopje: Detska radost,

1995.

2. Pe~at (vesnici, spisanija):

AD Antena DnevnikD Denes

MD Makedonija denesNM Nova Makedonija

P Puls orum

3. Drugi izvori:

B7 Biologija za VI oddelenie: Prosvetno delo: Skopje, 1997B6 Biologija za VII oddelenie: Prosvetno delo: Skopje, 1997


34/343


35/343

Katerina Veljanovska

EKSPRESIVNATA LEKSIKAVO MAKEDONSKIOT JAZIK

Problemot na ekspresivnosta (emocionalnosta, afektivnosta)vo jazikot e predmet na mnogu prou~uvawa vo slovenskata nauka i moèda se zabeleì deka postoi solidna teoriska osnova za najva`nitepra{awa vo vrska so ekspresivnosta. Do denes ne e predloèn edins-tven teorisko-metodolo{ki pristap zatoa {to dosega{nite prou-~uvawa ne bile opredeleni samo so fenomenot na ekspresivnosta tukui so drugite jazi~ni pojavi. Do pojavata ekspresivnost se doa|alo prekuprou~uvawata na skoro site jazi~ni nivoa: fonetsko-fonolo{ko,intonacisko, morfolo{ko, obrazuva~ko, semanti~ko, tekstualno, kako

i so razli~ni pristapi kon jazi~nite pojavi: op{tolingvisti~ki,funkcionalno-stilski, pragmati~ki, komunikativni i dr. So prou~u-vawata od ponovo vreme se frla svetlina i na raznovidnata slika najazi~nata ekspresivnost. Leksi~kata ekspresivnost pretstavuva samoeden nejzin segment. Spored nekoi avtori 10% od leksikata e ekspre-sivna. Naukata za jazikot dade zna~aen pridones vo prou~uvaweto naekspresivnosta i na teoriski plan i na planot na primenet pristap konekspresivnite edinici vo oddelni slovenski jazici, taka {to denesovie rezultati moàt da se primenat vo leksikografijata, pri preve-duvaweto, pri izu~uvaweto na drugite jazici i dr.

Vo dene{noto predavawe }e se zadràm na del od gledawata nanekoi lingvisti koi se zanimavaat so ovaa problematika.

Vo vrska so upotrebata na razli~nite termini za ovaa pojava vojazikot, kako {to se ekspresivnosta, afektivnosta i emocionalnosta,polskiot lingvist Grepl (1967) emocionalnosta i afektivnosta gismeta za sinonimi, so toa {to prednost mu dava na prviot. Terminotekspresivnost go zema kako po{irok poim, i pod nego ja podrazbirasekoja namera na zboruva~ot da dade va`nost vo govorniot akt i toa naposeben na~in za da privle~e ne~ie vnimanie. So drugi zborovi,ekspresivnosta e manifestacija na li~nosta na zboruva~ot vo jazi~natastruktura na negoviot govor.


36/343

36

Spored T. Bojaxiev (2002) so emocionalnite zborovi se izrazu-vaat razli~ni vnatre{ni (subjektivni) i nadvore{ni (objektivni)pozitivni ili negativni oceni. Ekspresivnosta pak e semanti~kakategorija. Ima po{iroko zna~ewe od emocionalnosta. Ekspresivna e

onaa leksika ~ii semanti~ko-stilski priznaci go zasiluvaat kaànotovo re~ta i ja pravat pove}e vpe~atliva i emocionalna. Ovaa leksikaima razli~ni tipovi zborovi: arhaizmi, àrgonizmi, dijalektizmi,turcizmi i dr.

I D. Kristal pravi razlika (1985) vo terminologijata. Taka,ekspresivnoto zna~ewe na eden izraz ja ozna~uva i negovata emoci-onalna sodrìna i identitetot koj go ima vrz osnova na li~nosta ilina individualnata kreativnost na zboruva~ot. Obi~no e vo kontrastso deskriptivnoto i op{testvenoto zna~ewe. Kako drugi termini koi

se sovpa|aat so ekspresivnosta, gi naveduva afektivnosta, konota-cijata i emotivnosta.Ekspresivite funkcioniraat i kako eksponenti na ekspresiv-

niot govoren ~in, taka {to ovoj aspekt na nivnata upotreba moè da serazgleduva i od gledna to~ka na emotivnata odnosno ekspresivnatafunkcija na jazikot koja R. Jakobson (1966) ja izdelil me|u {esterazli~ni funkcii na jazikot (referencijalna, poetska, fati~ka,metajazi~na, konotativna i emotivna). Site tie se usloveni od najva`-nite elementi na govorniot akt, a toa se: predmet, ispra}a~, poraka,

prima~, kontekst i kod. Emotivnata ili ekspresivnata funkcija,spored Jakobson, e naso~ena kon ispra}a~ot i go izrazuva stavot nazboruva~ot kon ona {to go soop{tuva. Toa e funkcija so koja sepostignuva vpe~atok za nekoja emocija, nezavisno dali e vistinska ilisimulirana, a moè da bide realizirana na fonetsko, gramati~ko ileksi~ko nivo.

V. Kuzwecova (1989) ekspresivnata leksika ja opredeluva kakofunkcionalno-stilski markiran sloj, sprotivstaven na neutralniotleksi~ki sloj. Specifi~nosta na ekspresivnata leksika se izrazuvapreku nejzinata ekspresivna funkcija i vo sloènosta na nejzinotozna~ewe. Upotrebata na ekspresivnata leksika e uslovena od pove}efaktori:

formata na jazikot (pokarakteristi~na e za usniot otkolku zapismeniot jazik),

sferata na op{tewe (karakteristi~na za neoficijalniot govor), karakterot na govorot (karakteristi~na e za emotivniot, a ne za

neutralniot govor), socijalnite karakteristiki na zboruva~ot (vozrast, stepen na

obrazovanie, na kultura, na vospituvawe i sl.).


37/343

37

Ulogata na ekspresivnosta vo reguliraweto na sistemskitepojavi vo jazikot J. Apresjan (1995) ja pokaùva i na primerot na poli-semija, koja se zasnova vrz metaforata, prenesuvaj}i imiwa sporedsli~nosta i koja se vospostavuva vrz osnova na asocijacija na konota-

cija, na pr. koga imenkata magare razviva novo zna~ewe tvrdoglav~ovek, glupav.

Razlikata me|u ekspresivnite leksemi i nivnite neekspresivniekvivalenti so isto denotativno zna~ewe se zasnova na razlikite me|uemotivnite i emocionalnite oceni. Emocionalnata ocena e vo soglas-nost so racionalnoto, dodeka emotivnata ne e vo soglasnost so raci-onalnoto, tuku se nadovrzuva na nego. Emotivnata ocena ne se odnesuvana ozna~enoto, tuku na motivaciskata osnova na iskazot i ima stimu-lira~ka uloga za emocionalno doìvuvawe. Na pr. liceto imenuvano

kako zmija so zna~ewe opasen, podmolen, lo{ ~ovek, ne moè dapredizvika emocionalen odnos na odobruvawe. Emotivnata ocena senadovrzuva vrz racionalnoto i se ostvaruva so asocijacija na sliko-vitata pretstava na odredeniot naziv. Za odreduvawe na stilskitefunkcii na ekspresivnata leksika neophodno e da se prepoznaattipovite stilski situacii vo komunikacijata. Ovde }e gi spomenamonie tipovi situacii koi gi izdeluva Telija (1986):

neutralna stilska situacija ili govoren standardse ostvaruva

koga socijalniot odnos na sogovornikot ne vlijae na tipot nagovorot (od oficijalen do sekojdneven, razgovoren); neformalna stilska situacija se ostvaruva koga socijalnite

odnosi na zboruva~ot go odreduvaat poimot za statusna uloga; familijaren govor se ostvaruva vo uslovi koga odnosot na

u~esnikot na komunikativnata situacija se odreduva kako odnosna blisko poznavawe , a odnosot spored statusnite ulogi, kakoramnopravna pripadnost;

grubo-familijarna situacijase ostvaruva koga bliskoto pozna-vawe dava osnova za familijarni odnosi, a odnosot sporedstatusot dava osnova za omalovaùvawe na li~nosta, na nejzinotodostoinstvo;

kni`no op{tewese ostvaruva koga u~esnicite se opredeluvaatkako obrazovani lu|e, a nivnata statusna pozicija kako pripad-nost kon obrazovaniot sloj na op{testvoto;

oficijalen govorse ostvaruva koga odnosot pome|u u~esnicitee statusno strogo opredelen;

profesionalen govor se ostvaruva koga statusnite ulogi seopredeleni so profesijata, a statusnata pozicija odgovara nahierarhijata me|u partnerite na rabota.


38/343

38

Vo makedonskata nauka za jazikot za ekspresivnosta na pove}enivoa pi{uva L. Minova-\urkova (2003). Taa se zadrùva na:

1. Ekspresivnosta vo ramkite na glasovniot sistem. Istaknuva deka

ekspresivnosta na izrazot se postignuva i so upotreba na nekoifonemi ili fonemski kombinacii. Pri toa, naveduva i nekolkuprimeri od makedonskata proza i poezija dobieni so asonancijai aliteracija, so paronomazija, so prodolùvawe na glasovite iso onomatopei.

2. Ekspresivnosta vo morfologijata preku poretkite mnoìnskiformi (vragovi: vrazi), kako i onie {to ne se predvideni odnormata (zori, mrakovi). Kako osobeno ekspresivni vo ramkitena umetni~ko-literaturniot stil se smetaat formite za zbirna

mnoìna na -je, potoa primeri koga ne se upotrebuva ~lenskatamorfema tamu kade {to toa go bara kontekstot; potoa primeriso nepreodni glagoli upotrebeni so direkten objekt i dr.

3. Ekspresivnosta i stilskata obeleànost vo sintaksata. Avtor-kata istaknuva deka treba da se pravi razlika me|u ekspre-sivnosta na re~enicata kako iskaz sostaven od oddelni zborovi

i konstrukcijata na taa re~enica. Ponatamu, naveduva razli~nisredstva koi pridonesuvaat za ekspresivnosta vo sintaksata.

Posebno se zadrùva na ekspresivnata leksika. I taa zabeleùvadeka ovoj vid leksika e karakteristi~na za razgovorniot i za umet-ni~ko-literaturniot stil. Spored nea, semanti~ki, ekspresivnitezborovi se delat na slednite vidovi:

1. eufemizmi (tabu-zborovi)meliorativi, t.e. takvi zborovi sokoi se ublaùva ~esto neprijatnoto direktno kaùvawe, naprimer mestoukradezeme na zaem.

2. disfemizmizborovi so koi se naglasuva nekoj nedostatok: Toj ezmija.

3. deminutivizborovi koi se izveduvaat so izvesen broj sufiksi,a moàt da bidat neekspresivni (u{no tapan~e); so ekspresivnafunkcija vo zavisnost od kontekstot (ma~ence, novko, tr~ka) iupotreba vo ironi~na smisla (maè, vojni~e, dràvi~ka).

4. hipokoristici deminutivi od rodninski i od li~ni imiwa:maj~i~ka, sestri~e, Len~e, Sa{e.

5. pejorativi i augmentativi izrazuvaat negativen odnos nagovornoto lice i se zgolemuva negativnata karakteristika sokarikirawe (pla~ko, glup~o, u{le).

6. vulgarizmi ovoj termin se upotrebuva vo dve zna~ewa: zazborovi ili formi {to otstapuvaat od pravilniot izgovor


39/343

39

(levorver); vulgaren zbor, izraz, t.e. zbor / izraz so koj se izrazuvapotcenuvawe, prezir, negativen stav kon lica, predmeti, pojavi.

7. partikuli pokraj t.n. gramati~ki, naveduva i partikuli {tosluàt kako ekspresivni sredstva, kako izrazuva~i na stavot na

govornoto lice, kakvi {to se modalnite zborovi: Toj moèbi }edojde.

8. izvici i onomatopejski zborovidel od izvicite se neposredniizrazuva~i na emocii, a od onomatopejskite izvici moè da seizveduvaat glagoli: tras > trasne.

Za podetalna analiza na ekspresivnata leksika vo makedonskiotjazik (vo nekoja druga prigoda) moè da posluì materijalot {to gonudat dvata tolkovni re~nici: Tolkovniot re~nik na makedonskiot

jazik (dosega dva objaveni toma, 2003, 2005) vo izdanie na Institutotza makedonski jazik Krste P. Misirkov i Re~nikot na makedonskiotjazik (2006) od Zoze Murgovski. Vrz osnova na pregledot na zna~ewatavo ovoj bogat materijal, se nao|aat edinici so slednite odrednici: VoTRMJ arhai~no, augmentativno, grubo, deminutivno, àrgonsko,ironi~no, modalno, nestandardno, pejorativno, prenosno, razgovorno,hipokoristi~no, {egovito, kako i edinici ~ii sli~ni sodrìni senazna~eni vo dopolnitelnite delovi na definiciite. Vo vtoriotre~nik, so mali razliki vo odnos na prethodniot re~nik, za zborovite

~ija{to upotreba na koj bilo na~in e ograni~ena, se javuvaat so oznakii kratenki na angliski jazik: archarhai~no, augm.augmentativno,dim.deminutivno, dial. dijalektno, euphem. eufemisti~no, fig.figurativno, inf.neformalno, iron.ironi~no, old-fach.staromodno,

pej. pogrdno, sl. sleng, taboovulgarno, nepristojno.Ekspresivnata leksika pokaùva svoi osobenosti i na sintaksi~-

ko-semanti~ki i na morfolo{ki plan. Sintaksi~ko-semanti~kite imorfolo{kite pokazateli na posebnostite na ekspresivnite edinicise javuvaat kako posledica na potisnuvawe na denotativnite i grama-ti~kite komponenti od nivnoto leksi~ko zna~ewe. Toa se: voobi~a-enoto povrzuvawe so drugite jazi~ni edinici vo razli~ni sintagmatskii sintaksi~ki funkcii, voobi~aeni odredbi, dopolnuvawa, karakteris-ti~ni formi, kako {to se vokativot i imperativot i dr.

Edinicite na ekspresivnata leksika pokaùvaat razli~nitipovi nominacii. Imenuvaweto moè da se realizira kako:

1. semanti~ka derivacija, so prenesuvaweto na imiwata so ednasodrìna na druga. Toa se postignuva so pomo{ na analogija prekuodredeni figuri: metonimija, metafora, sporedba. Obi~nozborovite od edna tematska grupa imaat edno zna~ewe, a sorazvivaweto na novo zna~ewe preminuvaat vo druga tematska


40/343

40

grupa. Ovde spa|aat sekundarnite imenuvawa koi se odnesuvaatna ~ovekot i na negovite osobini, dobri ili lo{i: me~ka nesma-sen ~ovek, ma~or lukav, prepreden, kow silen, izdr`liv, ovcaglup, naiven, koko{ka glupa, voobi~aeno za pripadni~ki na

ènskiot pol, krava mrzeliva, nezainteresirana èna; ala-pa~a/alapa~ka èna {to mnogu zboruva; no i babatalo mnogu,postojano zboruva, |avol itar, lo{, batak rasipan ~ovek, an-gel dobar, du{a dobar, blagoroden, srce dobar. Za grd ~ovekmoè da se sretnat primerite: kvazimodo, akrep i dr.

2. Za razlika od spomenatite primeri, postojat leksi~ki edinicikoi se odlikuvaat so formalni pokazateli. Toa se odredenitipovi so afiksalna derivacija. Vakvata derivacija se realizirapo pat na sufiksacija i prefiksacija, i preku obrazuvawe

sloèni zborovi. Ovde }e navedam nekolku primeri. Kako mo{neproduktiven sufiks se javuva sufiksot -xija od tursko poteklo:aberxija, aminxija, gagaxija, esap~ija, lakomxija . Tuka se isufiksite za deminutivni, augmentativni, pejorativni i hipo-koristi~ni obrazuvawa: baj~e, a`deri{te, me{ko/me{le/me{lo,altan~e, kako i za izveduvawe na odredeni glagoli so razli~nisufiksi, a pogolem del od niv se motivirani glavno od onomato-pejski zborovi: aka, akne, bekne, blee, bleskoti, brm~i, grmoli,gukne, drdori, leleka, krkne, mavne, {izi i dr. Site primeri se

karakteristi~ni za razgovorniot funkcionalen stil. Posebenpredmet na interes pretstavuvaat sloènkite, od gledna to~kana formalnata struktura, koi ne se tipi~en na~in na obrazuvawenovi zborovi vo makedonskiot jazik, tuku vo jazikot s# pove}e se{irat, i toa naj~esto preku umetni~kata literatura poradinivnata ekspresivnost (svetlopad, srnoskok i dr.).

Na kraj, }e navedam i ilustracija od umetni~ko-literaturniotstil, a za toa }e mi posluì izvadokot od romanot Tunel (2003) odmakedonskiot pisatel Petre M. Andreevski, so opisot za pijan ~ovek.Vo nego avtorot upotrebuva imenki, pridavki, glagoli i frazeolo{kiizrazi: Vaka na {to moè da se seti maòt mi? Samo na toa {to goslu{a kako mnogulika navreda: mrtov pijan, ja stegnal glavata, tapa,

mortus, uzrean, vrzan navrnat, kamen e, drvo e, dupka, mumija, smok e,damla e, |on e, doteran e, faten e, pod gas e, papsan e, natopen,naliskan, nacvrckan, cementiran, trgnat, cugnat, {arnat, svetnat,navezen, zadelen, nayemnat, nagalen, nama~kan, pri~esten, stasan,klen, som, nasmean, na~ukan, stapisan, natreskan, lule, sopnat e,

mokar e, ne go dràt nozete, sve}osan, loknat, }efleisan, lapnat,peplosan, go fatil krstot, usta ima, jazik nema i u{te ne znam {toi ne znam kako.


41/343

41

Vo sovremeniot makedonski jazik ekspresivnosta se realiziraglavno so imenskite, glagolskite i pridavskite leksemi. Pretsta-vuvaweto na nivnite zna~ewa ukaùva na odredeni elementi na jazi~-nata slika na ~ovekot i na na~inot na konceptualizacija na negovoto

dejstvuvawe vo svetot {to go opkruùva. Glagolite ukaùvaat dekadejstvuvawe to na ~ovekot se ostvaruva so silata na voljata koja kajnositelot na makedonskiot jazik se rakovodi vrz principot na objek-tivnata ocena za dobro/lo{o, dodeka ekspresivno-emotivniot efektse zasnova vrz socijalnite, kulturnite i psihi~ki karakteristiki, koina planot na upotrebata se realiziraat kako emotivna oboenost najazikot/govorot, a na planot na kulturata na odnesuvawe se ocenuvaatkako ponizok familijaren vid za odnesuvawe, karakteristi~en namentalitetot na zboruva~ot.


42/343

Literatura

1. Apres/n, W. D.: Leksi~eska/ semantika, sinonimi~eskie sred-stva /zyka, Moskva, 1995.

2. Bo/d`iev, T.: B\lgarska leksikologi/, Sofi/, 2002.

3. Grepl, M.: Emocionaln motivovan aktualiyace v syntaktick struktuevpovdi, Brno, 1967.

4. Jakobson, R.:Lingvistika i poetika, Beograd, 1966.

5. Koneski, K.: Zboroobrazuvaweto vo sovremeniot makedonskijazik, Skopje, 1995.

6. Kristal, D.:Enciklopediski re~nik moderne lingvistike, Beograd, 1985.

7. Kuznecova, }. V.: Leksikologi/ russkogo /azyka, Moskva, 1989.

8. Minova-\urkova, L.: Stilistika na sovremeniot makedonskijazik, Skopje, 2003.

9. Teli/, V. N.,: Russka/ frazeologi/ semanti~eskij, pragma-ti~eskij i lingvokul\tui~eskij aspekty, Moskva, 1986.

42


43/343

MAKEDONSKITE GOVORIVO EGEJSKA MAKEDONIJA

Pred da po~nam so temata predvidena za denes, bi sakala nakratkoda se zadràm na teritorijalnata rasprostranetost na makedonskiotjazik i op{tata dijalektna diferencijacija; potoa }e se osvrnam nadosega{nite istraùvawa na govorite vo Egejska Makedonija i }ezafatam nekolku pra{awa od oblasta na glagolskiot sistem koi sejavuvaat kako specifi~ni vo diferencijacijata na makedonskiot jazikvo odnos na drugite slovenski jazici, a istovremeno i jasno ja poka-ùvaat me|usebnata diferencijacija na makedonskite govori voegejskiot del.

Teritorija i op{ta dijalektnadiferencijacija na makedonskiot jazik

Makedonskiot jazik go zafa}a centralniot del od BalkanskiotPoluostrov (vidi karta 1). Na zapad grani~i so Albanija. Jazi~natagranica re~isi se poklopuva so dràvnata granica me|u Makedonija iAlbanija. Na albanskata strana ostanuvaat triesetina makedonskisela zapadno od Debar i vo oblasta Golo Brdo kako i nekolku sela nazapadniot breg od Ohridskoto i od Prespanskoto Ezero. Makedonskiotjazik se zboruva i vo tri sela isto~no i jugoisto~no od Kor~a. Na sever,sprema Kosovo i Srbija, makedonskata jazi~na granica se poklopuva sodràvnata granica me|u Makedonija i Srbija. Na istok, makedonskiotjazik grani~i so bugarskiot. Prirodna granica pretstavuva planin-skiot venec Despat & Rila. Vo severniot del, granicata se poklopuvaso dràvnata granica.

Na jug, jazi~nata granica na makedonskiot jazik navleguva zna~i-telno podlaboko od dene{nata granica pome|u R. Makedonija i R.Grcija. Granicata se dviì po linijata Gramos & Ber & Solun, oblastaBogdansko, izleguvaj}i na rekata Mesta severoisto~no od gradot Drama(sp. Vidoeski 1998: 9). Spored osnovnata dijalektna diferencijacija na


44/343

44

makedonskiot jazik, na makedonskata jazi~na teritorija se ocrtuvaattri grupi govori: (karta 1)

& Zapadno nare~je, ~ii govori leàt vo osnovata na sovremeniotmakedonski jazik.

& Jugoisto~no nare~je, koe zafa}a pogolema teritorija i gi opfa}akako isto~nite taka i ju`nite makedonski govori.

& Pomala diferencijalna grupa vo ramkite na makedonskatadijalektna teritorija pretstavuvaat severnite govori.

Tema na dene{noto predavawe se makedonskite govori vo EgejskaMakedonija, zna~i stanuva zbor za ju`nite makedonski govori koi sedel od jugoisto~noto makedonsko nare~je. Osven makedonskite govori{to se nao|aat na teritorijata na R. Grcija, vo ramkite na make-

donskite govori od Egejska Makedonija vleguvaat i makedonskitegovori vo Kor~a, R. Albanija; gevgeliskiot i dojranskiot govor vo R.Makedonija i nevrokopskiot govor vo R. Bugarija. Jasno e deka grani-cite na dijalektnata teritorija na eden jazik ne sekoga{ i naj~esto nese poklopuvaat so dràvnite granici na zemjata vo koja toj se zboruva.Vo takov slu~aj i samata vnatre{na dijalektna diferencijacija na edenjazik ne se opredeluva neposredno od dràvnata granica.

Imeno, zboruvaj}i za makedonskite govori vo Egejska Makedonijamislime glavno na dve grupi govori, kako {to moè da vidite na

kartata 2, na zapad: kostursko-kor~anskite govori i na istok: ju`nitegovori koi gi opfa}aat solunsko-vodenskite i sersko-lagadinskitegovori. Toa zna~i deka jasno se iscrtuva granicata pome|u jugozapadoti jugoistokot na ovaa teritorija, a vo ramkite na jugoistokot po svoitespecifi~nosti se oddeluvaat centralnite egejski govori od isto~nite.

Istraùvawa na makedonskite govori vo Egejska Makedonija

Kako govori {to se nao|aat na periferijata na slovenskatajazi~na teritorija, makedonskite egejski govori u{te odamna goprivlekle vnimanieto na pove}emina stranski lingvisti i slavisti.Imeno, jazi~nite periferii pokraj novite jazi~ni pojavi koi ovde sejavuvaat kako rezultat na vlijanieto na sosednite tu|i, nesrodni jazici,~uvaat i golem broj arhaizmi koi ja nadopolnuvaat slikata za isto-riskiot razvoj na jazikot, {to e osobeno va`no vo situacii koga nemaili ima malku dokumentiran jazi~en materijal. Kako rezultat narabotata na nekolkumina stranski slavisti od po~etokot na 20 vek,denes raspolagame so zna~aen i bogat ilustrativen materijal i negovastru~na interpretacija od pove}e mesta od teritorijata na egejskitemakedonski govori. Po~nuvaj}i od zapad }e ja istakneme rabotata naMazon vo vrska so kor~anskite (Mazon 1936), kosturskite i lerinskite


45/343

45

Karta 1. Osnovna dijalektna diferencijacijana makedonskiot jazik


46/343

46

Karta 2. Makedonskite govori vo Egejska Makedonija


47/343

47

govori (Mazon 1923). Nekolku tekstovi od Kostursko se javuvaat i me|utrudovite na Mje~islav Malecki (Malecki 1934a). Malecki e zasluèni za zapi{uvaweto na govorot na dve makedonski sela vo Lagadinsko,Suho i Visoka. Tekstovite se objaveni vo Krakov 1934 g. (Malecki

1934b). Govorot na ovie dve sela e izrazito arhai~en, no za al pove}ego nema. Monografskata obrabotka na govorite na selata Suho iVisoka, vrz materijalite ostaveni od Malecki ja ima izrabotenoZbigwev Golomb. Opisot na ovie dva govora e objaven vo Makedonskijazik (1961/62; 1963/64). Osobeno golema zbirka na dijalektni tekstovipred s# od solunsko-lagadinskata oblast e zbirkata tekstovi zapi{aniod Stevan Verkovi}, a objaveni 1932 g. od Lavrov i Polivka (Lavrov,Polivka 1932). Me|u ponovite istraùvawa na makedonskite govori voEgejska Makedonija, }e ja spomneme i rabotata na Roland [miger, koj

monografski go opi{uva nestramskiot govor ([miger 1998) koj spa|avo grupata na kosturskite govori. Se razbira, so ova ne se iscrpuvaspisokot na stranskite slavisti i lingvisti koi se zanimavaat soproblematika vrzana so teritorijata na makedonskite egejski govori,no vo slu~ajov se zadràvme na onie {to dale pridones vo mono-grafskata obrabotka na oddelnite govori.

Me|u postarite tekstovi, koi pretstavuvaat va`no svedo{tvo zamakedonskiot jazik i negovite dijalekti spa|aat i prevodite na ~etirievangelija, koi se pi{uvani so gr~ko pismo, a se nastanati vo vtorata

polovina na 19 vek. Toa se Evangelieto od Bobo{~ica, Kor~ansko(Mazon 1936); Konikovskoto evangelie, Enixevardarsko (Ivanov J.1931); Kulakiskoto evangelie, Solunsko (Mazon, Vajan 1938) i Trlis-koto evangelie, Nevrokopsko (Mileti~ 1920). Prevodite na ovieevangelija jasno go nosat belegot na jazikot na svoite preveduva~i ipretstavuvaat zna~ajni izvori na informacii za soodvetni dijalekti{to gi reprezentiraat, kako i za istoriskite procesi na oddelnijazi~ni pojavi. ]e naglasam deka celokupniot tekst na Konikovskotoevangelie neodamna e pronajden vo edna biblioteka vo Aleksandrija od

grupa nau~nici od inska. Dosega ni be{e poznat samo mal izvadok odtekstot na ova evangelie. S# u{te se raboti na de{ifrirawe natekstot od Konikovskoto evangelie napi{ano so gr~ki bukvi naenixevardarski govor.

Me|u istraùva~ite i zapi{uva~ite na tekstovi od makedon-skite govori od Egejska Makedonija se javuvaat i pove}e bugarskiavtori, kako Blagoj [klifov, koj pi{uva za kosturskiot ([klifov1973) i dolnoprespanskiot govor ([klifov 1979). Podatoci za kostur-skiot govor vo edna pogolema statija ni dava i A. Kuzov (Kuzov 1921).

]e go spomnam i Vasil Dumev, koj pi{uva za vodenskiot govor (Dumev1943), potoa Jordan Ivanov za gevgeliskiot govor (Ivanov 1932) i drugi.


48/343

48

Po standardizacijata na makedonskiot jazik vo 1945 g. i razvojotna makedonskata nauka za jazikot, vklu~uvaj}i go i razvojot na dijalek-tologijata na makedonskiot jazik, po~nuva i sistematsko istraùvawena makedonskite govori op{to, no i posebno na makedonskite govori

vo Egejska Makedonija. Nositel i organizator na sovremenite istra-ùvawa na makedonskite dijalekti e Boìdar Vidoeski. Pod negovorakovodstvo zapo~nala rabotata na pove}e proekti od oblasta nadijalektologijata. Najvaèn za makedonskata dijalektologija e pro-ektot Makedonski dijalekten atlas, {to se raboti vo Institutot zamakedonski jazik. Od predvidenite 392 punkta preku koi treba da sepretstavi makedonskata dijalektna teritorija i nejzinata vnatre{nadiferencijacija preku 100 $ pripa|aat na teritorijata na make-donskite egejski govori. Proektot Makedonskite dijalekti vo

Egejska Makedonija, koj se rabote{e vo MANU, be{e eden od priori-tetnite proekti so ogled na politi~kata situacija vo koja se najdemakedonskiot narod i negoviot jazik vo ramkite na R. Grcija. Imeno,poznato e vo istorijata deka vo nekolku navrati Makedoncite seprogonuvani od nivnite ogni{ta vo egejskiot del na Makedonija. Vodelovi od jugoisto~nite krai{ta na Egejska Makedonija makedonskotonaselenie e nasilno iseleno re~isi vo celost. Mnogumina od progo-netite Egejci svoite novi domovi gi izgradija vo R. Makedonija.Blagodarenie na niv e uspeano da se so~uvaat od celosno izumirawe

nekoi od makedonskite govori, kakov {to e slu~ajot so kuku{kiotgovor~ij monografski opis i bogata zbirka od tekstovi gi sostaviKosta Peev (Peev 1988/89). Istiot avtor go ima obraboteno i dojran-skiot govor (Peev 1976). Vo ponovo vreme Kosta Peev raboti vrzRe~nikot na makedonskite govori od jugoisto~niot egejski del, odkoj se objaveni tri toma od AN (Peev 1999; 2002; 2004). Monografskise obraboteni: Kajlarskiot govor od Vasil Drvo{anov (Drvo{anov1993), Enixevardarskiot govor od Maksim Karanfilovski (rakopis),Meglenskiot govor, Stojka Bojkovska (rakopis); Nina Dimitrova-

[miger go ima obraboteno Govorot vo s. Sni~ene & Kostursko(rakopis), Veselinka Labroska, Govorot na s. Kula & Sersko (Labroska2003); Svetlana Davkova&\orgieva, Govorot na s. îflixik & Demir-

hisarsko (Davkova&\orgieva 2004). Pogolemiot del od ovie mono-grafski opisi se objaveni. Najgolem broj monografski opisi naoddelni govori i govorni grupi ima obraboteno Boìdar Vidoeski itoj dava kompletni opisi na sersko-lagadinskite, solunsko-vodenskitei kostursko-kor~anskite govori. Vpro~em, negovite trudovi moè dase pro~itaat vo trotomnoto izdanie Dijalektite na makedonskiot

jazik (Vidoeski 1998; 1999; 2000), a tuka moè da se najdat i dopol-nitelni bibliografski podatoci. Kako dopolnenie na Dijalektite


49/343

49

na makedonskiot jazik sluì zbirkata Tekstovi od dijalektite namakedonskiot jazik (Vidoeski 2000), kade {to preku 325 tekstovi eprezentiran govorot od 188 naseleni mesta od makedonskata jazi~nateritorija.

Kako rezultat na rabotata na proektot Makedonskite dijalektivo Egejska Makedonija, objavena e Sintaksa vo dva dela koja e rabotenatokmu vrz materijali od govorite za koi stanuva zbor. Avtor naSintaksata e akad. Zuzana Topoliwska (Topoliwska 1995; 1997).

Kako {to moè da se vidi od kaànoto, makedonskite govori voEgejska Makedonija se dosta istraèni, a u{te pocelosno se dokumen-tirani. Imeno, osven ona {to ve}e go poso~iv, raspolagame, Insti-tutot za makedonski jazik i Istraùva~kiot centar za arealna lingvis-tika vo MANU, i so neobjaveni zbirki tekstovi od ovaa teritorija.

Seto ova ovozmoùva da se vr{at istraùvawa na kompleksni temi nacelata teritorija na makedonskite egejski govori.

Od glagolskiot sistem na makedonskite egejski govori

Sega }e se osvrneme na nekolku karakteristi~ni pra{awa vovrska so glagolskiot sistem vo makedonskiot jazik. Pojavite na koi }eukaème imaat svoe ogni{te tokmu vo ramkite na makedonskite egejskigovori, a se rezultat na silnata interferencija pome|u makedonskiot

jazik i sosednite neslovenski balkanski jazici. Del od ovie pojaviprodrele dlaboko na makedonskata jazi~na teritorija i stanalediferencijalni karakteristiki na makedonskiot jazik vo odnos nadrugite slovenski jazici, a del se zadràle vo odredeni oblasti odteritorijata na makedonskite egejski govori i stanale diferencijalniosobini na oddelnite govori vo ramkite na makedonskiot dijasistem.

Poznato e deka egzistiraj}i slobodno pove}e vekovi vo ramkitena balkanskiot jazi~en kontekst glagolskiot sistem na makedonskiotjazik pretrpel pove}e promeni vo odnos na nasledeniot t.n. staro-

slovenski i voop{to vo odnos na praslovenskiot jazi~en sistem. Odovie pri~ini se javuvaat golemiot broj razliki vo gramati~kiotsistem, vo konkretniov slu~aj vo glagolskiot sistem me|u makedonskioti drugite isto~ni i zapadni slovenski jazici, koi se razvivale vopoinakva i naj~esto vo pokompaktna slovenska jazi~na sredina. Kakocentralen balkanski jazik normalno e tokmu vo makedonskiot jazik dase vkrstat vlijanijata od site sosedni balkanski jazici, pa taka,naj~esto se veli deka makedonskiot jazik e najbalkaniziran me|ubalkanskite neslovenski i slovenski jazici. Me|usebnite vlijanija pak

pome|u jazicite se najizrazeni vo grani~nite dijalektni oblasti, paottuka, od balkanisti~ki aspekt, kako posebno zna~ajni se izdeluvaat


50/343

50

makedonskite govori vo Egejska Makedonija i toa vo najgolem brojslu~ai govorite {to ja zafa}aat jugozapadnata makedonska jazi~nateritorija, koja pretstavuva centar za najgolemiot broj inovacii {tose javile vo makedonskiot jazik i posebno vo zapadnoto makedonsko

nare~je, koe pak od svoja strana se nao|a vo osnovata na makedonskiotstandarden jazik; ova istovremeno zna~i i deka prou~uvawata namakedonskite dijalekti vo egejskiot del moàt da razre{at i golembroj pra{awa {to se vrzani so sostojbite vo makedonskiot standardenjazik. Vo posledno vreme prou~uvaweto na makedonskata dijalek-tologija e pove}e svrteno kon prou~uvawata na morfosintaksata namakedonskite govori i vo opredeluvaweto na stepenot na gramati-kaliziranost na oddelni morfosintaksi~ki balkanizmi vo make-donskite dijalekti. Toa dosega be{e i glavna preokupacija vo mojata

rabota na poleto na makedonskata dijalektologija, pa so ogled na toa,}e se osvrneme na nekoi pra{awa od morfosintaksata na glagolot vomakedonskite govori vo Egejska Makedonija. ]e opfatime nekolkupra{awa {to se odnesuvaat na gramati~kite kategorii na glagolot:vid, na~in i vreme.

Perfektiven prezent:Makedonskiot standarden jazik se izdvojuva od ostanatite slo-

venski jazici so ogled na nesamostojnata upotreba na perfektivnite

glagoli vo prezentot. Ovaa pojava se vrzuva so razvojot na }e + prezentkonstrukciite vo makedonskiot jazik, koi gi prezemaat funkciite nastariot perfektiven prezent. Vo vrska so ova moè da se ukaè nagubeweto na staroto zna~ewe na kategorijata vid vo makedonskiotjazik. Imeno, }e-konstrukciite se oformuvaat podednakvo i od per-fektivni i od imperfektivni glagoli. Vo ramkite na makedonskitegovori od Egejska Makedonija, perfektivniot prezent otsustvuva odteritorijata na jugozapadnite govori (kostursko-kor~anskite), odnos-no od teritorijata so najsilna interferencija na makedonskiot sososednite balkanski jazici, koi ne poseduvaat gramatikaliziranisredstva za izrazuvawe na kategorijata vid. Prezentot od perfektivniglagoli ne se zabeleùva nitu vo pogolemiot del od centralnite ju`nigovori, dolnovardarskite; negovata upotreba e zabeleìtelna na istokod Solunsko. So ovaa osobina jugoistokot, koj e isto taka podloèn nasilno vlijanie na gr~kiot i aromanskiot jazik, se diferencira odjugozapadot pokaùvaj}i edna poarhai~na sostojba. So ~uvaweto naupotrebata na perfektivniot prezent isto~nite egejski govori sepridruùvaat na ostanatite isto~ni makedonski govori. Perfektiv-niot prezent se upotrebuva so negovite poznati zna~ewa: ozna~uvawena iterativni i omnitemporalni nastani, istoriski prezent, pa i vofunkcija na futur, sp.


51/343

51

sersko-lagadinski1. N'os, {tu gu zv'adhmi za pikm'es, gu kl'avimi u kaz'anitu, gu

f'rlami i p'epl n'etra i gu sf'arimi, gu zv'a`dami s'etn utv'ognu na zim'ata ... (Malecki 1934b, 4); (omnitemporalnost)

2. ...z'eva sr'ugi par'i, pak ut'iva na nuzi k{'enuduh"iju u Sul'un. Pas f'ata da igr'ajat kum'ar (Malecki 1934b, 9) (istoriskiprezent)

solunsko-vodenski: dojranski, kuku{ki3. I t' v'e~rta d'ojde, ka s st'emne, s k'a~e n t' d'rvuto i

t'uka s'ede (Peev 1979, 167) (istoriski prezent)4. Ako m ut'ept m'ene i t'ep t ut'ept Grcte (Peev 1988, 221)

(idnost)

Sum + l-formaEdna od najtipi~nite karakteristiki na krajniot jugozapad od

makedonskata dijalektna teritorija e gubeweto nal-formata, odnosnogubewe na site konstrukcii vo ~ij sostav vleguva ovaa forma. Gubewetona l-formata na krajniot jugozapad povtorno e inicirano od silnotovlijanie na sosednite neslovenski balkanski jazici koi pottiknalerazvoj na novi konstrukcii koi funkcionalno ja prezele ulogata nanasledenite konstrukcii od tipot sum + l-forma.

unkcijata na stariot perfekt/pluskvamperfekt od tipot sum/

bev + l-forma ja prezele konstrukciite oformeni od glagolot ima/imav + -n-/-t- pridavka odnosno konstrukciite od tipot: imam odeno;ima dojdeno; ima{e ~itano; imav napi{ano itn. Vakvite konstrukciiodovde se {irat re~isi niz celata makedonska jazi~na teritorija, noso razli~na frekvencija na upotreba, so ograni~en broj formi i soizvesni razliki vo funkcionalnata optovarenost. Imeno, vo make-donskiot standarden jazik i vo pogolemiot del od makedonskite govoriima-konstrukciite se osnovni nositeli na zna~eweto & rezultativ-nost, so ogled na faktot {to sum-perfektot (sum + l-forma) se specija-

lizira kako minato neopredeleno vreme vo opozicija so imperfektoti aoristot, koi go pretstavuvaat minatoto opredeleno vreme vo make-donskiot jazik. Razvojot na sum-perfektot vo makedonskiot standardenjazik se dviì vo nasoka na razvoj na kategorijata status, odnosno zaiskaùvawe na neposredno nedoìveani minati nastani, t.n. preka-àni nastani so specifi~na modalna markiranost vo soodvetnikonteksti i konsituacii so zna~ewe na dubitativ ili admirativ, sp.

5. Si bile dvajca bra}a, edniot ènet, a drugiot neènet; rabo-tata im bila trgovci; si imale du}an poln so stoka (Koneski,479) (prekaùvawe)

6. Nie sme tr~ale po nego, kako ne!(Koneski, 478) (admirativ)


52/343

52

So ogled na faktot {to vo jugozapadniot del od makedonskatajazi~na teritorija otsustvuva l-formata, otsustvuva i kategorijatastatus, {to e slu~aj i so gr~kiot jazik. Ne{to poinakva e situacijatavo aromanskiot i vo albanskiot jazik. Vo kostursko-kor~anskata grupa

govori kako preterit, zna~i so zna~ewe na op{to minato vreme sejavuvaat prostite minati vremiwa aorist i imperfekt (soodvetna e isituacijata vo gr~kiot jazik). Vo izvesni konteksti moè da se konsta-tira opozicijata aorist/imperfekt // ima-perfekt vo smisla naopredeleno // neopredeleno minato vreme. Toa zna~i deka na jugozapadoslabuva rezultativniot karakter na ima-konstrukciite, {to e nivnaspecijaliziranost na ostanatiot del od makedonskata jazi~na terito-rija, vklu~uvaj}i gi i ostanatite govori od egejskiot del: solunsko-vodenskata i sersko-lagadinskata grupa govori.

kostursko-kor~anski govori7. Koj n'e zn'ae 'oti trj'bi so spolajv'ajne da spomenv'ime dobrinj'te

t'iam {~o 'ima stor'eno vo sel'oto n'a{e (Topoliwska, 206) (ima-perfekt)

8. Bj ena majka, imj{e eno djte (Topoliwska 215); Eno-vr'emeb'e{e eden c'ar i 'ena mu n'e mu r'odva{e (Topoliwska 215) (aorist;imperfekt)

Vo centralniot del na egejskite govori, solunsko-vodenskatagrupa govori, ima-konstrukciite se relativno poretki. Ovde e poza~es-tena upotrebata na sum-perfektot, kako minato neopredeleno vreme.Toa e glavnoto vreme so koe se zapo~nuvaat i se raskaùvaat narodniteprikazni. Vo op{ti ramki zemeno, opozicijata opredelenost // neopre-delenost e koncentrirana vo aoristot i imperfektot // sum-perfektoti ima-konstrukciite, sp.

solunsko-vodenski govori9. K'oga a doc'el niv'estata, mladoto mom~e s'te nejni br'at}a

ispadn'ale i gu pri~ik'ale ama majka mu o{}e k'a a vid'el mu ka`'alna deteto (Ugrinovski, 24) (prekaùvawe, sum-perfekt)

10. Struvr'emski prk`nici s, ama m n'ogo zbr'avno (Peev 1988,234) (rezultativnost; ima-perfekt)

11. Ej, br'ate, br'ate ne s'mo m'ajka, t'uku i k'u~ito gu sured'iv i guklad'eh vrs m'ajka da ne mu bidi stud'eno (Ugrinovski, 5) (minatoopredeleno vreme: aorist)

Vo isto~nite egejski govori, zna~i, zapo~nuvaj}i od ju`niteoblasti vo Solunsko, pa Lagadinsko i Sersko se zabeleùva malkupoinakva situacija. Ovde ne e zagubena upotrebata na sum-perfektot,


53/343

53

kako na jugozapad, no e ograni~ena od strana na aoristot i poretkoimperfektot. Toa zna~i deka vo raskaùvaweto, najo~igledno vonarodnite prikazni, mnogu ~esto se me{a upotrebata op{to re~eno, naminatite opredeleni i neopredeleni vremiwa, odnosno upotrebata na

aoristot i imperfektot, od edna, i sum-perfektot, od druga strana, sp.

sersko-lagadinski govori12. @en'ata mu ostan'a vdov'ica, n'ekolku vr'eme s'ama ìvuv'ala, ot

dve-tri god'ina vr'eme p'osle umr'a (Verkovi}, 17) (me{awe naopredeleni i neopredeleni minati vremiwa)

Ovaa situacija e neposreden rezultat na mnogu bliskite vrski sogr~kiot, kako i so aromanskiot jazik na ovaa teritorija, kade {to

aoristot i imperfektot ja vr{at funkcijata na preterit. Razvojot nasum-perfektot kako minato neopredeleno vreme e necelosen, a sezabeleùva i negovata upotreba za iskaùvawe na neposredno nenabqu-duvano dejstvo tuku ex post registrirano od raskaùva~ot (

2006-predavanja

Documents