Regionalni razvoj: včeraj – danes - jutri

dr. Damjan Kavaš, Inštitut za ekonomska raziskovanja, Ljubljana

Ali je zemlja ploščata?

Vir: http://www.publishwall.si/stoychi./post/149158/planet-zemlja-ni-to-kar-so-nas-ucili-v-soli.

Ali je gospodarski razvoj res „spaceless“?

Vir: World Bank: World Economic Report 2009.

Ali je gospodarski razvoj res „spaceless“?

Vir: Indermit Gill: Regional development policies: Place-based or people-centred?

Vir: https://twitter.com/hashtag/placesthatdontmatter?src=hash.

Regionalni razvoj včeraj

Razmestitev industrije v Dravski banovini leta 1939

Vir: Z. Čepič et al., Zgodovina Slovencev, 1979.

Vir: Zasnova urbanizacije, 1974.

Problemska območja v Sloveniji od leta 1971 do 2005

Vir: Kušar, 2005.

Dinamika gospodarske rasti in začetnega stanja gospodarskega razvoja, v obdobju 1995-2011

Theilov indeks, razdeljen na komponento razlik med kohezijskima

regijama, in znotraj obeh kohezijskih regij, v obdobju 1995-2011

0

0.02

0.04

0.06

0.08

0.1

0.12

0.14

0.16

0.18

0.2

199

5

199

6

199

7

199

8

199

9

200

0

200

1

200

2

200

3

200

4

200

5

200

6

200

7

200

8

200

9

201

0

201

1

Tt

Tb

Tw

Zgodovina (zakonodaja, strategije, razprave) po letu 1990

Spodbujanje regionalnega razvoja:

• Zakoni (1999, 2005, 2011) • Strategije (SGRS 1994-2000, SGRS 2001-2006, SRRS 2001-

2006)

Lokalna samouprava:

• Zakoni (1993, 1994, 2006) • Strategija (2016) Pokrajine:

• Razprave (2000-2004, 2004-2008, 2008-2011)

Regionalni razvoj danes

regije, Slovenija, 2016

Vir: SURS.

Bruto domači proizvod na prebivalca in na zaposlenega, statistične regije, Slovenija, 2016

Vir: SURS.

Vir: SURS, 2017, 2018.

Višje in visokošolsko izobraženi (neto migracije v tujino), statistične regije, 2015

Medregijski delovni migranti, statistične regije, 2016

Prikaz dostopnosti do avtocestnih priključkov in priključkov na hitre ceste s časoma 15 in 30 minut

Vir: Pogačnik, Zavodnik Lamovšek, Drobne, 2009.

Problemska območja

Regionalni razvoj: izzivi kratek rok

• Dogovori za razvoj regij: izvedba • CTN: izvedba • CLLD: izvedba • Problemska območja: zaključek do leta 2020 • Medministrsko sodelovanje

Regionalni razvoj jutri

Nova finančna perspektiva 2021-2027:

• Kohezijska politika • Razvoj podeželja • Regionalni vidik

– Kohezijske regije – Razvojne regije

Strateški in institucionalni vidik • Vizija, cilji • Strategija: Strategija razvoja Slovenije? • Strokovne podlage: analize, vrednotenja • Operativni program(i) • Regionalni razvojni programi 2021-2027 • Regionalni prostorski plani • Integralni proračun (financiranje, dopolnjevanje EU

sredstev)

• Sistemski pristop - sinergija

Strateški in institucionalni vidik • Deležniki: zaupanje, sodelovanje, koordinacija • Institucije: število, delitev dela,

sodelovanje/tekmovanje, kapacitete (kadrovske,

strokovne, finančne) • Kritična masa – povezovanje • Lokalna samouprava: naloge, financiranje • Medobčinsko sodelovanje • Pokrajine

Sodelovanje občin na določenih področjih

0.00%10.00%

20.00%

30.00%

40.00%

50.00%

60.00%

70.00%

80.00%

90.00%

100.00%

Ne sodelujemo Sodelujemo

Nesmiselnost izvajanja nalog na nadobčinski ravni

0.00%

10.00%

20.00%

30.00%

40.00%

50.00%

60.00%

Globalni izzivi

• Globalizacija • Politične nestabilnosti • Tehnološki napredek • Demografske spremembe (staranje prebivalstva,

individualizem, migracije)

• Prehranska varnost • Spremembe pri oskrbi z energijo • Urbanizacija • Podnebne spremembe …

Demografske projekcije - Slovenija

Vir: SURS.

Skupne ocene za izpostavljenost in prilagoditveno sposobnost na podnebne spremembe

Vir: Lučka Kajfež-Bogataj et. al., 2014.

Ali je gospodarski razvoj res „spaceless“?

Vir: http://www.24ur.com/novice/svet/severna-koreja-ponoci-prakticno-izgine.html

Spremembe v paradigmi regionalnega razvoja v državah OECD (2010)

Stara paradigma Nova paradigma

Identificiranje

problema

regionalne razlike v prihodkih, infrastrukturi,

delovnih mestih

regionalna nekonkurenčnost, neizkoriščeni regionalni potenciali

Cilji enakost s pomočjo skladnega regionalnega razvoja

konkurenčnost in enakost

Politika kompenzacije za lokacijske omejitve v manj

razvitih regijah, odgovor na šoke (reaktivna politika)

izkoriščanje regijskih potencialov s pomočjo regionalnega programiranja

Teme sektorski pristop (omejeno število sektorjev) celoviti in koherentni regionalni projekti na večjem območju

Prostorska

orientacija

manj razvite regije vse regije

Enota administrativne enote funkcionalne regije

Časovnica kratkoročna dolgoročna

Pristop enak za vsa področja pristop prilagojen območju (»place-based approach«)

Osredotočenje eksogene investicije in transferji endogeni viri in znanje

Instrumenti subvencije in druge oblike državne pomoči (predvsem posameznim podjetjem)

mešane investicije v mehko in trdo infrastrukturo (poslovno okolje, infrastruktura, trg dela)

Akterji centralna vlada različne ravni vlade, deležniki (javni, zasebni, NVO), partnerski pristop

Pristopi držav članic EU k regionalni politiki

Vir: J. Bachtler & M. Ferry: Regional Policy in Europe, 2012.

Faktorji regionalne konkurenčnosti (OECD, 2009, 2012) • Investicije v infrastrukturo so zelo pomembne, vendar so učinki na

razvoj regije zanemarljivi, če v regiji ni ustreznih človeških in inovacijskih potencialov. Torej je infrastruktura potreben, vendar ne

zadosten pogoj za rast. Učinki nove infrastrukture so vidni po treh letih od izgradnje.

• Investicije v človeške vire so ključne, saj bodo regije, ki imajo ustrezno izobraženo prebivalstvo, rastle. Tudi te investicije potrebujejo tri leta, da so vidni prvi učinki.

• Pomembne so investicije v raziskave in razvoj, ne glede na to, kateri sektor investira (zasebni, javni). Pomembno je, da te investicije

potrebujejo pet let, da regija zazna prve učinke in da imajo investicije zelo lokalen vpliv.

Faktorji regionalne konkurenčnosti (OECD, 2009, 2012) • K rasti prispevajo tudi efekti aglomeracije. Vendar imata človeški kapital in

inovativnost pomembnejši vpliv na rast kot dostopnost, ki pa sama po sebi pomeni konkurenčno prednost. Hitro rastoče regije tudi pozitivno vplivajo na sosednje regije, zato so medregionalne povezave izredno pomembne

za rast. »Prvi zakon geografije«: vsaka stvar je povezana z drugo stvarjo,

vendar so lokacijsko bližje stvari povezane bolj (Tobler, 1970, str. 234). • Pomembno je tudi, da hitra rast na nacionalni ravni pozitivno vpliva na

rast njenih regij, čeprav je sposobnost rasti še vedno predvsem odvisna od potencialov regij.

• Relativna pomembnost faktorjev ni odvisna le od potreb regije, temveč tudi od stopnje njenega razvoja (OECD, 2012).

• Regionalna (prostorska) ekonomika verjetno najbolj nelinearen del ekonomije (Krugman, 1998, str. 16).

Vir: https://twitter.com/hashtag/SmartSpecialisation?src=hash.