vzdrŽevanje naprav preČne transformacije v rtp … · 2018-05-18 · povzetek v diplomski nalogi...
TRANSCRIPT
ICES
VIŠJA STROKOVNA ŠOLA
Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Program: Elektroenergetika
VZDRŽEVANJE NAPRAV PREČNE TRANSFORMACIJE V RTP DIVAČA
Mentor: mag. Drago Bokal, univ. dipl. inž. el. Kandidat: Marko Abram
Lektorica: Ljudmila Bokal, prof. slov.
Ljubljana, marec 2013
ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju mag. Dragu Bokalu, univ. dipl. inž. el. za pomoč pri izdelavi
diplomske naloge.
Prav tako se zahvaljujem v podjetju Dragu Škamperletu, inž. el. za pomoč pri
praktičnem delu študija ter vsem sodelavcem.
Zahvaljujem se podjetju Elektro-Slovenija, d. o. o., ki mi je omogočilo študij.
Zahvaljujem se tudi lektorici Ljudmili Bokal, prof. slov., ki je mojo diplomsko nalogo
jezikovno pregledala.
Posebno se zahvaljujem ženi Ivanki za spodbudo v času mojega študija.
IZJAVA
»Študent Marko Abram izjavljam, da sem avtor tega diplomskega dela, ki sem ga
napisal pod mentorstvom mag. Draga Bokala, univ. dipl. inž. el.«
»Skladno s 1. odstavkom 21. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah
dovoljujem objavo tega diplomskega dela na spletni strani šole.«
Dne _____________ Podpis: __________________
POVZETEK V diplomski nalogi je opisan projekt prečne transformacije v RTP Divača, oprema, ki
je za to potrebna, in postopki, ki so potrebni za njeno kakovostno vzdrževanje.
Okvirno so tudi podani stroški vzdrževanja prečne transformacije za leto 2012.
Vzdrževanje je kombinacija vseh tehničnih, administrativnih in nadzornih del, ki se
opravljajo z namenom, da se ohrani ali povrne napravo v stanje, ko je sposobna
opravljati funkcije, zaradi katerih je vgrajena. Investicija prečne transformacije v RTP
Divača je vredna čez 40 milijonov evrov in vsebuje veliko opreme, ki jo je treba
ustrezno vzdrževati.
Cilj diplomske naloge je opisati vzdrževanje naprav prečne transformacije v RTP
Divača in sestaviti nabor opravil, potreben za kvalitetno izvajanje revizije.
KLJUČNE BESEDE: prečna transformacija, vzdrževanje, revizija, remont, VN-
oprema
ABSTRACT
In this diploma the project of phase shifting transformation, equipment which is used
for that, and procedures for quality maintenance of this equipment were presented in
power substation Divača. Brief costs of maintaining phase shifting transformation
were also presented for the year 2012.
Maintenance is the combination of all technical, administrative and monitoring tasks.
The purpose of maintaining this equipment is the restoration of the devices to the
state when it is capable of performing the function, for which it was installed.
Investment in phase shifting transformation in power substation in Divača worth over
40 million euros, includes lots of equipment which needs quality maintenance.
Most attention was given to the issues of maintaining the phase shifting transformer
in power substation Divača. We also made quality tasks required for audit.
KEYWORDS: phase shifting transformation, maintenance, audit, overhaul HV-
equipment.
KAZALO
1 UVOD ............................................................................................................... 1 1.1 Opredelitev obravnavanega problema ........................................................... 1 1.2 Opis RTP Divača in potrebe po izgradnji prečnega transformatorja .................. 2 2 OPIS NAPRAV PREČNE TRANSFORMACIJE ................................................. 3 2.1 Transformatorski polji AC12 in AC14 ............................................................. 3 2.1.1 T441 in T442 .............................................................................................. 3 2.1.2 Pripadajoča VN-oprema v poljih AC12 in AC14 .......................................... 5 2.2 Obhodno polje AC 13 .................................................................................... 6 2.3 Relejna hiška ................................................................................................. 7 2.4 Lastna raba.................................................................................................... 7 2.4.1 Izmenična lastna raba AC .......................................................................... 7 2.4.2 Enosmerna lastna raba DC ........................................................................ 8 3 VZDRŽEVANJE NAPRAV PREČNE TRANSFORMACIJE ................................ 9 3.1 Revizija ........................................................................................................ 11 3.1.1 Revizija prečnih transformatorjev T441 in T442........................................ 11 3.1.2 Revizija 400 kV opreme ........................................................................... 15 3.2 Diagnostika .................................................................................................. 21 3.3 Meritve in preizkušanja ................................................................................ 21 3.4 Remont ........................................................................................................ 23 3.5 Vzdrževanje elektroenergetskih naprav s termografskimi pregledi ............... 23 3.5.1 Zunanja termografska storitev .................................................................. 23 3.5.2 Samostojna izvedba termografskega pregleda ......................................... 24 3.5.3 Kombinacija zunanje storitve in samostojne izvedbe ................................ 25 4 DOKUMENTACIJA ZA VARNO DELO ............................................................ 25 5 SISTEM VODENJA PREČNE TRANSFORMACIJE ........................................ 27 5.1 Računalnik polja REC 670 ........................................................................... 27 5.2 Delovna postaja in komunikacijski SCADA server........................................ 27 5.3 Optično vozlišče .......................................................................................... 28 6 STROŠKI VZDRŽEVANJA PREČNE TRANSFORMACIJE .................................... 32 6.1 Stroški popravil oziroma odprave pomanjkljivosti ......................................... 29 6.2 Stroški revizije prečne transformacije........................................................... 30 6.3 Stroški remontov .......................................................................................... 31 6.3.1 Stroški remonta regulacijskega stikala kota za T441 in T442 skupaj .......... 34 6.3.2 Stroški remonta PZS (prehiteva/zaostaja stikala) za T441 in za T442 skupaj .................................................................................... 31 6.4 Stroški diagnostike ....................................................................................... 32 6.5 Stroški električnih meritev ............................................................................ 32 6.6 Povzetek stroškov vzdrževanja prečne transformacije za leto 2012 ................ 36 7 ZAKLJUČEK ................................................................................................... 34 LITERATURA, VIRI ......................................................................................... 36 PRILOGE ........................................................................................................ 38 KAZALO SLIK ................................................................................................. 46 KAZALO TABEL .............................................................................................. 47 POJMOVNIK ................................................................................................... 48 KRATICE ......................................................................................................... 49
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Marko Abram: Vzdrževanje naprav prečne transformacije v RTP Divača stran 1 od 47
1 UVOD 1.1 OPREDELITEV OBRAVNAVANEGA PROBLEMA
Prečni transformator 400/400 kV 1200 MVA v RTP Divača je prvi v Sloveniji in celo
prvi v Evropi s takšno možnostjo regulacije pretokov. Zato je bil projekt velika
spodbuda za domače in tuje strokovnjake. Rezultat projekta je visokotehnološki
izdelek, zato je naloga vzdrževalcev, da s pomočjo lastnih izkušenj in izkušenj
zunanjih strokovnjakov to opremo kakovostno vzdržujejo.
V diplomski nalogi je predstavljen projekt prečne transformacije v RTP Divača.
Opisane so visokonapetostne (VN) naprave, ki sestavljajo prečno transformacijo in
njeno vzdrževanje. Največ pozornosti je namenjeno reviziji VN-opreme, ki ji podjetje
ELES, v katerem sem tudi zaposlen, pripisuje velik pomen. Revizija prečnega
transformatorja (v nadaljevanju PST-ja) je predvidena skupaj z revizijo DV 400 kV
Divača - Redipuglia enkrat letno v časovnem obdobju petih dni. Zaradi velikega
števila VN-naprav je tudi nabor potrebnih opravil pri reviziji zelo obsežen. Diplomsko
delo bo lahko koristen pripomoček skupini za vzdrževanje v RTP Divača pri
organizaciji in izvajanju vzdrževalnih del na napravah prečne transformacije.
Ob upoštevanju internega pravilnika o vzdrževanju in s pomočjo lastnih izkušenj ter
predlogov sodelavcev in zunanjih izvajalcev je sestavljen najnujnejši nabor opravil,
potrebnih za izvajanje revizije na VN-napravah prečne transformacije. To bo
pripomoglo k boljši organiziranosti del pri izvajanju revizije. S pomočjo uradno
objavljenih cenikov (priloga 3, 4, 5 in 6) in s pomočjo ELES-ove interne spletne
aplikacije Maximo 7.5 so tudi prikazani stroški vzdrževanja prečne transformacije za
leto 2012. Tako je razčlenjena tudi stroškovna plat obratovanja vzdrževanja te
zahtevne naprave.
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Marko Abram: Vzdrževanje naprav prečne transformacije v RTP Divača stran 2 od 47
1.2 OPIS RTP DIVAČA IN POTREBE PO IZGRADNJI PREČNEGA
TRANSFORMATORJA
RTP 400/220/110/35/10,5 kV Divača je pomemben elektroenergetski objekt v
elektroenergetskem sistemu Slovenije in je namenjen povezavi s sosednjima
državama, Italijo in Hrvaško. Obenem je glavni elektroenergetski objekt za
napajanje celotne primorske regije oziroma zahodnega dela Slovenije z električno
energijo. V RTP Divača obratujejo stikališča prenosnih omrežij na 400 kV, 220 kV in
110 kV napetostnem nivoju. Stikališče 400 kV je v bistvu vozlišče 400 kV povezav
RTP Divača z RTP Beričevo, RTP Melina (Hrvaška) ter RTP Redipuglia (Italija). Z
daljnovodi 220 kV je RTP Divača povezana z RTP Kleče, RTP Pehlin (Hrvaška) in
RTP Padriče (Padriciano – Italija). V 110 kV stikališču obratuje osem daljnovodnih
polj, pet transformatorskih polj ter zvezno in merilno polje. Zbiralke 110 kV napaja
transformator T411 400/110 kV 300 MVA ter dva transformatorja T211 in T212
220/110 kV 150 MVA. Zelo pomembna pridobitev za EES Slovenije je bila leta 2010
zgradnja prečna transformacija 400/400 kV 1200 MVA v RTP Divača (glej prilogo1).
V Sloveniji so tri pomembna 400 kV vozlišča, in sicer RTP Divača, RTP Beričevo in
RTP Maribor. 400 kV omrežje deluje zazankano, kar pomeni, da je stalno povezano
z omrežji sosednjih držav Italije, Avstrije in Hrvaške. Slovenija pripada tudi enemu
izmed treh območij, na katera je zahodnoevropsko prenosno omrežje razdeljeno. To
je tako imenovano zahodnoevropsko UCTE združenje.
Prednosti tega združenja in povezanosti so v tem, da ob večjih težavah v našem
elektroenergetskem sistemu, kot so izpadi večjih proizvodnih blokov ali prenosnih
vodov, porabniki težav praktično ne občutijo. Prednost je še stabilna frekvenca v
sistemu in pa ob morebitnem razpadu našega omrežja takojšnja možnost
ponovnega sestavljanja sistema na posredovani napetosti od sosedov.
Slabosti združenja in povezanosti pa so v tem, da naše 400 kV omrežje izkoriščajo
drugi vplivnejši partnerji UCTE združenja za prenos električne energije. Zaradi
povečanega trgovanja z električno energijo na notranjem trgu EU, povečane porabe
električne energije v vseh državah, oteženi izgradnji novih prenosnih VN-
daljnovodov in povečanih pretokih moči na obstoječih VN daljnovodih je v zadnjih
letih postalo aktualno načrtovanje regulacije pretokov moči po najbolj obremenjenih
VN-daljnovodih oziroma povezovalnih daljnovodih s prečnimi transformatorji. Pri tem
je pomembno poudariti, da izjemno visoki pretoki po slovenskem prenosnem
omrežju (proti Italiji več kot 1200 MW) ogrožajo stabilnost delovanja sistema ter s
tem tudi stabilnost celotnega evropskega prenosnega omrežja. Slovenija ima v
Evropi glede pretokov zelo neugodno geografsko lego. Vsa poceni zakupljena
energija na Balkanu potuje ravno po naših daljnovodih proti Italiji. To v zadnjem
času močno obremenjuje naše 400 kV omrežje. Na daljnovodih se povečujejo
izgube, obratovanje omrežja je moteno, ELES pa od pretokov, ki so večji od
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Marko Abram: Vzdrževanje naprav prečne transformacije v RTP Divača stran 3 od 47
dogovorjenih, praktično nima nič. Zato se je podjetje ELES odločilo za vgradnjo
prečnega transformatorja v RTP Divača, s katerim se regulirajo pretoki električne
energije po 400 kV omrežju proti Italiji.
Prečni transformator je torej naprava, ki je namenjena regulaciji pretokov električne
energije po daljnovodih. Sama naložba v ta projekt je podjetje ELES stala približno
45 milijonov evrov. PTS je naredilo podjetje Siemens v Avstriji. Za vključitev samega
postroja v 400 kV omrežje je bilo treba vgraditi veliko visokonapetostne opreme (pet
400 kV odklopnikov, enajst 400 kV ločilnikov, šest napetostnih instrumentnih
transformatorjev (NIT), devet tokovnih instrumentnih transformatorjev (TIT), dvojne
pomožne zbiralke, objekt, v katerem je vsa potrebna računalniška oprema, opremo
lastne rabe itd.). Naloga vzdrževalcev je, da to opremo kakovostno vzdržujejo in
zagotavljajo varno in zanesljivo obratovanje slovenskega prenosnega omrežja.
2 OPIS NAPRAV PREČNE TRANSFORMACIJE
Prečna transformacija v RTP Divača je sestavljena iz dveh transformatorskih polj
AC12 in AC14 ter iz obhodnega in priključnega polja AC13. V nadaljevanju je
predstavljen namen in sestava posameznih polj.
2.1 TRANSFORMATORSKI POLJI AC12 IN AC14
Transformatorski polji sta namenjeni za priključitev prečnih transformatorjev T441 in
T442 na transformatorske zbiralke L (load) in zbiralke S (source). Polji sta
popolnoma enaki, le prečna transformatorja sta zrcalno obrnjena.
2.1.1 T441 IN T442
Enota prečnega transformatorja 400/400 kV, 600 MVA je osnovni in
najpomembnejši element transformatorskega polja ter tudi na splošno prečne
transformacije. V RTP Divača sta nameščeni dve popolnoma enaki 600 MVA enoti,
ki v paralelnem načinu obratovanja omogočata regulacijo pretokov moči od 0 do
1200 MVA. 600 MVA enota je sestavljena iz serijske in iz vzdolžne enote, ki sta med
seboj povezani. Prečni transformator ustvarja fazni zamik med primarno in
sekundarno napetostjo prečnega transformatorja. Zamik dosežemo z dodajanjem
napetosti pod kotom 90° k vhodni napetosti. Na ta način lahko reguliramo pretok
električne energije skozi TR. Električna shema vezave PST-ja v RTP Divača in tudi
fazni diagram prečnega transformatorja kaže slika 1.
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Marko Abram: Vzdrževanje naprav prečne transformacije v RTP Divača stran 4 od 47
Slika 1: Fazni diagram in električna shema vezave PST v RTP Divača
(Vir: Pezdirc, 2008)
Povzetek osnovnih tehničnih podatkov PST v RTP Divača:
proizvajalec SIEMENS,
tovarna proizvajalca Siemens Transformers Austria Weiz,
nazivna prehodna moč 1200 MVA,
nazivna napetost 400 kV,
izvedba z dvema paralelnima enotama po 600 MVA,
vsaka enota je sestavljena iz serijskega in vzbujalnega dela,
fazni premik ± 40º,
dimenzije enote s hladilnim sistemom 25 × 10 m,
hlajenje ONAN/ONAF – 80/100 %,
celotna masa obeh enot je 1800 ton,
količina hladilnega olja je približno 400 ton,
uk= 20,6 %,
X0= 49,23 Ω,
X+= 55 Ω, (pri 0º).
Videz enot PST T441 400/400 kV 600 MVA v RTP Divača kaže slika 2.
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Marko Abram: Vzdrževanje naprav prečne transformacije v RTP Divača stran 5 od 47
Slika 2: Enota prečnega transformatorja 400/400 kV 600 MVA
(Vir: Lasten)
2.1.2 PRIPADAJOČA VN-OPREMA V POLJIH AC12 IN AC14
V posameznih transformatorskih poljih AC12 in AC14 sta vgrajena po dva tripolna
400 kV odklopnika in dva tripolna 400 kV ločilnika s kombiniranimi ozemljilnimi
ločilniki. Odklopnika sta SF6 izvedbe z elektromotorno vzmetnim pogonom. Tripolna
ločilnika sta horizontalno pol-pantografska s po polih ločenimi elektromotornimi
pogoni. Povezave med visokonapetostnimi napravami so izvedene s snopom
prostozračnih vodnikov Al Fe 2×490/65 mm². Merilnih transformatorjev v teh poljih
ni, so pa tokovni merilni transformatorji vgrajeni v sam prečni transformator. Med
odklopnikoma Q01 in transformatorjema sta vgrajena še tripolna ozemljilna noža za
vidno ozemljitev transformatorjev. Pred obema transformatorjema so na obeh
straneh postavljeni po trije prenapetostni odvodniki (Opis naprav, 2011).
Podrobnejši opis VN-opreme v poljih AC12 in AC14:
sistem zbiralk, sestavljen iz snopa vodnikov AlFe 2x490/65 mm2 z medsebojno
razdaljo 400 mm v vrvni izvedbi,
dva tripolna horizontalna pol-pantograf ločilnika Q11, Q12, proizvajalca AREVA,
tip SPOT, 420 kV, 3150 A, 40 kA-1 s, pogon ločilnika s tremi po fazah ločenimi
elektromotorji Umot.= 400 V AC, krmilna napetost Ukrm.= 220 V DC in prigrajenima
ozemljitvenima ločilnikoma Q51 in Q52, 420 kV, 40 kA-1 s, s tremi po fazah
ločenimi elektromotornimi pogoni Umot.= 400V AC, krmilna napetost Ukrm.= 220 V
DC,
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Marko Abram: Vzdrževanje naprav prečne transformacije v RTP Divača stran 6 od 47
ozemljilni ločilnik Q53, proizvajalca AREVA, tip STB, 420 kV, 3150 A , s tremi po
fazah ločenimi elektromotornimi pogoni Umot.= 400V AC, krmilna napetost Ukrm.=
220 V DC,
dva tropolna odklopnika Q01, Q02, proizvajalca AREVA, tip GL316, 420 kV, 50
kA-3 s, In= 3150 A, pogon odklopnika je elektromotorno-vzmetni, ločen za vsak
pol posebej Umot.= 400 V AC, krmilna napetost Ukrm.= 220 V DC, delovni tlak
plina SF6 je 0,75 Mpa,
šest prenapetostnih odvodnikov, proizvajalca ABB tip PEXLIM P330-XH420, Ur=
330 kV, Uc= 264 kV, In= 20 kA, s števcem delovanj in pokazateljem odvodnega
toka.
2.2 OBHODNO POLJE AC13
Obhodno polje AC13 služi ob vključevanju prečne transformacije v 400 kV DV
Redipuglia in ob prehodu iz obratovanja prečne transformacije. Obhodno polje je na
sredini med obema transformatorskima poljema AC12 in AC14. V polju AC13 sta
dva 400 kV tripolna ločilnika Q11 in Q12 z vgrajenima ozemljitvenima ločilnikoma,
tripolni 400 kV odklopnik Q02 in trije tokovni merilni transformatorji. Odklopnik je SF6
izvedbe z elektromotornim-vzmetnim enopolnim pogonom. Tripolna ločilnika Q11 in
Q12 sta horizontalno pol-pantografska z enopolnim elektromotornim pogonom.
Priključitev zbiralke L na DV 400 kV Redipuglia.je izvedeno z enim tripolnim pol-
pantografskim ločilnikom Q3, s prigrajenimi ozemljilnimi noži in kompletom merilnih
transformatorjev (napetostni, tokovni). Priključitev zbiralke S na obstoječe 400 kV
zbiralke G1 in G2 je izvedeno z dvema 400 kV zbiralničnima ločilnikoma Q1 in Q2,
od katerih je enemu prigrajen ozemljilni ločilnik in kompletom napetostnih in tokovnih
merilnih transformatorjev. Povezave med VN napravami so izvedene s snopom
vodnikov AlFe 3×490/65 mm² (glej prilogo 1).
Podrobnejši opis VN-opreme v polju AC13:
trije sistemi zbiralk: zbiralke obhodnega polja AC13, zbiralnice L in zbiralke S.
Zbiralke so izvedene v vrvni izvedbi s tremi vodniki na fazo, preseka 490/65
mm²,
dva tripolna horizontalna pol-pantograf ločilnika Q11, Q12, proizvajalca AREVA,
tip SPOT, 420 kV, 3150 A, 40 kA-1 s, pogon ločilnika s tremi po fazah ločenimi
elektromotorji Umot.= 400 V AC, krmilna napetost Ukrm.= 220 V DC in prigrajenimi
ozemljilniki Q51, Q52, 420 kV, 40 kA-1 s, s tremi po fazah ločenimi
elektromotornimi pogoni Umot.= 400 V AC, krmilna napetost Ukrm.= 220 V DC,
ločilnik Q1 proizvajalca AREVA, tip S2DAT, 420 kV, 3150 A, z vgrajenim
elektromotornim pogonom Umot.= 400 V AC, napetost krmiljenja Ukrm.= 220 V DC
in vgrajenim ozemljilnim ločilnikom Q51, 420 kV, 40 kA z elektromotornim
pogonom Umot.= 400 V AC, napetost krmiljenja Ukrm.= 220 V DC,
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Marko Abram: Vzdrževanje naprav prečne transformacije v RTP Divača stran 7 od 47
ločilnik Q2 proizvodnje AREVA, tip S2DAT, 420 kV, 3150 A, s prigrajenim
elektromotornim pogonom tip CS612 Umot.= 400 V AC, Ukrm.= 220 V DC,
tripolni odklopnik Q02 proizvajalca AREVA, tip GL316, 420 kV, 50 kA-3s, In=
3150 A, pogon je elektromotorno-vzmetni enopolni, Umot.= 400 V AC, krmilna
napetost Ukrm.= 220 V DC, delovni tlak plina SF6 je 0,75 Mpa,
devet tokovnih instrumentnih transformatorjev, proizvajalca KONČAR tip AGU-
420, 5 jedrni, 3000/1/1/1/1/1 A, z močjo za 1. jedro 5 VA, 2. jedro 10 VA, 3., 4. in
5. jedro 30 VA, in razreda za 1. in 2. jedro 0,25Fs10 in 3,4,5. jedro 5P30,
šest napetostnih instrumentnih transformatorjev, proizvajalca KONČAR tip VPU-
420, 4 jedrni, z močjo za 1. jedro 10 VA, 2. jedro 15 VA, 3. jedro 30 VA, 4. jedro
30 VA in razreda 1./0,2, 2./0,2, 3.05/3P, 4.05/3P.
2.3 RELEJNA HIŠKA
Relejna hišica PST je v stikališču 400 kV prečne transformacije neposredno pod L
zbiralkami. Namenjena je namestitvi naprav za vodenje, zaščito in meritve za vsa
polja, ki pripadajo prečni transformaciji. Vse žične povezave za krmiljenje, napajanje
in položajno signalizacijo od VN naprav vključno z enotami T441 in T442 so po
kabelski kanalizaciji povezane z relejno hišico. V relejni hišici je nameščena tudi
oprema razvoda izmenične, presmerjene in enosmerne lastne rabe za napajanje
naprav prečne transformacije. V relejno hišico so postavljene omare s sekundarno
opremo za vodenje, zaščito in meritve. V relejni hišici je tudi prostor za
dokumentacijo in WC.
2.4 LASTNA RABA
2.4.1 IZMENIČNA LASTNA RABA AC
Za napajanje naprav sekundarne opreme, napajanje pogonov VN-naprav, napajanje
gretja v pogonskih omaricah, napajanje naprav za hlajenje PST, napajanje zunanje
razsvetljave je potrebna izmenična lastna raba (AC LR). V RTP Divača sestavljata
AC LR dve ločeni enakovredni zbiralki, in sicer zbiralka nujne lastne rabe (NLR) in
zbiralka splošne lastne rabe (SLR), ki potekata po celotnem stikališču. AC LR, ki je
prikazana na sliki 3, se napaja iz treh virov:
vir A: TR 630 kVA, 10/0,4 kV iz terciarjev transformatorjev T211 ali T212,
vir B: TR 630 kVA, 35/0,4 kV iz 35 kV stikališča,
vir D: dizel električni agregat (DEA) 630 kVA.
V normalnem obratovalnem stanju vir A napaja zbiralke SLR, vir B pa zbiralke NLR.
Z izbirnimi stikali, ki so v komandni stavbi in v vseh relejnih hiškah 110 kV, 220 kV,
400 kV in PST, določimo, na katere zbiralke bodo priključeni izmenični porabniki. S
tem zagotovomo, da sta v funkciji vedno oba osnovna vira. Ob izpadu vira A ali
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Marko Abram: Vzdrževanje naprav prečne transformacije v RTP Divača stran 8 od 47
okvare na zbiralkah SLR, se omare preklopov, ki so bile priključene na zbiralko SLR
avtomatsko preklopijo na zbiralko NLR. Vsi porabniki se napajajo iz vira B. Ko je
napetost ponovno na zbiralkah SLR, se avtomatsko vzpostavi prvotno stanje. Ob
izpadu vira B ali okvare na zbiralkah NLR se porabniki z avtomatiko v omari
samodejno preklopijo na zbiralke SLR in se vsi porabniki napajajo iz vira A. Ob
izpadu vira A in vira B se zažene dizelski električni agregat (DEA), ki v 10 sekundah
prevzame celotno obremenitev. Vsa občutljiva računalniška oprema, ki je potrebna
za delovanje prečne transformacije, je napajana iz presmernika, ki je v relejni hišici
PST. Slika 3 prikazuje enopolno shemo izmenične lastne rabe v RTP Divača.
Slika 3: Izmenična lastna raba
(Vir: Delovna postaja, 2011)
2.4.2 ENOSMERNA LASTNA RABA DC
Enosmerno lastno rabo (DC LR) prečne transformacije, ki se napaja iz omar
razvoda +NL in +NK, ki sta v relejni hiški PST, napajata dva enaka usmernika A in B
(220 V, 100 A) ter dve enaki akumulatorski bateriji (420 Ah, 220 V), ki sta
nameščeni v posebnih prostorih za akumulatorje. DC LR sestavljata dve ločeni
enakovredni zbiralki 1 in 2, ki potekata po celotnem stikališču. Zbiralke sistema 1
običajno napaja usmernik A, zbiralke sistema 2 pa usmernik B. V normalnem
obratovalnem stanju usmernika napajata vse DC porabnike, ki so istočasno z
močnostnimi diodami priključeni na obe zbiralki in vzdržujeta bateriji v napolnjenem
stanju. Ob izostanku AC napajanja pa se DC porabniki napajajo iz akumulatorskih
baterij, ki zagotavljajo deseturno napajanje najpomembnejših naprav in porabnikov.
S preklopi odklopnikov dovoda se lahko tudi izbira razna stikalna stanja in zagotavlja
neprekinjeno napajanje porabnikov pri vzdrževalnih opravilih.
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Marko Abram: Vzdrževanje naprav prečne transformacije v RTP Divača stran 9 od 47
Slika 4: Enosmerna lastna raba
(Vir: Delovna postaja, 2011)
3 VZDRŽEVANJE NAPRAV PREČNE
TRANSFORMACIJE
Vzdrževanje je kombinacija vseh tehničnih, administrativnih in nadzornih del, ki se
opravljajo z namenom, da se ohrani ali povrne napravo v stanje, ko je sposobna
opravljati funkcije, zaradi katerih je vgrajena (Bokal Drago, 2012, Zapiski predavanj:
Vodenje elektroenergetskih sistemov).
Kot vse naprave je tudi transformatorske postaje treba vzdrževati. Življenjska doba
transformatorja je običajno odvisna od stanja izolacijskega sistema in je predvidoma
40 let. Transformatorji so narejeni iz materialov z odlično dolgoročno stabilnostjo in
so zaščiteni pred zunanjimi vplivi kisika in vlage. Naloga vzdrževalnega osebja je,
da kakovost, doseženo v tovarni ter na mestu vgradnje in med obratovanjem,
vzdržujejo čim dlje. Vzdrževanje naprav prečne transformacije izvaja vzdrževalno
osebje v RTP Divača v sodelovanju s preostalimi službami ELES-a in v sodelovanju
z zunanjimi izvajalci.
Cilji vzdrževanja:
zagotovitev zanesljivosti elektroenergetskega sistema,
zagotoviti največjo možno efektivno delovanje posameznih naprav in sistema, ki
omogoča največjo možno zanesljivost napajanja odjemalcev,
preprečevanje in omejevanje zastaranja tehničnih sistemov,
doseganje boljše kakovosti električne energije,
večanje produktivnosti dela na vseh področjih,
večanje nivoja motivacije za delo,
skupno sodelovanje pri upravljanju posameznih tehničnih in finančnih funkcij,
usmernik B usmernik A
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Marko Abram: Vzdrževanje naprav prečne transformacije v RTP Divača stran 10 od 47
minimiziranje skupnih stroškov vzdrževanja (direktnih in indirektnih).
Tehnološki (tehnični) vidiki delitve vzdrževanja:
vzdrževalni koncepti,
vzdrževalne metode,
vzdrževalna dela,
vzdrževalna opravila.
Vzdrževalni koncepti:
v zanesljivost usmerjeno vzdrževanje,
celostno produktivno vzdrževanje,
v poslovanje usmerjeno vzdrževanje.
Vzdrževalne metode
Metode vzdrževanja so kurativno in preventivno vzdrževanje. Kurativno vzdrževanje
je delo na elementih postroja ali voda, ki se opravi po nastali okvari, z namenom, da
se napravo povrne v stanje, ko je sposobna opravljati funkcije, zaradi katerih je
vgrajena. Kurativno vzdrževanje delimo na:
metoda takojšnjega kurativnega vzdrževanja – okvara se odpravi takoj,
metoda odloženega kurativnega vzdrževanja – okvara se odpravi s časovnim
zamikom (SIST EN 13306:2010).
Preventivno vzdrževanje je delo na elementih postroja ali voda, ki se opravi pred
nastankom okvare, z namenom, da se ohranja njihova življenjska doba. Obseg del
in potrebni stroški so srednje veliki, dela pa se opravljajo pri izklopljenem elementu
postroja ali voda. Preventivno vzdrževanje delimo na:
preventivno vzdrževanje po času, časovni interval je lahko stalen ali prilagodljiv,
preventivno vzdrževanje glede na stanje naprav,
izredno vzdrževanje – izvaja se takoj ob ugotovljeni pomanjkljivosti.
Vzdrževalna dela:
popravilo naprav oz. odprava okvar,
pregled,
revizija,
remont,
obnova,
rekonstrukcija,
diagnostika,
meritve in preizkušanja.
Obrazložitev nekaterih zgoraj naštetih vzdrževanih del:
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Marko Abram: Vzdrževanje naprav prečne transformacije v RTP Divača stran 11 od 47
revizija – predstavlja pregled elektroenergetskih naprav, da se preveri stanje in
pravilno delovanje naprav v določenih vnaprej predvidenih časovnih obdobjih;
remont – predstavlja večja opravila na elektroenergetskih napravah, pri katerih
se zamenjajo vsi izrabljeni deli naprave. Periodika remontov je določena z
navodili o vzdrževanju elektroenergetskih prenosnih naprav ali po tovarniških
navodilih proizvajalca naprav;
diagnostika, meritve in preizkušanja – določajo in analiziranjo karakteristične
parameter, s katerimi je ugotovljeno dejansko stanje naprave.
Vzdrževalna opravila:
ugotavljanje stanja s pregledom,
preverjanje (nivoja olja, tesnil, pritrditev idr.),
preverjanje delovanja,
čiščenje,
mazanje,
zamenjava manjših, srednje velikih in velikih delov in druga popravila.
3.1 REVIZIJA
3.1.1 REVIZIJA PREČNIH TRANSFORMATORJEV T441 in T442
Revizija prečnih transformatorjev se izvaja enkrat letno. Ker je obratovanje prečnega
transformatorja tesno povezano z obratovanjem DV 400 kV Divača-Redipuglia se
revizija izvaja istočasno na obeh postrojih. Zaradi velikega obsega vzdrževalnih
opravil v relativno za revizijo kratkem predvidenem času, je bilo treba pripraviti
nabor najnujnejših opravil, potrebnih za kvalitetno izvajanje revizije naprav prečne
transformacije.
Nabor opravil:
preveriti stanje kotlov serijskega in vzbujalnega transformatorja,
preveriti nivo olja v konzervatorjih za glavni kotel na serijski in vzbujalni enoti,
preveriti nivo olja v konzervatorju kotla stikala PZS in v regulacijskem stikalu
kota,
preveriti stanje hladilnega sistema transformatorja (hladilniki, ventilatorji in oljne
črpalke),
preveriti delovanje varnostnih tlačnih ventilov glavnega kotla serijskega in
vzbujalnega transformatorja ter varnostne ventile cevnih povezav,
preveriti delovanje indikatorjev temperature navitij in temperature olja,
preveriti delovanje plinskih (Buchholz) relejev,
preveriti stanje silikagela v sušilnikih zraka,
preveriti stanje skoznjikov,
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Marko Abram: Vzdrževanje naprav prečne transformacije v RTP Divača stran 12 od 47
čiščenje transformatorja, izolatorjev, kabelskih glav ipd.,
kontrola spojev,
preizkus delovanja regulacijskega stikala kota in PZS.
V nadaljevanju je podrobneje opisan potek izvajanja zgoraj navedenih revizijskih
opravil.
Kontrola in zamenjava silikagela
Namen silikagela (sušilnega sredstva) je, da preprečuje vdor vlage v
transformatorsko olje. Kroglice silkagela so normalno bele barve, a ob stiku z vlago
postanejo prozorne. Če je več kot 2/3 vseh kroglic prozornih, jih zamenjamo. Enota
prečnega transformatorja ima osem dehidrirnih respiratorjev z vgrajenimi sušilniki
silikagela proizvajalca MESSKO MR, in sicer po tri na serijski enoti in po pet na
vzbujalni enoti transformatorja.
Nabor opravil:
preveriti barvo silikagela,
preveriti delovanje sušilnika silikagela
Preizkus plinskih relejev (Buchholz relejev)
Buchholz rele sodi med neelektrične releje, ki deluje tako, da signalizira uhajanje
plinov iz kotla transformatorja. Plini nastanejo zaradi tlenja izolacije v notranjosti
kotla pri vseh vrstah notranjih okvar, kot so medovojni kratki stiki in kratki stiki med
posameznimi navitji in ohišjem TR. Rele je nameščen v cevovodu med kotlom
transformatorja in raztezno posodo (konzervatorjem). V prvi stopnji rele deluje kot
opozorilo, v drugi stopnji pa deluje na izklop transformatorja. V primeru delovanja
Buchholz releja je treba preveriti pravilnost delovanja tega releja in pregled sestave
plinov zaradi ugotavljanja vzroka nastanka plina. Transformator se ne sme priklopiti,
dokler se okvara ne odpravi. Enota prečne transformacije je sestavljena iz
serijskega dela in iz vzbujalnega dela, ki sta med seboj povezana s cevnimi
povezavami. Serijska enota ima dva Buchholz releja, in sicer Buchholz rele
glavnega kotla serijskega transformatorja in Buchholz rele za kotel stikala PZS.
Vzbujalna enota ima tudi dva Buchholz releja, in sicer Buchholz rele glavnega kotla
vzbujalnega transformatorja in Buchholz rele regulacijskega stikala kota. Tudi cevne
povezave imajo svoj Buchholz rele.
Buchholz rele preizkusimo s pritiskom na posebno sprožilno iglo, ki je na samem
releju. Sprožilna igla ima dve stopnji. V prvi stopnji le signalizira na postajnem
računalniku MicroSCADA alarm, v drugi stopnji povzroči obojestranski izklop
transformatorja.
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Marko Abram: Vzdrževanje naprav prečne transformacije v RTP Divača stran 13 od 47
Revizija regulacijskega stikala kota in PZS (prehiteva/zaostaja stikala)
Na serijskem transformatorju so tri enofazna PZS za preklop faznega kota iz – v +.
Pogon je povezan z omaro motornega pogona, ki je nameščena na strani vira kotla
serijskega transformatorja. Na vzbujalnem transformatorju so tri enofazna
regulacijska stikala za regulacijo faznega kota od 0 do 40° v 32 stopnjah. Pogonski
mehanizem regulacijskega stikala kota je priključen v omaro z motornim pogonom,
ki je nameščen na strani zvezdiščnega skoznika vzbujalnega transformatorja.
Nadzor nad delovanjem regulacijskega stikala kota opravlja računalniški sistem,
imenovan TOP GUARD. Ta preko nameščenih tipal nadzira delovanje naprave. V
primeru okvar (rumeni ali rdeči alarm) je treba ukrepati skladno s tovarniškimi
navodili proizvajalca regulacijskega stikala.
Nabor opravil na regulacijskem stikalu kota:
preveriti tesnjenje olja na tesnilih regulacijskega stikala kota,
preveriti stanje pogonskega mehanizma,
preveriti delovanje grelca in zračenje v pogonski omari,
po potrebi zamenjava oljnih filtrov (zaradi avtomatske regulacije pretokov
energije in s tem posledično velikega števila preklopov regulacijskega stikala
kota je treba dvakrat letno zamenjati filtrne vložke,
preveriti funkcionalno delovanje regulacijskega stikala kota (ročno krmilimo
preko celotnega območja odcepov in preverimo ustrezno signalizacijo na
postajnem računalniku).
Nabor opravil na PZS (prehiteva/zaostaja stikalo):
preveriti tesnenje olja na tesnilih PZS,
preveriti stanje pogonskega mehanizma,
preveriti delovanje grelca in zračenje v pogonski omari,
preveriti funkcionalno delovanje PZS (ročno krmilimo in preverimo ustrezno
signalizacijo na postajnem računalniku).
Revizija hladilnega sistema
Za odvajanje toplote, ki jo povzročijo izgube v prečnem transformatorju, je tako
serijska in tudi vzbujalna enota opremljena z 32 radiatorji iz radiatorskega bloka, ki
so ločeno povezani na transformatorje in na 10 ventilatorjev za hlajenje. Toplotna
zaščita transformatorja se izvaja s merjenjem temperature vroče točke navitja in olja
z merilnim sistemom iz optičnih vlaken. Optični kabli gredo skozi pokrov kotla preko
tesnjenih ovodnic in so zunaj povezani z merilno napravo THERMASSET 2,
vgrajeno v krmilno omarico serijskega transformatorja. V normalnem obratovanju, ko
obremenitev prečnega transformatorja ne presega 80 % nazivne obremenitve,
poteka hlajenje olja termo sifonsko (ONAN). Ko obremenitev prečnega
transformatorja preseže 80 % nazivne obremenitve, se vključijo ventilatorji in prisilno
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Marko Abram: Vzdrževanje naprav prečne transformacije v RTP Divača stran 14 od 47
hladijo olje (ONAF). Način krmiljenja ventilatorjev lahko izberemo s pomočjo stikal
S01, S02 in S03, ki so v krmilni omarici na serijski enoti transformatorja. S stikalom
S01 lahko ročno vklapljamo ventilatorje skupine 1, s stikalom S02 lahko ročno
vklapljamo skupino ventilatorjev 2 in s stikalom S03 izberemo avtomatski način
delovanja (hladilni sistem krmilita temperatura navitja in temperatura olja) ali ročni
način delovanja (hladilni sistem krmilita stikali S01 in S02).
Slika 5: Hladilni sistem PST-ja
(Vir: Lasten)
Nabor opravil:
preveriti delovanje ventilatorjev (ročno/avtomatsko),
preveriti čistost hladilnih radiatorjev (po potrebi čistimo s komprimiranim zrakom
ali vodo),
preveriti zapise na postajnem računalniku.
Kontrola spojev in čiščenje transformatorja
Po opravljenih vseh revizijskih delih v TR poljih prečne transformacije je sledila
kontrola vseh vijačnih spojev VN povezav, saj zaradi vibracij med samim
obratovanjem lahko popustijo.
Pri reviziji je po potrebi potrebno izvesti tudi čiščenje izolatorjev in samega
transformatorja. To se izvaja s čistimi krpami, s katerimi se obriše prah in preostala
nesnaga, ki se je nabrala na samem transformatorju, saj se le ta čez vse leto nahaja
na prostem, izpostavljen vsem vremenskim pogojem. S sesalnikom se očisti krmilne
omarice na transformatorjih vzbujalne in serijske enote, ter preveriti delovanje
grelnikov v samih omaricah.
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Marko Abram: Vzdrževanje naprav prečne transformacije v RTP Divača stran 15 od 47
3.1.2 REVIZIJA 400 kV VN OPREME
Stikališče prečne transformacije 400 kV je prostozračne izvedbe, zaradi tega morajo
biti elementi dimenzionirani na vpliv zunanjih dejavnikov kot so temperaturne razlike,
vremenski vplivi in prašni delci. V nadaljevanju je opisana VN oprema, ki je potrebna
za priključitev prečnih transformatorjev v 400 kV omrežje in nabor opravil pri
izvajanju revizije.
Revizija zbiralk
Zbiralke so dimenzionirane tako, da lahko zdržijo vse električne in mehanske
obremenitve. Tudi izolatorji so izbrani glede na to, da je stikališče zunanje izvedbe.
Vodniki so goli, zato so dimenzionirani glede na mehanske in termične obremenitve.
Spoji in priključki so izvedeni tako, da zagotavljajo zadostno električno prevodnost in
mehansko trdnost.
Nabor opravil:
preveriti stanje izolatorskih verig,
preveriti zategnjenost spojev na priključkih do VN opreme (skoznjikov, ločilnikov,
odklopnikov, TIT, NIT ipd.).
Revizija 400 kV ločilnikov
Ločilniki so elementi, s katerimi vidno ločujemo naprave v brezobremenitvenem
stanju. Ločilniki AREVA serij SPO/2SPO so pol-pantografskega tipa s horizontalnim
gibanjem. Glavni kontakti so opremljeni s pomožnimi kontakti, ki preprečujejo
poškodbe, povzročene zaradi stikalnih tokov med izklopnimi in vklopnimi
operacijami.
Nabor opravil:
preveriti, ali mehanski deli naprave in zaščitne površine niso poškodovani,
preveriti stanje ozemljitev konstrukcije in ločilnika,
preveriti, ali plašči nizkonapetostnih in ozemljilnih kablov niso poškodovani,
preveriti, ali izolatorji niso poškodovani,
po potrebi izvesti čiščenje izolatorjev,
preveriti stanje komponent pogonskega mehanizma (izvesti motorski preklop in
preveriti, če je gibanje pri vklopu in izklopu pravilno doseglo končne položaje),
očistiti in preveriti spoje aktivnih delov (kontaktov) ločilnikov,
preveriti stanje VN-povezav in priključnih sponk,
preveriti stanje vijačnih spojev na sekundarni električni opremi,
izvesti meritve prehodnih upornosti VN tokovnih poti in priključnih sponk (na
aktivnih delih pri toku 100 A morajo biti padci napetosti manjši od 12 mV),
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Marko Abram: Vzdrževanje naprav prečne transformacije v RTP Divača stran 16 od 47
preveriti delovanje grelcev in zračenja v pogonski omarici ločilnika,
preveriti delovanje lokalnega in daljinskega krmiljenja,
preveriti zapahovalne pogoje,
preveriti zapise na postajnem računalniku.
Sliki 6 in 7 prikazujeta 400 kV ločilnik in tokovni generator tip MJOLMER 200 za
preizkušanje padcev napetosti.
Slika 6: Ločilnik 400 kV Slika 7: Tokovni generator
(Vir: Lasten) (Vir: Lasten)
Revizija 400 kV ozemljilnikov
Ozemljilniki AREVA serije STB so primerni za montažo v različnih okoljih, vključno s
slanimi in močno industrijsko onesnaženimi območji, v okoljih s temperaturnimi
razponi od -50 °C do +50 °C ter z debelino ledu do 20 mm. Vklopna operacija
ozemljilnika se izvede z rotacijo gibljive roke, ki omogoča moškemu delu gibljivega
kontakta vstop v ženski del fiksnega kontakta. Izklopna operacija se izvede v
obratnem vrstnem redu.
Nabor opravil je enak kot pri ločilniku (glej stran 17).
Revizija napetostnih instrumentnih transformatorjev (NIT)
NIT se uporabljajo za ločitev merilnih in zaščitnih naprav od visoke napetosti in za
pretvorbo merilnih napetosti na vrednost, ki je prilagojena merilnim in zaščitnim
napravam z določeno točnostjo. Vsak NIT ima napisno tablico, na kateri so napisani
vsi bistveni podatki o napravi. NIT so zgrajeni tako, da brez poškodb ali poslabšanja
karakteristik zdržijo vse obremenitve kratkih stikov, atmosferskih praznenj in
stikalnih prenapetosti.
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Marko Abram: Vzdrževanje naprav prečne transformacije v RTP Divača stran 17 od 47
Sekundarna navitja napetostnih NIT:
1. navitje 100/√ V, 10 VA, razred 0,2:
a) namenjeno je za obratovalne meritve (merilni pretvorniki),
b) namenjeno je za obračunske in kontrolne meritve (števci),
2. navitje 100/√ V, 15 VA, razred 0,2:
namenjeno je za vodenje PST (REC 670),
3. navitje 100/√ V, 30 VA, razred 0,5/3P:
namenjeno je za podatke o diferenčni zaščiti PST (RET 670),
4. navitje 110/√ V, 30 VA, razred 0,5/3P:
namenjeno je za podatke o zbiralnični zaščiti (RET 500).
Vsak NIT ima na vrhu varnostno membrano, da ob kratkih stikih v napravi zaradi
povečanja tlaka ne pride do eksplozije. Položaj membrane se spreminja na osnovi
temperature okolice in napetosti na transformatorju ob stalnem sekundarnem
bremenu. Pri maksimalni temperaturi in maksimalni napetosti membrana lahko
doseže končni zgornji položaj, a pri minimalni temperaturi in v breznapetostnem
stanju membrana lahko doseže končni spodnji položaj. Povišan položaj membrane v
primerjavi z drugimi transformatorji v istem polju lahko pomeni okvaro
transformatorja. V življenjski dobi transformatorja ni priporočljivo odpiranje,
izpuščanje ali dolivanje olja.
Nabor opravil:
preveriti položaj membrane,
preveriti stanje priključkov,
preveriti kakovost ozemljitev,
po potrebi očistiti zunanje površine izolatorja.
Poleg redne letne revizije se v periodiki na tri leta izvajajo meritve kota izgub
izolacije (tg) in meritve upornosti izolacije. Te meritve izvaja zunanji izvajalec v
sodelovanju z vzdrževalnim osebjem.
Revizija tokovnih instrumentnih transformatorjev (TIT)
TIT se uporabljajo za ločitev merilnih in zaščitnih naprav od visoke napetosti in za
pretvorbo merilnih tokov na vrednost, ki je prilagojena merilnim in zaščitnim
napravam z določeno točnostjo. Vsak TIT ima napisno tablico na kateri so napisani
vsi bistveni podatki o napravi. Zgrajeni so tako, da brez poškodb ali poslabšanja
karakteristik prenesejo vse obremenitve kratkih stikov, atmosferskih praznitev in
stikalnih prenapetosti.
Sekundarna tokovna jedra TIT:
1. jedro 3000/1 A, 5 VA, razred 0,2 FS 10:
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Marko Abram: Vzdrževanje naprav prečne transformacije v RTP Divača stran 18 od 47
a) namenjen je za obratovalne meritve (merilni pretvorniki),
b) namenjen je za obračunske in kontrolne meritve (števci),
2. jedro 3000/1 A, 10 VA, razred 0,2 FS 10:
namenjen je za vodenje PST (REC 670),
3. jedro 3000/1 A, 30 VA, razred 5P30:
namenjen je za podatke o zaščiti TR (RET 670),
4. jedro 3000/1A, 30 VA, razred 5P30:
namenjen je za podatke o zaščiti TR (RET 500),
5. jedro 3000/1A, 30 VA, razred 5P30:
namenjen je za podatke o zbiralnični zaščiti (RET 500).
Tudi TIT ima na vrhu varnostno membrano, da ob kratkih stikih v napravi ne pride
do eksplozije. Položaj membrane se spreminja na osnovi temperature okolice in
napetosti na transformatorju ob stalnem sekundarnem bremenu. Pri maksimalni
temperaturi in maksimalni napetosti membrana lahko doseže končni zgornji položaj,
a pri minimalni temperaturi in v breznapetostnem stanju membrana lahko doseže
končni spodnji položaj. Povišan položaj membrane v primerjavi z drugimi
transformatorji v istem polju lahko pomeni okvaro v transformatorju. V življenjski
dobi transformatorja ni priporočljivo odpiranje, izpuščanje in dolivanje olja. Pri
vključevanju transformatorja v omrežje je treba preveriti, če so na vse sekundarne
priključke jeder priključena bremena. Sekundarne priključke jeder, ki niso v uporabi,
je treba kratko stakniti.
Nabor opravil (kot pri NIT na strani 19):
preveriti položaj membrane,
preveriti stanje priključkov,
preveriti kakovost ozemljitev,
po potrebi očistiti zunanje površine izolatorja.
Tudi pri TIT je treba poleg rednega nadzora in vzdrževanja vsake tri leta izvajati
meritve kota izgub izolacije (tg) in meritve upornosti izolacije. Te meritve izvaja
zunanji izvajalec v sodelovanju z vzdrževalnim osebjem.
Revizija 400 kV odklopnikov
Prečna transformacija v RTP Divača ima skupaj nameščenih pet odklopnikov 400
kV, 3150 A. Odklopniki so nameščeni v obeh transformatorskih poljih AC12 in AC14
(po dva v vsakem transformatorskem polju) in v obhodnem polju AC13. Odklopniki
so izdelani za zunanjo montažo. Odklopniki so konstruirani in narejeni iz primernih
materialov in dimenzij, ki zagotavljajo mehansko in termično odpornost tudi v
pogojih kratkega stika v celotni predvideni življenjski dobi. 400 kV odklopnik je
sestavljen iz treh enopolnih enot. Vsak pol ima svoj elektromotorni vzmetni pogonski
mehanizem. Odklopnik ima možnost tudi ročnega navijanja vzmeti. Odklopniki so
opremljeni z relejem za neskladje polov. Odklopnik je SF6 tipa. Plin SF6 služi kot
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Marko Abram: Vzdrževanje naprav prečne transformacije v RTP Divača stran 19 od 47
gasilni medij električnega loka v odklopniku. Odklopniki so opremljeni s tipali pritiska
plina SF6 in vgrajenimi manometri. Izolatorji so izdelani iz kvalitetnega porcelana.
Odklopnik je sposoben hitrih enopolnih in tripolnih ponovnih vklopov s ciklom O –
0,3 s – CO – 3 min – CO v skladu s standardom IEC 62271-100. Načini krmiljenja
odklopnika so omogočeni kot daljinsko krmiljenje iz delovne postaje, iz krmilnega
panela omare vodenja in iz krmilne omare samega odklopnika. V glavni krmilni
omari odklopnika so tudi tripoložajno preklopno stikalo lokalno/izklop/daljinsko,
kontaktorji in vrstne priključne sponke. V omari pogonskega mehanizema
posameznega pola je pogonska vzmet, motor z reduktorjem za navijanje vzmeti,
števec vklopov odklopnika, indikator za prikaz vklopnega ali izklopnega stanja
odklopnika, grelec za preprečevanje kondenzacije vlage in vrstne priključne sponke.
Vse notranje povezave in nizkonapetostne sponke imajo ustrezno alfanumerično
oznako, skladno z dokumentacijo odklopnika. Vrata omaric pogonov odklopnika
omogočajo primerno tesnjenje proti vdoru vode in prahu z zaklepom zgoraj in spodaj
in so opremljena s ključavnico. Pogonski mehanizem ima dve izklopni in eno
vklopno tuljavo. Krmilna napetost za vklop in izklop odklopnika je 220 V DC. Motorji
v pogonskem mehanizmu ustrezajo standardu IEC 60034 in so izmeničnega tipa
(slika 9).
Slika 6: Odklopnik 420 kV AREVA, GL316 (Vir: Lasten)
Nabor opravil:
preveriti stanje komponent odklopnika,
preveriti stanje ozemljitev konstrukcije in odklopnika,
preveriti stanje izolatorjev (po potrebi izvesti čiščenje),
preveriti stanje VN-povezav in priključnih sponk na odklopniku,
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Marko Abram: Vzdrževanje naprav prečne transformacije v RTP Divača stran 20 od 47
preveriti delovanje grelcev in zračenja v pogonskih omaricah,
preveriti tlak plina SF6,
preveriti stanje vijačnih in konektorskih spojev na sekundarni opremi,
izvesti meritve prehodnih upornosti VN-tokovnih poti in priključnih sponk (na
aktivnih delih pri toku 100 A morajo biti padci napetosti manjši od 12 mV),
preveriti delovanje zaščitnih, alarmnih in položajnih signalizacij,
preveriti delovanje blokad odklopnika,
preveriti funkcionalno delovanje odklopnika z zaščito,
izvesti oscilografiranje odklopnika (periodika na 3 leta),
izvesti popis števcev delovanja odklopnika,
izvesti odpiranje komor in pregled kontaktov (na 10 let po priporočilu
proizvajalca),
generalni remont (na 20 let po priporočilu proizvajalca).
Revizija prenapetostnih 400 kV odvodnikov
Prenapetostni odvodniki so nameščeni v 400 kV transformatorskih poljih AC12 in
AC14 na obeh straneh prečnega transformatorja za zaščito 400 kV navitij
transformatorja 400/400 kV. Prenapetostni odvodniki so kovinsko oksidne izvedbe
brez iskrišč, izdelani iz kovinsko oksidnih nelinearnih uporovnih elementov.
Prenapetostni odvodniki so izbrani tako, da upoštevajo osnovni izolacijski nivo
preostale opreme v stikališču. Primerni so za navpično montažo z
visokonapetostnim priključkom zgoraj. Aktivni del prenapetostnega odvodnika
sestavlja ustrezno povezano in utrjeno jedro iz kovinsko oksidnih diskov,
nameščenih v hermetično zaprtem izolatorju iz silikonske gume. Silikonski material
je odporen na vse vremenske vplive na mestu montaže in na staranje. Izolator ne
dovoljuje dostopa vlage. Ustrezno je zaščiten proti posledicam prevelikega tlaka v
notranjosti prenapetostnega odvodnika. Odvodnik je konstruiran tako, da tudi v
primeru prevelikega tlaka prenapetostni odvodnik ali njegovi deli ne poškodujejo
opreme ali ljudi v okolici. Prenapetostni odvodniki so opremljeni z ustreznimi števci
delovanja in indikacijo odvodnega toka. Vse oznake in napisne plošče odvodnika so
v skladu s standardom IEC 62271-100. Napisane so v slovenskem jeziku in
nameščene na vidnem mestu.
Nabor opravil:
preveriti stanje komponent odvodnika,
preveriti stanje ozemljitev konstrukcije in odvodnika,
preveriti VN-povezave,
preveriti stanje izolatorjev (po potrebi izvesti čiščenje),
izvesti kontrolo odvodnika z merjenjem ohmske komponente odvodnega toka
(meritve se izvajajo na vsake 3 leta),
izvesti popis števcev delovanj.
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Marko Abram: Vzdrževanje naprav prečne transformacije v RTP Divača stran 21 od 47
3.2 DIAGNOSTIKA
Diagnostika preiskav na PST se nanaša na preiskave transformatorskega olja in
sicer:
plinsko-kromatografska preiskava olja enkrat letno,
tekočinsko-kromatografska preiskava olja na tri leta,
kemijska preiskava olja na tri leta,
infrardeča spektralna analiza olja na tri leta.
Periodika preiskav olja je določena z navodili o vzdrževanju elektroenergetskih
prenosnih naprav in priporočili proizvajalcev olja. V primeru, da olje ne ustreza
mejnim vrednostim, ga je treba regenerirati ali celo zamenjati. Vse zgoraj omenjene
preiskave po naročilu izvede ustrezna institucija. Po opravljenih odvzemih olja se še
preveri nivo olja v posameznih konzervatorjih in se po potrebi dolije.
3.3 MERITVE IN PREIZKUŠANJA
Merjenje temelji predvsem na električnih meritvah posameznih parametrov naprave,
s katerimi se ugotovi trenutno stanje naprave in pravilno delovanje le-te. V RTP
Divača se izvajajo standardne meritve na PST v skladu z navodili o vzdrževanju
elektroenergetskih prenosnih naprav.
Standardne meritve na PST:
meritev upornosti izolacije,
meritev kota dielektričnih izgub (tg),
meritev kota dielektričnih izgub na skoznikih,
meritve kapacitivnosti,
meritev stresanih induktivnosti transformatorja,
meritev tokov magnetiziranja,
merjenje in analiza frekvenčnega odziva.
Standardne meritve na instrumentnih transformatorjih:
meritev upornosti izolacije,
meritev kota dielektričnih izgub (tg),
meritev kapacitivnosti izolacije.
Standardne meritve na prenapetostnih odvodnikih:
meritev napetosti reagiranja,
meritev višjeharmonskih komponent odvodnega toka.
Tako procese diagnostike in meritev na napravah prečne transformacije v RTP
Divača izvaja ustrezna institucija v sodelovanju z vzdrževalnim osebjem.
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Marko Abram: Vzdrževanje naprav prečne transformacije v RTP Divača stran 22 od 47
Preizkus diferenčne zaščite PST-ja
V sklopu revizije v sodelovanju z vodjem delovne skupine interna služba za zaščito
ELES-a preizkusi tudi pravilno delovanje diferenčne zaščite PST-ja.
Diferenčna zaščita deluje po principu merjenja diference tokov med TIT na primarni
strani in TIT na sekundarni strani PST-ja, ki so že tovarniško vgrajeni v
transformatorjih (slika 9). V primeru delovanja diferenčne zaščite se PST ne sme
priklopiti, dokler se ne opravi vizualni pregled naprave, ponovno preizkusi delovanje
diferenčne zaščite, opravi analiza olja in izvedejo standardne električne meritve na
PST. Diferenčna zaščita je najboljša vrsta zaščite za elektroenergetske
transformatorje, ki ščiti transformatorje pri vseh vrstah kratkih stikov v samih
transformatorjih. Diferenčna zaščita PST-ja ščiti serijski in vzbujalni del, vsakega s
svojo ločeno diferenčno funkcijo. Diferenčna zaščita prečnega transformatorja je
izvedena z zaščitnimi terminali RET 670 proizvajalca ABB.
Slika 9: Numerični zaščitni terminal RET 670 proizvajalca ABB
Preizkus nadtokovne zaščite PST-ja
Nadtokovna zaščita serijskega dela PST-ja je na strani S in tudi na strani L
dvostopenjska. Prva stopnja ščiti PST proti preobremenitvi, druga pa proti kratkem
stiku na zbiralkah 400 kV v RTP Divača. Namen obeh je rezervna zaščita
transformatorskih navitij ob odpovedi glavnih zaščit (diferenčne, zbiralnične).
Po zaključenih preizkusih diferenčne in nadtokovne zaščite služba za zaščito poda
izjavo o pravilnem delovanju omenjenih zaščit.
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Marko Abram: Vzdrževanje naprav prečne transformacije v RTP Divača stran 23 od 47
3.4 REMONT
Remont na napravah prečne transformacije se nanaša na regulacijsko stikalo kota
in na remont PZS (prehiteva/zaostaja stikala). Dela bo po pogodbi izvajal
pooblaščeni zunanji izvajalec v periodiki na 80.000 preklopov oziroma predvidoma
na 4 leta za regulacijsko stikalo kota in v periodiki na 80.000 preklopov oziroma
predvidoma na 7 let za PZS.
Nabor opravil:
pregled in po potrebi zamenjava kontaktnih uporov in izolacijskih cilindrov,
zamenjava olja v kotlih regulacijskih stikal,
preveriti funkcionalno delovanje regulacijskih stikal (ročno krmiliti preko celega
območja odcepov in preveriti ustrezno signalizacijo na postajnem računalniku).
3.5 VZDRŽEVANJE ELEKTROENERGETSKIH NAPRAV S
TERMOGRAFSKIMI PREGLEDI
V nadaljevanju je opisano izvajanje pregledov VN-naprav s pomočjo termografskih
naprav v RTP Divača. Podane so prednosti in slabosti pri izvajanju termografije z
lastno ekipo v podjetju in s pomočjo usposobljenih strokovnjakov podjetja
TERMING, d. o. o.
Vse električne naprave imajo lastnost, da se med delovanjem segrevajo. V
trifaznem simetrično obremenjenem sistemu z infrardečo (IR) kamero zlahka
ugotovimo temperaturna odstopanja. Povišana temperatura je posledica
pomanjkljive montaže, slabo privitih spojev, poddimenzioniranosti, neustreznosti
elementov, pregrevanje zaradi vrtinčnih tokov itd. Pravočasno odkrivanje pregrevanj
prepreči nenadne zastoje in s tem velike stroške popravil in je zato ključnega
pomena. Termografija je ena od metod, ki je pri tem zelo uspešna. V podjetju ELES
že vrsto let uspešno izvajamo termografijo na VN napravah na tri načine, in sicer:
izvajanje termografskih storitev s pomočjo zunanjih usposobljenih strokovnjakov
(TERMING, d. o. o.),
izvajanje termografije z lastno ekipo in opremo znotraj ELES-a,
kombinacija obeh.
3.5.1 ZUNANJA TERMOGRAFSKA STORITEV
V CIPO Divača se enkrat letno izvaja termografski pregled VN naprav po vseh RTP-
jih, ki jih skupaj v prisotnosti nadzornika opravlja usposobljen in certificiran zunanji
strokovnjak. Termografski pregled se praviloma opravi v zimskem času, ko je večina
naprav v obratovanju in so obremenitve naprav največje. V RTP-jih z dvojnim
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Marko Abram: Vzdrževanje naprav prečne transformacije v RTP Divača stran 24 od 47
sistemom zbiralke izvedemo ustrezne preklope, da se izmenično obremeni vse
zbiralnične ločilnike.
Prednosti zunanje termografske storitve
Pregled naprav opravi izkušenejši termografer s profesionalno in kakovostno IR-
kamero. Zaradi vsakodnevnih izkušenj zna ločiti kritična pregrevanja od normalnih
pregrevanj, ki so posledica tokovnih obremenitev. Termografer potrebuje pri
pregledu le spremstvo nadzornika objekta, da ga vodi po stikališču. S tem je izguba
časa lastnih zaposlenih minimalna. Po pregledu termografer sestavi poročilo, v
katerem so navedene posamezne pomanjkljivosti. Na osnovi dobro pripravljenega
poročila lahko vzdrževalno osebje v čim krajšem roku in brez velikih stroškov
odpravi pomanjkljivosti na napravah.
Slabosti zunanje termografske storitve
V času pregledovanja se zgodi, da niso vse naprave obremenjene oziroma
priklopljene, zato lahko pomanjkljivosti pregrevanja ostanejo neodkrite. Določanje
dodatnih terminov pregleda je neekonomično.
3.5.2 SAMOSTOJNA IZVEDBA TERMOGRAFSKEGA PREGLEDA
Izvajanje termografskega programa v lastnem podjetju je pogojeno z nabavo IR
kamere in usposobitvijo osebe – termograferja.
V letu 2010 je bilo izvedeno šolanja s področja termografije v vzdrževanju, ki jo je
organiziralo podjetje TERMING, d. o. o.
Prednosti samostojne izvedbe
Lasten termografski pregled se lahko izvaja v vsakem trenutku. Z večkratnim
preverjanjem so vse naprave preverjene pod obremenitvijo. Pogostejše preverjanje
omogoča primerjavo s predhodnimi meritvami, zato je lažje ugotavljanje odstopanj
meritev, ki so posledica okvare. Uspešnost opravljene revizije lahko preverimo takoj
po priklopu naprave.
Slabosti samostojne izvedbe
Slabosti samostojnih termografskih pregledov so najprej povezane s stroški nabave
kakovostne IR-kamere in s stroški usposabljanja osebe. V CIPO Divača se opravlja
preglede z nizkoresolucijsko termografsko kamero tip GUID IR M2, ki sicer
zadostuje potrebam, a se glede kakovosti ne more primerjati s profesionalno
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Marko Abram: Vzdrževanje naprav prečne transformacije v RTP Divača stran 25 od 47
opremo zunanjih termograferjev. Velik problem pri izvajanju samostojnih
termografskih pregledov je tudi neizkušenost osebe, ki izvaja pregled, saj lahko
napačno presodi dejansko stanje pregrevanja in s tem nepravilno ukrepanje.
Dodatno usposabljanje osebe, ki bi delala z IR-kamero in spremljala razvoj na
področju IR-tehnologije, je zopet povezano s stroški.
3.5.3 KOMBINACIJA ZUNANJE STORITVE IN SAMOSTOJNE IZVEDBE
Kombinacija obeh načinov izvajanja termografskih storitev predvideva, da se znotraj
podjetja z lastnim kadrom opravlja termografske preglede, vendar se običajno vsaj
enkrat letno najame zunanjega termograferja, ki naredi generalni termografski
pregled in izdela kvalitetno poročilo, na podlagi katerega vzdrževalno osebje odpravi
okvare. Takšen način dela prakticiramo tudi v CIPO Divača.
4 DOKUMENTACIJA ZA VARNO DELO
V tem poglavju je opisana dokumentacijo iz varstva in zdravja pri delu, ki je potrebna
pri izvajanju vzdrževalnih del na napravah prečne transformacije v RTP Divača.
Vzdrževalna dela na VN-postrojih se pričnejo, ko so predhodno izpolnjeni vsi pogoji
iz varstva in zdravja pri delu. Dokumenti za varno delo so osnova uspešnega
vzdrževanja naprav ob rednih izklopih pa tudi ob izrednih izklopih in okvarah. Pri
vseh delih na VN-napravah prečne transformacije je treba upoštevati pet
varnostnih pravil po naslednjem vrstnem redu:
1. izklopiti in ločiti naprave od delov postroja, ki je pod napetostjo,
2. preprečiti ponovni vklop naprav,
3. ugotoviti breznapetostno stanje,
4. izvršiti ozemljitev in kratkostično povezavo naprav,
5. ograditi mesto dela od delov, ki so pod napetostjo.
Pravilnik o varstvu pri delu pred nevarnostjo električnega toka, (Ur. list RS, št.
29/1992).
Dokumenti potrebni za varno delo na VN-napravah so:
depeša,
fonogram,
delovni program,
delavni nalog,
dovoljenje za delo,
obvestilo o prenehanju del.
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Marko Abram: Vzdrževanje naprav prečne transformacije v RTP Divača stran 26 od 47
Depeša ali fonogram
Depeša je ročno napisano obvestilo, zahtevek ali odobritev, ki se posreduje
telefonsko. Primer: depeša kot zahtevek za izklop transformatorja zaradi redne letne
revizije. Dispečer v OCV Nova Gorica lahko izklopi prečni transformator v RTP
Divača po predhodni odobritvi depeše iz RCV Ljubljana.
Oblika depeše je tudi fonogram. To je prirejen obrazec, s katerim prejme koordinator
stikalnih manipulacij stanje naprave. V fonogram je vpisana številka fonograma,
številka fonograma, ki ga oddaja ali sprejema druga oseba, ime osebe, ki fonogram
oddaja, in ime osebe, ki ga sprejme, ter datum in ura. Sledi besedilo fonograma ter
podpis osebe, ki oddaja oz. sprejema fonogram. Fonograme obvezno uporabljamo
pri poročanju o stanju naprav, kot so potrjevanje ozemljitve ali razzemljitve naprave,
potrjevanje priklopa, izklopa in blokade naprave.
Delovni program
Delovni program se izdaja, ko več skupin dela na istem delovišču. V delovnem
programu je določen koordinator del – odgovorni vodja vseh programskih del.
Delovni nalog
Delovni nalog se izdaja, ko na transformatorju ali transformatorskem polju dela ena
skupina. Podan mora biti tako, da je vodji delovne skupine razumljivo, kje in kaj
mora opravljati (stikališče, polje, naprava). Ko koordinator stikalnih manipulacij
prejme od dispečerja v OCV Nova Gorica stanje naprav, na katerih se bodo izvajala
določena opravila, opravi vse potrebne zavarovalne ukrepe, zahtevane po delovnem
nalogu in izda vodji delovne skupine dovoljenje za delo.
Dovoljenje za delo
Dovoljenje za delo se izda v pisni obliki, v zato prirejenih obrazcih, samo za dela v
breznapetostnem stanju v tretjem nevarnostnem območju in za dela v bližini
napetosti, ko se uporabljajo katera koli od petih varnostnih pravil. Vodja delovne
skupine preveri vse izvedene zavarovalne ukrepe in izvede še dodatne zavarovalne
ukrepe. Nato obvesti delavce, da lahko pričnejo z delom.
Obvestilo o prenehanju dela
Obvestilo o prenehanju dela je dokument, ki ga izda vodja del – vodja delovne
skupine po končanem delu ali prekinitvi dela potem, ko se je prepričal, da so vsi
delavci odstranjeni z delovišča, ko so odstranjene vse mobilne ozemljitve, naprave
za kratkostičenje, orodje ter material.
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Marko Abram: Vzdrževanje naprav prečne transformacije v RTP Divača stran 27 od 47
5 SISTEM VODENJA PREČNE TRANSFORMACIJE
Sistem za vodenje prečne transformacije je zasnovan kot porazdeljen sistem. To
pomeni, da so v vsakem polju nameščeni terminali vodenja in zaščite. V komandni
sobi sta nameščena komunikacijska SCADA serverja SYS600 za zajem in prikaz
podatkov iz stikališča. V komandni sobi in v relejni hiški sta nameščena postajna
računalnika z namenom daljinskega krmiljenja in nadzora. Vse komponente so med
seboj povezane z optičnim LAN (Local Area Network) vodilom IEC61850, katerega
centralna točka je optično vozlišče – mrežno stikalo RS2100. Sistem je zasnovan
tako, da deluje kot celota, vendar ob izpadu ali okvari posameznega gradnika
izpadejo le funkcije, ki so neposredno vezane nanj (Navodila za operaterja
MicroSCADA Pro9.2).
Za vzdrževanje sistema vodenja je zadolžena interna služba ELES-a za sekundarne
sisteme v sodelovanju z vzdrževalnim osebjem za RTP Divača.
5.1 RAČUNALNIK POLJA REC 670
Računalnik polja ali terminal vodenja REC 670 zagotavlja vse funkcije nadzora in
vodenja na nivoju polja. Z raznimi vrstami vhodno/izhodnih modulov zajema binarne
informacije, meri analogne veličine in izdaja komande. Signalni in krmilni tokokrogi
ter sekundarni tokovi in napetosti iz merilnih transformatorjev so nanj priključeni
neposredno. Z ostalimi računalniki polja komunicira po LAN-vodilu in tako dobi
informacije (rezervacije, zapahovanja in preverjanja sinhronizma), ki so potrebne za
stikalne manipulacije. Po istem vodilu računalnik polja tudi pošilja procesne
informacije nadrejenim centrom vodenja ter od njih sprejema komande. Računalnik
polja ima na zadnji strani priključne sponke za priklop signalnih, komandnih,
komunikacijskih in merilnih tokokrogov ter pomožnega napajanja. Na sprednji strani
pa je LCD-prikazovalnik z 12 funkcijskimi tipkami in s 15 LED-diodami za
signalizacijo poljubnih alarmov.
5.2 DELOVNA POSTAJA IN KOMUNIKACIJSKI SCADA SERVER
V komandni sobi sta nameščena dva komunikacijska SCADA strežnika SYS600 z
omrežnima imenoma SYS600-1 in SYS600-2. Njuna funkcija je zajem podatkov in
posredovanje podatkov za daljinski nadzor in krmiljenje 400 kV stikališča prečne
transformacije na delovni postaji in v oddaljene centre vodenja. Na delovni postaji v
komandi stavbi in v hiški PST lahko tako odpremo okna s procesnimi slikami za
postajni nadzor in krmiljenje naprav prečne transformacije.
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Marko Abram: Vzdrževanje naprav prečne transformacije v RTP Divača stran 28 od 47
5.3 OPTIČNO VOZLIŠČE
Optično vozlišče mrežno stikalo RS2100 je centralna točka LAN-optičnega vodila. Z
optiko namreč brez električne skupne točke ni mogoče sestaviti vodila z zvezdasto
obliko. Ker je ta element zelo pomemben za zanesljivost sistema, saj njegov izpad
pomeni prekinitev komunikacije med vsemi gradniki sistema, je izdelan s čim manj
zapletenimi elektronskimi sklopi, brez računalniških gradnikov in s podvojenim
napajanjem. Na prednji strani so optični priključki za priklop optičnih kablov iz
terminalov v poljih in iz nadzornih računalnikov.
6 STROŠKI VZDRŽEVANJA PREČNE
TRANSFORMACIJE
Vzdrževalna dela na prečnem transformatorju in pripadajoči 400 kV opremi se, kot
je bilo omenjeno že v poglavju o vzdrževanju, delijo na:
popravilo naprav oz. odprava okvar,
revizijo,
remont,
diagnostika,
meritve in preizkušanja.
V nadaljevanju so s pomočjo podatkov iz uradno objavljenega cenika ELES-a
(priloga 3 in priloga 4) in cenika zunanjih izvajalcev (priloga 5 in priloga 6) ter s
pomočjo ELES-ove interne internetne aplikacije MAXIMO 7.5 prikazani stroški
vzdrževanja prečne transformacije po posameznih vzdrževanih delih za leto 2012.
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Marko Abram: Vzdrževanje naprav prečne transformacije v RTP Divača stran 29 od 47
6.1 STROŠKI POPRAVIL OZIROMA ODPRAVE
POMANJKLJIVOSTI
ure €/uro €/poseg
T 441
oseba (IV) 8 38,40 307,20
oseba (V) 8 44,70 357,60
oseba (VI) 8 51,50 412,00
material (filtri) 2.500,00
skupaj 24 3.576,40
T 442
oseba (IV) 8 38,40 307,20
oseba (V) 8 44,70 357,60
oseba (VI) 8 51,50 412,00
material 2.500,00
skupaj 24 3.576,40
SKUPNI STROŠKI 7.152,80
Tabela 1: Stroški odprave pomankljivosti
(Vir: Lasten)
Stroški odprave pomankljivosti zaradi zamenjave filtrnih vložkov na regulacijskih
stikalih kota na T441 in T442 so za leto 2012 bili 7.152,80 €.
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Marko Abram: Vzdrževanje naprav prečne transformacije v RTP Divača stran 30 od 47
6.2 STROŠKI REVIZIJE PREČNE TRANSFORMACIJE
ure €/uro €/poseg
T 441
oseba (IV) 8 38,40 307,20
oseba (VII) 16 62,10 1.987,20
dvižna ploščad 4 58,40 233,60
preizkusne apar. 1 dan 85,50
osebni avto 85,10
dnevnice 21,36
skupaj 2.720,00
T 442
oseba (IV) 8 38,40 307,20
oseba (VII) 16 62,10 1.987,20
dvižna ploščad 4 58,40 233,60
preizkusne apar. 1 dan 85,50
osebni avto 85,10
dnevnice 21,36
skupaj 2.720,00
TR polje AC 12
oseba (IV) 8 38,40 307,20
oseba (V) 8 44,70 357,60
oseba (VI) 8 51,50 412,00
dvižna ploščad 4 58,40 233,60
skupaj 1.310,00
TR polje AC 13
oseba (IV) 8 38,40 307,20
oseba (V) 8 44,70 357,60
oseba (VI) 8 51,50 412,00
material 162,96
dvižna ploščad 4 58,40 233,60
skupaj 1.473,00
TR polje AC 14
oseba (IV) 8 38,40 307,20
oseba (V) 8 44,70 357,60
oseba (VI) 8 51,50 412,00
dvižna ploščad 4 58,40 233,60
skupaj 1.310,00
SKUPNO 7.533,00
Tabela 2: Stroški revizije
(Vir: Lasten)
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Marko Abram: Vzdrževanje naprav prečne transformacije v RTP Divača stran 31 od 47
Skupni stroški revizije naprav prečne transformacije za leto 2012 so bili 7.533 €.
6.3 STROŠKI REMONTOV
6.3.1 STROŠKI REMONTA REGULACIJSKEGA STIKALA KOTA ZA T441 IN
T442
Remont regulacijskega stikala kota je predviden v periodiki na tri leta ali na 80.000
preklopov. Remont bo po veljavni pogodbi izvajal zunanji izvajalec. Predvideni
stroški remonta bodo za obe transformatorski enoti enaki.
ure €/uro €/poseg
T441 / / 10.500,00
T442 / / 10.500,00
Tabela 3: Stroški remonta
(Vir: Lasten)
6.3.2 STROŠKI REMONTA PZS (PREHITEVA/ZAOSTAJA STIKALA) ZA T441
IN ZA T442
Remont PZS je predviden zaradi manjšega števila preklopov v periodiki na sedem
let. Remont bo po veljavni pogodbi izvajal zunanji izvajalec. Predvideni stroški
remonta bodo za obe transformatorski enoti enaki.
ure €/uro €/poseg
T441 / / 10.500,00
T442 / / 10.500,00
Tabela 4: Stroški remonta
(Vir: Lasten)
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Marko Abram: Vzdrževanje naprav prečne transformacije v RTP Divača stran 32 od 47
6.4 STROŠKI DIAGNOSTIKE
Diagnostične preiskave na PST so zajemale določene analize olja, ki jih je po
veljavni pogodbi in uradno objavljenem ceniku za leto 2011/2012 izvajal zunanji
izvajalec. To so bile:
fizikalno-kemijska in dielektrična preiskava transformatorskega olja – Standard
IEC, publ. 60422,
plinsko-kromatografska preiskava transformatorja – Standard IEC Publ. 60567 in
60599,
tekočinsko-kromatografska preiskava transformatorja – Standard IEC Pub1.
61198,
infrardeča spektralna analiza olja – Standard IEC Publ. 60666
ure €/uro €/poseg
T 441 in T 442 skupaj
fizikalno-kemijska in
dielektrična preiskava
4.290,00
plinsko-kromatografska
preiskava
5.370,00
tekočinsko-
kromatografska preiskava
5.370,00
infrardeča spektralna
analiza olja
1.470,00
Tabela 5: Stroški diagnostike
(Vir: Lasten)
6.5 STROŠKI ELEKTRIČNIH MERITEV
Električne meritve na napravah prečne transformacije je po veljavni pogodbi in
uradno objavljenem ceniku za leto 2011/2012 izvajal zunanji izvajalec.
ure €/uro €/poseg
T 441 in T 442 skupaj 12.600,00
NIT 2.940,00
TIT 4.410,00
prenapetostni odvodniki 18.600,00
Tabela 6: Stroški električnih meritev in preizkušanj
(Vir: Lasten)
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Marko Abram: Vzdrževanje naprav prečne transformacije v RTP Divača stran 33 od 47
6.6 POVZETEK STROŠKOV VZDRŽEVANJA PREČNE
TRANSFORMACIJE ZA LETO 2012
Ocena vzdrževalnih stroškov €/leto Periodika
POPRAVILA
T441 3.576,00 2 x letno
T442 3.576,00 2 x letno
REVIZIJE
T441 2.720,00 1 x letno
T442 2.720,00 1 x letno
Polje AC12 1.310,00 1 x letno
Polje AC13 1.473,00 1 x letno
Polje AC14 1.310,00 1 x letno
DIAGNOSTIKA
T441 4.530,00
T442 4.530,00
MERITVE
T441 2.100,00 na 3 leta
T442 2.100,00 na 3 leta
NIT 980,00 na 3 leta
TIT 1.470,00 na 3 leta
prenapetostni odvodniki 6.200,00 na 3 leta
REMONT
remont regulacijskega stikala kota T441 3.500,00 3 leta/80.000 preklopov
remont PZS T441 1.500,00 7 let/80.000 preklopov
remont regulacijskega stikala kota T442 3.500,00 3 leta/80.000 preklopov
remont PZS T442 1.500, 00 7 let/80.000 preklopov
Stroški vzdrževanja T441 in T442
skupaj
48.594,00
Stroški vzdrževanja VN opreme skupaj 12.743,00
Skupni stroški vzdrževanja prečne
transformacije
61.338,00
Tabela 7: Povzetek stroškov vzdrževanja prečne transformacije za leto 2012
(Vir: Lasten)
Iz tabele 7 so razvidni skupni stroški, porabljeni za vzdrževanje naprav prečne
transformacije za leto 2012, ki so bili 61.338,00 €. Ker so naprave nove, se v
naslednjih desetih letih ne predvideva večje spremembe vzdrževalnih stroškov.
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Marko Abram: Vzdrževanje naprav prečne transformacije v RTP Divača stran 34 od 47
7 ZAKLJUČEK
V diplomski nalogi so opisane naprave prečne transformacije v RTP Divača, njihovo
vzdrževanje in ocena stroškov, ki pri tem nastanejo. Preventivno vzdrževanje je v
elektrogospodarstvu ključnega pomena, saj omogoča, da se morebitne okvare
odkrijejo prej, preden bi povzročile okvaro drage opreme in posledično nastanek
motenj v prenosnem omrežju, ki povzročajo podjetju ELES velike stroške.
Življenjska doba visokonapetostnih naprav je zelo odvisna od kakovostnega
vzdrževanja le-teh. V skupini za vzdrževanje v RTP Divača se vsakodnevno
srečujemo z novimi napravami in tehnologijami, ki jih skušamo čim hitreje
obvladovati s pomočjo lastnega znanja in izkušenj ter s pomočjo znanja in izkušenj
zunanjih izvajalcev in strokovnjakov. Glavni element prečne transformacije v RTP
Divača sta dva prečna transformatorja T441 400/400 kV 600 MVA in T442 400/400
kV 600 MVA, ki omogočata v paralelnem obratovanju regulacijo pretokov moči od 0
do 1200 MVA in sta preko TR polj AC12 in AC14 ter obhodnega polja AC13
priključena v 400 kV omrežje. Tako sama transformatorja kot pripadajoča 400 kV
VN oprema enakovredno ustvarjata celoto prečne transformacije.
Med vzdrževalna dela sodi tudi revizija, ki je podrobneje opisana v tretjem poglavju.
Revizija naprav prečne transformacij se izvaja istočasno z revizijo DV 400 kV
Divača-Redipuglia predvidoma v avgustu enkrat letno v časovnem obdobju petih
dni. V tem času je zaradi tradicionalnih dopustov v Italiji in posledično manjših
pretokov električne energije proti Italiji izklop DV 400 kV Divača-Redipuglia in
prečnega transformatorja možen brez večjih posledic. Zaradi istočasnega izklopa
prej omenjenih VN-naprav so tudi potrebna opravila pri reviziji zelo obsežena. Zato
se je pripravil potreben nabor opravil za izvajanje revizije na napravah prečne
transformacije, ki bodo lahko koristen pripomoček skupini za vzdrževanje v RTP
Divača.
Na področju preventivnega vzdrževanja ima v zadnjem času zelo pomembno vlogo
tudi termografija, saj omogoča predčasno odkrivanje okvar na VN-napravah med
samim obratovanjem, kar je v elektrogospodarstvu zelo pomembno. V poglavju 3.5
je opisana problematika termografije v podjetju ELES.
Prečni transformator v RTP Divača ima v 400 kV EES Slovenije pomembno vlogo.
Obratovanje 400 kV omrežja je zaradi vgradnje PST-ja zanesljivejše, pretoki
električne energije proti Italiji so postali nadzorovani, zmanjšale so se izgube v 400
kV omrežju in kar je tudi pomembno, podjetju ELES je vse to v letu 2011 prineslo 8
milijonov evrov prihodka. Zaradi tega je treba vzdrževanju prečne transformacije
posvečati veliko pozornosti.
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Marko Abram: Vzdrževanje naprav prečne transformacije v RTP Divača stran 35 od 47
Pri izvajanju vzdrževalnih del poleg internega kadra ELES-a sodelujejo tudi zunanji
izvajalci, ki izvajajo meritve in preizkušanja na napravah prečne transformacije.
Stroški vzdrževanja prečne transformacije, ki nastanejo zaradi izvajanja različnih del
in opravil, so podrobneje predstavljeni v šestem poglavju in znašajo za leto 2012
skupno 61.338 €.
Poudarjam, da je glede prihodkov, ki jih ima podjetje ELES zaradi vgradnje PST-ja v
RTP Divača, strošek za njegovo vzdrževanje zanemarljiv. Kot bodoči inženir, ki ga
do upokojitve čaka še veliko let, si želim, da bi PST v RTP Divača uspešno služil
svojemu namenu.
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Marko Abram: Vzdrževanje naprav prečne transformacije v RTP Divača stran 36 od 47
LITERATURA, VIRI
Gabrijel, U., Mihalič, R. (2005). Univerzalna energijska funkcija prečnih
transformatorjev. Velenje: 7. konferenca slovenskih elektroenergetikov.
Grčar, B. (1999). Uvod v zaščito elektroenergetskih sistemov. Maribor: 1. izdaja,
Založbena dejavnost FERI.
IBE, d. d. (2011). Navodila za obratovanje in vzdrževanje. Termini vzdrževanja in
tovarniška navodila – 1 PST – SIEMENS. RTP 400/110-220/35/10 kV Divača.
Vgradnja prečnega transformatorja v 400 kV stikališču. Št. projekta: R4DI-A025/340.
Št. mape: R4DI-8E/M89.
IBE, d. d. (2011). Navodila za obratovanje in vzdrževanje. Opis naprav. RTP
400/110-220/35/10 kV Divača. Vgradnja prečnega transformatorja v 400 kV
stikališču. Št. projekta: R4DI-A025/340. Št. mape: R4DI-8E/M90.
IBE, d. d. (2011). Navodila za obratovanje in vzdrževanje. Termini vzdrževanja in
tovarniška navodila – 2 VN oprema. RTP 400/110-220/35/10 kV Divača. Vgradnja
prečnega transformatorja v 400 kV stikališču. Št. projekta: R4DI-A025/340. Št.
mape: R4DI-8E/M91.
IBE, d. d. (2011). Navodila za obratovanje in vzdrževanje. Sistem vodenja. RTP
400/110-220/35/10 kV Divača. Vgradnja prečnega transformatorja v 400 kV
stikališču. Št. projekta: R4DI-A025/340. Št. mape: R4DI-8E/M92.
Pezdirc, M. (2008). Predstavitev PST. Interno gradivo Elektro Slovenija, d. o. o.
Bokal, D. (2012). Vodenje elektroenergetskih sistemov. Zapiski predavanj.
Pravilnik o varstvu pri delu pred nevarnostjo električnega toka. Uradni list RS, št.
29/1992 (1992).
ELES, d. o. o. (2007). Strategija razvoja EES Republike Slovenije. Načrt razvoja
prenosnega omrežja v Republiki Sloveniji od leta 2007 do 2016.
ELES, d. o. o. (2010). Arhiv fotografij in dokumentov. Interno gradivo. (Divača
2011).
ELES, d. o. o. (Divača 2011). Navodilo za operaterja MicroSCADA Pro 9.2. Interno
gradivo.
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Marko Abram: Vzdrževanje naprav prečne transformacije v RTP Divača stran 37 od 47
ELES, d. o. o. (1. 5. 2011). Navodilo o vzdrževanju elektroenergetskih naprav.
Interno gradivo.
ELES, d. o. o. (2012). Interna internetna aplikacija: MAXIMO 7.5.
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Marko Abram: Vzdrževanje naprav prečne transformacije v RTP Divača stran 38 od 47
PRILOGE
Priloga 1: Enopolna shema 400 kV naprav prečne transformacije v RTP Divača.
Priloga 2: Napisna tabla na enoti prečnega transformatorja.
Priloga 3: Uradni cenik ELES-a za zunanje storitve (spletna stran ELES-a).
Priloga 4: Uradni cenik ELES-a za zunanje storitve (spletna stran ELES-a).
Priloga 5: Uradni cenik EIMV za zunanje storitve – razpisna dokumentacija.
Priloga 6. Uradni cenik EIMV za zunanje storitve – razpisna dokumentacija.
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Marko Abram: Vzdrževanje naprav prečne transformacije v RTP Divača stran 39 od 47
Priloga 1: Enopolna shema 400 kV naprav prečne transformacije v RTP Divača.
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Marko Abram: Vzdrževanje naprav prečne transformacije v RTP Divača stran 40 od 47
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Marko Abram: Vzdrževanje naprav prečne transformacije v RTP Divača stran 41 od 47
Priloga 2: Napisna tabla na enoti prečnega transformatorja.
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Marko Abram: Vzdrževanje naprav prečne transformacije v RTP Divača stran 42 od 47
Priloga 3: Uradni cenik ELES-a za zunanje storitve (2011/2012).
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Marko Abram: Vzdrževanje naprav prečne transformacije v RTP Divača stran 43 od 47
Priloga 4: Uradni cenik ELES-a za zunanje storitve (2011/2012).
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Marko Abram: Vzdrževanje naprav prečne transformacije v RTP Divača stran 44 od 47
Priloga 5: Cenik storitev EIMV (2012/2013).
Tabela cen meritev in preiskav – Razpisna dokumentacija št. 81/2012.
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Marko Abram: Vzdrževanje naprav prečne transformacije v RTP Divača stran 45 od 47
Priloga 6: Cenik storitev EIMV (2012/2013). Tabela cen meritev in preiskav – Razpisna dokumentacija št. 81/2012.
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Marko Abram: Vzdrževanje naprav prečne transformacije v RTP Divača stran 46 od 47
KAZALO SLIK
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Marko Abram: Vzdrževanje naprav prečne transformacije v RTP Divača stran 47 od 47
Slika 1: Fazni diagram in električna shema vezave PST v RTP Divača .................... 4
Slika 2: Enota prečnega transformatorja 400/400 kV 600 MVA ................................ 5
Slika 3: Izmenična lastna raba .................................................................................. 8
Slika 4: Enosmerna lastna raba ................................................................................ 9
Slika 5: Hladilni sistem PST-ja ................................................................................ 14
Slika 6: Ločilnik 400 kV .......................................................................................... 16
Slika 7: Tokovni generator ...................................................................................... 17
Slika 8: Odklopnik 420 kV AREVA, GL316 ............................................................. 19
Slika 9: Numerični zaščitni terminal RET 670 proizvajalca ABB.............................. 22
KAZALO TABEL
Tabela 1: Stroški odprave pomankljivosti ............................................................... 29
Tabela 2: Stroški revizije ........................................................................................ 30
Tabela 3: Stroški remonta ...................................................................................... 31
Tabela 4: Stroški remonta ...................................................................................... 31
Tabela 5: Stroški diagnostike ................................................................................. 32
Tabela 6: Stroški električnih meritev in preizkušanj ................................................ 32
Tabela 7: Povzetek stroškov vzdrževanja prečne transformacije za leto 2012 ........ 33
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Marko Abram: Vzdrževanje naprav prečne transformacije v RTP Divača stran 48 od 47
POJMOVNIK
Daljinski nadzor Nadzor stanja elementov elektroenergetskega sistema z
uporabo telekomunikacij.
Daljinsko krmiljenje Spreminjanje stanja elementov elektroenergetskega
sistema z uporabo telekomunikacij.
Daljinsko vodenje Nadzor in krmiljenje elementov elektroenergetskega
sistema, pri čemer se za prenos informacij uporabljajo
telekomunikacije.
Izklop Razklenitev kontaktov odklopnika zaradi ročnega proženja
ali zaradi delovanja zaščite.
Izpad Poseg v delovanje naprave, s katerim se ta samodejno
postavi v stanje, ko ne opravlja funkcije, zaradi katere je
vgrajena. Navedeno spremembo sproži delovanje zaščitnih
naprav.
Lastna raba Naprave, ki služijo za napajanje naprav daljinskega
vodenja, zaščitnih naprav, naprav zvez, pogona in krmiljenja
VN-aparatov, razsvetljave idr. Mednje sodijo transformatorji
lastne rabe, dizel električni agregati, usmerniki, presmerniki
in baterije.
Ločilnik Mehanski stikalni aparat, ki v odprtem položaju zagotavlja
ločilno razdaljo v skladu s specificiranimi zahtevami.
Odklopnik Mehanski stikalni aparat, ki je sposoben vklopiti, prevajati in
izklopiti tok v normalnih obratovalnih pogojih in vklopiti,
prevajati in izklopiti tok v nenormalnih pogojih, kot je kratek
stik.
Okvara Nenačrtovan dogodek na neki napravi, ki lahko povzroči
odpoved same naprave ali drugih, z njo povezanih naprav.
Relejna zaščita Skupek naprav, ki ščitijo vode, energetske transformatorje,
generatorje in druge elemente EES pred škodljivimi vplivi.
Signal Podatek iz objekta, ki opredeljuje stanje ali spremembo
stanja naprave.
Stikalo Splošni izraz za napravo, ki je namenjena za vklop in izklop
tokokroga. Pri tem so njene specifične sposobnosti
neopredeljene.
Vklop Sklenitev kontaktov stikala zaradi ročnega proženja ali
zaradi delovanja avtomatskih naprav.
Zbiralke Skupina zbiralnih vodnikov v postaji, ki so potrebni za
celotno priključitev posameznih tokokrogov.
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Marko Abram: Vzdrževanje naprav prečne transformacije v RTP Divača stran 49 od 47
KRATICE
AC izmenični tok
DC enosmerni tok
RTP razdelilna transformatorska postaja
CIPO center za infrastrukturo prenosnega omrežja
IEC standard
DIN standard
IBE, d. d. Podjetje za svetovanje, projektiranje in inženiring
VN visokonapetostna oprema
TR transformator
PST Phase shifting transformer (prečni transformator)
PZS prehiteva/zaostaja stikalo
UCTE Union for the Co-ordination of Transmission of Electricity:
Unija za koordinacijo prenosov električne energije.
ELES Elektro Slovenija d. o. o.
EIMV Elektroinštitut Milan Vidmar
OCV območni center vodenja
ONAN naravno hlajenje TR z oljem
ONAF prisiljeno hlajenje TR z oljem in zrakom
Q01,Q02 oznake za odklopnike
Q1,Q2 oznake za zbiralnične ločilnike
Q51,Q52 oznake za ozemljitvene ločilnike
TIT tokovni instrumentni transformator
NIT napetostni instrumentnii transformator
REC terminal računalnika polja
MicroSCADA program za vodenje v postajnem računalniku
RET terminal diferenčne zaščite
LR lastna raba
ABB Asea Brown Boveri
DEA dizel električni agregat
KR komunikacijski računalnik
LAN Local Area Network: računalniško vodilo
LON Local Optical Network: lokalna optična mreža
In nazivni tok električne naprave
Umot. nazivna napetost električnega motorja
Ukrm. napetost krmiljenja električnega motorja
IR infrardeča kamera