VEČER (v Soboto) FLUID sobota, 3.novembra 2012

PETER SLAPŠAKDIREKTOR ELEMENTUMA

SE V TEJ KRIZI SPLAČA ZAVETJE V ZLATO?

Spoštovani Peter,

ni še dolgo tega, ko je bil na ljubljanski ekonomski fakulteti kongres plemenitih kovin in surovin, ki ga je organiziralo podjetje, katerega direktor ste. Poslušali smo, kako denarne valute padajo, da se države zadolžujejo z izdajo novih obveznic, ne glede na stanje, kakršno vlada v državi, in da je morda bolje vlagati v zlato. Tega se ponavadi lotevajo države, da bi se ognile krizi. Zgleden primer sta Rusija in Kitajska, ki sta svoje zaloge zlata obogatili. V ZDA bojda mrzlice po zlatu ni (več) čutiti. So se pa podvizali Čehi, ki imajo največje zaloge z zlatom obogatenih rudnin v Evropi - okoli 392 ton! Češko ministrstvo za okolje so za izkopavanja zaprosila štiri podjetja. Bi se tudi Sloveniji splačalo iskati zavetje v zlatu? Ali pa morda v srebru?

Je že res, da žlahtne kovine ljudi fascinirajo že tisočletja - antični Egipčani so zlato uporabljali za izdelavo umetnin, Azteki so ga častili kot darilo boga -, a kdo bi si mislil, da ima zadnjih šest let pet odstotkov Slovencev v posesti več fizičnega zlata in srebra kot centralna banka Slovenije, kot ste dejali na kongresu. Saj ne, da ne bi verjela, da je to mogoče, me pa res zanima, kdo je teh pet odstotkov - posamezniki, podjetja? Marsikdo v kriznih časih razmišlja, kako bi povečal svoje naložbe ali da bi se zavaroval za prihodnost. Spomnim se, da se je pred leti v Rusiji vnela prava vojna za žlahtnine. Ljudje so dajali zadnje prihranke za nakup dragih kamnov in zlata. Ob tem so finančniki opozarjali, da se lahko trg sesuje, da bo na koncu vse to

ničvredno. Je posedovanje žlahtnih kovin v času ekonomske krize in negotovosti dobra naložba? Če bi se v Sloveniji posamezniki, ki imajo denar na banki, odločili oplemenititi svoje naložbe, v kakšne oblike zlata bi morali vlagati (zlatnike, palice, tište zlate bloke, ki jih vidimo v filmih in so večinoma varno skriti v sefih) in kako bi do njega sploh prišli?

Iz poročil Bloomberga bi lahko človek razbral, da se je zlata mrzlica na Zahodu ohladila. Zlati kovanci se v ZDA niso dobro prodajali, vse več ljudi je začelo dvomiti, da bo zlatu še uspelo prikazati rast. Legendarni vlagatelj George Soros je zlato označil za najbolj očiten balon na trgu. To ga nikakor ni odvrnilo od naložb v zlato, saj se lahko v prvih fazah napihovanja balona dobro zasluži. Potem je zalogo zlata prodal. Kakšne so razmere danes in ali med analitiki še vedno prevladuje optimizem?

Čas je zlato, pravi stari pregovor. In ker marsikomu zmanjkuje časa (kriza se očitno le še poglablja), bi to zlato lahko izkoristili za nasvet. Se splača morda zadnje evre vložiti v igro z zlatom in upati na dober izplen?

In recimo, da bi si omislila unčo, kdaj bi se mi jo splačalo prodati?

Prisrčne pozdrave,

Simona Drevenšek

ZAMENJAJTE EVRE ZA PLOŠČICE

Spoštovana Simona,

kupovanje investicijskega zlata in srebra v Sloveniji še nima tako dolge tradicije kot v Avstriji, Nemčiji ali Švici, vendar pa se je v zadnjih letih zavedanje o možnosti vlaganja v plemenite kovine zelo povečalo. Res je, pred dvema tednoma smo na ekonomski fakulteti organizirali že 6. kongres plemenitih kovin in surovin. Gre za največji dogodek v tem delu Evrope in glavni namen je informirati obiskovalce in širšo javnost, zakaj je pomembno razpršiti oziroma zaščititi premoženje z investicijskim zlatom in srebrom.

Težava je v tem, da je finančni in politični sistem popolnoma skrenil iz smeri, in to velja tako globalno kot lokalno. Vse preveč živimo v iluziji in umetnem ugodju, ki ga financiramo s krediti. To se nam je že enkrat zgodilo v 80-ih letih, pa smo krivdo valili na države južno od nas, sedaj pa smo dokazali, da sami nismo nič boljši. Lahko se tolažimo, da preostali zahodni svet, ki nam je za zgled, ni nič boljši, še celo veliko slabši je.

Kdor ima denar, ima moč. In če stopimo korak nazaj, lahko vidimo, da se vse vrti okoli tega. Najmočnejši in najvplivnejši pa so tisti, ki lahko tiskajo denar. Te institucije postavljajo pravila igre, ki gre nekako takole: dokler nisi zelo zadolžen, denar ni problem, ponujajo ti ga zelo poceni, spodbujajo te, da kupiš več, kot si to glede na realne dohodke lahko privoščiš. Igrajo na karto pohlepa kratkovidnih političnih elit, ki jim je edini cilj zmaga na naslednjih volitvah, seveda pod pretvezo delovanja za javno dobro. To zmago pa lahko dosežejo samo, če naredijo kaj konkretnega. Seveda se ne znajo obnašati racionalno, zato sprejemajo odločitve, ki so dobre za volivce oziroma za njih same, odločitve, ki so dolgoročno dobre za volivce, vendar kratkoročno izrazito nepriljubljene, pa raje preskočijo, saj lahko ogrozijo njihov volilni rezultat. Posledica tega so vedno višji proračunski primanjkljaji, za katere nihče ne prevzema odgovornosti. Potem pa kar naenkrat pride

težava, da ti nihče ne posodi denarja oziroma ti ga posodi po izjemno visoki obrestni meri, poleg tega ti postavi še ogromno dodatnih pogojev. Tako države postanejo talec pohlepa svojih lastnih elit, kjer pa se nato začne igra palice in korenčka. Tukaj je danes Slovenija. Najhujše pri vsem tem pa je, da ti tako imenovani rešitelji, ki imajo denar, dejansko ta denar ustvarjajo iz nič oziroma brez kakršnekoli podlage. Torej, glavna zanka je zadolženost. Če nisi zadolžen, te nihče ne more manipulirati, zato je cilj, da je vsak zadolžen, naj bo to posameznik ali država.

Ne vem, ali sem kdaj v medijih prebral, da ni dobro, da si zadolžen, ali pa da bi kdaj kakšen politik dejal, da je dobro imeti večletne presežke. Pogosto pa preberem npr., če ne moreš na dopust, si ga privošči s kreditom, dokler je proračunski primanjkljaj nižji od 3 odstotke BDP, ni nič narobe, in podobno.

Šele tukaj pa lahko pridemo na zlato in srebro. Zlata in srebra ne moreš neomejeno tiskati, že več kot 4000 let ohranjata svojo vrednost in sta edinstvena zaščita pred manipulacijami s

papirnatim denarjem. To sta dokazala že večkrat v zgodovini. Zlato in srebro sta najbolj konvertibilni valuti na svetu, in to že več tisoč let! Kdor ima zlato in srebro, ima realno vrednost. Zanimivo vprašanje je, zakaj ga imajo centralne banke še vedno v svojih rezervah, če pa je tako nepomembno. Zakaj ga danes nekatere centralne banke pospešeno kupujejo? Res je, da sta danes v finančnem sistemu zlato in srebro manj

Res ne morem razumeti, da smo v Sloveniji tako pohlepni in nesposobni prepoznati, kam se svet vrti. Spričo naše majhnosti in unikatnosti bi lahko bili briljant v svetovnem merilu.

pomembna in da in da je veliko bolj pomemben papirnati denar, vendar samo zato, ker mu slepo zaupa množica. Kaj se bo zgodilo, ko bo množica spregledala? Papirnati denar bo popolnoma izgubil svojo vrednost. Dejstvo je, da sta zlato in srebro temelj finančnega sistema, na katerih se je vedno gradilo zaupanje, ko se je sistem papirnatega denarja podrl. Osebno menim, da se bomo soočili s podobnim izzivom, saj se zgodovina ponavlja.

Spoštovana Simona, mogoče sem malo skrenil z vašega uvoda, ampak res ne morem razumeti, da smo v Sloveniji tako pohlepni in nesposobni prepoznati, kam se svet vrti. Spričo naše majhnosti in unikatnosti bi lahko bili briljant v svetovnem merilu.

Pojdimo na rešitve. Ker se zgodovina ponavlja in se veliki dolgovi najlažje zmanjšajo z razvrednotenjem denarja oziroma z inflacijo, verjamem, da bo tudi tokrat tako. Zato sem več kot zadovoljen, ker smo v Sloveniji dosegli, da imamo mi državljani več investicijskega zlata v svojem premoženju kot centralna banka. Veliko investitorjev v plemenite kovine se zaveda problema razvrednotenja papirnatega denarja.

Zanimivo je, da države BRIC spodbujajo državljane, naj kupujejo fizično zlato in srebro. Države, ki se utapljajo v dolgovih, pa ravnajo ravno nasprotno. Ali ni to paradoks? V bistvu je ravnanje zadolženih držav nekako razumljivo saj vedo, da če bi podprli nakupe plemenitih kovin prebivalstva oziroma centralnih bank, bi priznali svoj neuspeh in povečali nezaupanje v papirnati denar. Kljub temu pa vedno več ljudi

vidi, da morajo reagirati na zmanjševanje vrednosti papirnatih valut. Zanimivo, da reagirajo centralne banke držav predvsem iz vzhodnega sveta, kjer je gospodarstvo v vzponu.

Veliko nevednežev je prepričanih, da sta danes zlato in srebro v balonu. Skupna letna proizvodnja vseh rudnikov zlata in srebra je več kot šestkrat manjša, kot je letni primanjkljaj v ZDA. Države se letno zadolžijo 33-krat bolj, kot pa letno nakopljejo novega zlata in srebra. Vrednost vsega zlata, ki ga imajo danes v lasti centralne banke, je 50-krat nižja, kot je na svetu izdanih obveznic, ki dejansko pomenijo dolg izdajatelja do kupca obveznic. Danes smo v balonu dolgov. Upam, da bo čim prej počil!

In še za konec. Predvsem zaradi zaščite predlagam, da evre zamenjaš za zlate in srebrne ploščice, tako kot si pred dobrima dvema desetletjema menjavala dinarje za marke ali šilinge. Zgodovina se ponavlja in to ni igra, kjer gre za dobiček, temveč za ohranjanje težko ustvarjenega premoženja. Tudi pred dvajsetimi leti niso politiki in mediji pozivali k menjavi dinarjev za marke in šilinge. Danes je enako.

Pozdrav,

Peter