VSEBINA

OSNOVNI POJMI ...................................................................................................................................... 3

1. JAVNE FINANCE ............................................................................................................................... 4

1.1. Kako jaz občutim javne finance? ............................................................................................. 5

1.2. Od kje državi denar in za kaj ga porabi? .................................................................................. 6

2. DAVKI ............................................................................................................................................... 9

2.1. Kaj je davek? ............................................................................................................................ 9

2.2. Zakaj moramo plačevati davke? .............................................................................................. 9

2.3. Državni proračun ................................................................................................................... 10

2.4. Davki v našem vsakdanu........................................................................................................ 12

2.5. Struktura davčnega sistema v Sloveniji in vrste davkov ........................................................ 13

3. SIVA EKONOMIJA ........................................................................................................................... 17

3.1. Družbene posledice sive ekonomije ...................................................................................... 18

3.2. Račun ..................................................................................................................................... 20

3.3. Ukrepi za zmanjšanje sive ekonomije ................................................................................... 22

4. VIRI IN LITERATURA ....................................................................................................................... 25

3

OSNOVNI POJMI

Javne finance: predstavljajo finančni segment delovanja države. Definiramo jih lahko tudi kot

državno računovodstvo oziroma sistem, ki nam pokaže, na kakšen način se država financira in kakšni

so stroški vodenja in razvoja države.

Davek: je finančna ali drugačna obremenitev davkoplačevalca (fizične ali pravne osebe). Določi,

predpiše in pobira ga država. Neplačevanje davka se zakonsko obravnava kot kaznivo dejanje.

Država pobira davek kot splošno obvezno dajatev za kritje skupnih izdatkov javne uprave.

Davčni zavezanec: je pravna ali fizična oseba, ki ji davčna zakonodaja nalaga obveznost plačila davka.

Davčni plačnik: je oseba, ki dejansko izvrši plačilo davka v državni proračun.

Davčna osnova: vrednost ali količina, na katero se nanaša davčna stopnja. S pomočjo davčne osnove

in davčne stopnje dobimo davčno obveznost, ki jo mora davčni plačnik plačati.

Davčna stopnja: je podana v znesku ali odstotku in nam pove, kolikšen znesek na določeno količino

ali vrednost je potrebno plačati v obliki davka oz. če gre za odstotek, kolikšen del vrednosti pomeni

davek.

Davčna olajšava: pomeni zmanjšanje davčne obveznosti. Običajno je v dveh oblikah, in sicer kot

odbitek pred obdavčljivo osnovo (to pomeni, da se zniža davčna osnova) ali pa kot znižanje davka

(zniža se davčna obveznost).

Oprostitve ali izvzetje iz plačila davkov: pomeni, da davka na določen vir ali za določeno dejavnost

ali določeni skupini, ni potrebno plačati.¸

Davčna utaja: je nezakonito izogibanje plačilu davka. Pojavlja se lahko v več oblikah, kot je npr. ne-

prijavljanje dejavnosti ali dohodkov, prijavljanje nižjega zneska prihodkov, uveljavljanje olajšav, do

katerih zavezanec ni upravičen itd.

Siva ekonomija: je vsaka neprijavljena ali napačno prijavljena proizvodnja, storitev, zaposlenost in

drugi neprijavljeni dohodki v okviru redne ali legalne dejavnosti, vsako neprijavljeno delo, ki obsega

zaposlitve in plačila, ki niso prijavljeni zaradi izogibanja plačila davkov in prispevkov in vsak

neprijavljen ali premalo prijavljen promet ter vsaka opravljena storitev brez izdanega računa.

4

1. JAVNE FINANCE

Javne finance je star pojem, ki je nastal v antiki s pojavom prvih mest držav ali polisov. Za potrebe

delovanja mesta in vladarja so mesta potrebovala sredstva denar, zato so mesta pobirala davke ali

takse.

Javne finance predstavljajo finančni segment delovanja države. Javne finance lahko definiramo tudi

kot državno računovodstvo oziroma sistem, ki nam pokaže, na kakšen način se država financira in

kakšni so stroški vodenja in razvoja ene države. Skratka, javne finance predstavljajo finančno

"poslovanje" države (javni prihodki, javni odhodki, javni dolg, državni proračun itn.). Tako kot

podjetja, ima tudi država svojo bilanco in izkaz uspeha.

Z javnimi financami država zagotavlja delovanje in distribucijo vrednih in pomembnih javnih dobrin,

ki prebivalcem omogočajo boljše življenje. Te javne dobrine so npr. šolstvo, zdravstvo, varnost in

obramba, promet, kultura, znanost, komunala itn. Javne dobrine morajo biti dostopne vsem v državi

pod enakimi pogoji.

Iz navedenega lahko hitro razumemo, da so javne finance zelo pomembne za vsako državo, mesto,

občino, krajevno skupnost in vas, saj odločajo o splošnem družbenem, socialnem, kulturnem in

gospodarskem življenju ter razvoju vsakega kraja.

V Sloveniji imamo štiri blagajne javnega financiranja, preko katerih se oblikujejo (zbirajo) in

razporejajo javnofinančni prihodki in odhodki posameznim enotam širšega sektorja države:

Državni proračun

Občinski proračuni

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije

Slika 1: Blagajne javnega financiranja.

blaganje javnega

financiranja

državni proračun

občinski proračuni

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje

Zavod za zdravstveno zavarovanje

Slovenije

5

1.1. Kako jaz občutim javne finance?

V družbi obstajajo javne dobrine. To so tiste dobrine, ki jih

»brezplačno« zagotavlja država oziroma državne ustanove.

Zakaj so lahko določene dobrine ali storitve »brezplačne«?

Na to vprašanje bomo najlažje odgovorili s primerom, ki ga vsi poznate:

Srednja šola je za učence in starše sicer brezplačna, kar pa ne pomeni, da ni stroškov. Vsaka šola za

svoje delovanje potrebuje sredstva in delovno silo. Sredstva so šolska zgradba, šolske klopi,

računalniki in druga oprema, delovna sila ̶ učitelji, vodstvo šole in drugi zaposleni na šoli. Tako

sredstva kot zaposleni ustvarjajo stroške, ki jih krije država.

Pri tem je pomembno dvoje. Prvič, šolanje je storitev, ki je pomembna

za razvoj družbe in gospodarstva, zato izključitev posameznika iz

šolskega sistema ni zaželena. Drugič, dodatni stroški enega učenca so

skoraj enaki nič, zato je z vidika stroškov nesmiselno onemogočiti

šolanje dodatnemu učencu.

Obstajajo seveda tudi zasebne šole, pri katerih je potrebno plačati

šolnino. Te šolnine so visoke, saj mora zasebna šola z njimi kriti

stroške in ustvariti dobiček.

Podobno velja za zdravstvo in druge storitve, ki jih zagotavlja država.

Za javne dobrine torej velja, da posameznika ni smiselno izključiti iz potrošnje teh dobrin, ker je

njegova oskrba s temi dobrinami družbeno zaželena.

Zunanji učinki naše potrošnje so lahko pozitivni ali negativni. Šolstvo je npr. družbeno zaželena

dobrina, ki prinaša korist posamezniku in državi. Ker gre za storitev, ki prinaša korist ne le šolarju,

ampak tudi širši družbi, govorimo o storitvi, ki povzroča pozitivne zunanje učinke. Take storitve

država spodbuja in tudi sama financira njihovo oskrbo. Koliko pa stane ta oskrba?

Obstajajo tudi dobrine in storitve, ki povzročajo negativne zunanje učinke in to ne glede na to, ali so

javne ali zasebne. Proizvodnjo ali potrošnjo takih dobrin skuša zato država omejiti tako, da njihovo

proizvodnjo ali potrošnjo obdavči. Ta obdavčitev se imenuje trošarina. Trošarina ali akciza predstavlja

specifični davek na porabo. Trošarine plačujemo na: alkohol in alkoholne pijače, energente in

električno energijo (bencin, dizel in elektrika) in na tobak in tobačne izdelke.

Ta davek (trošarina) se uporablja z namenom destimulacije porabe teh proizvodov, predvsem zaradi negativnih učinkov, ki jih uporaba teh izdelkov ima (npr. alkoholiziranost, odvisnost od tobačnih izdelkov,..., negativni vplivi na okolje - onesnaževanje).

6

Ali se spomnite kakšnega takšnega primera?

Teh dobrin in storitev je čedalje več. Pomislite na avtomobile. Lastniku prinaša korist, vendar

ustvarja negativne zunanje učinke – izpušne pline, ki onesnažujejo okolje. Cigarete in alkohol sicer

zadovoljijo potrebe uživalca, vendar so z družbenega vidika nezaželeni in negativno vplivajo na

zdravje uporabnika ter tudi drugih ljudi.

O pozitivnih zunanjih učinkih torej govorimo, kadar potrošnja ene osebe prinaša koristi njej, tako da

zadovolji njeno potrebo, hkrati pa prinaša koristi tudi drugim osebam.

O negativnih zunanjih učinkih govorimo, kadar potrošnja ene osebe prinaša korist njej, tako da

zadovolji njeno potrebo, koristnost drugih oseb pa se ob tem zmanjšujejo.

1.2. Od kje državi denar in za kaj ga porabi?

Javni prihodki so vir financiranja javnih dobrin. Javni prihodki so vsi prihodki, ki jih prejme javni

sektor. Javni prihodki so torej prihodki države. Ločimo davčne1 in nedavčne2 javne prihodke.

S pobranimi davki in prispevki država financira javne dobrine in storitve. Sistem ukrepov, s katerimi

država vpliva na javne prihodke in izdatke ter uresničuje cilje ekonomske politike, imenujemo

fiskalna politika. Njena sestavna dela sta politika uravnavanja proračuna (javni izdatki in prihodki) in

davčna politika.

Javni sektor oziroma država nas torej preskrbuje z javnimi dobrinami, ki so nujno potrebne. To je t.i.

alokacijska funkcija oziroma razporeditvena funkcija javnega sektorja.

Vendar pa to še ni vse. Verjetno veste, da so nekateri dijaki upravičeni do delnega povračila stroškov

bivanja, prevoza in podobnih oblik pomoči. Verjetno tudi veste, da so nekatere družine socialno

ogrožene in zato prejemajo denarno (socialno) pomoč. To imenujemo prerazdelitvena funkcija.

Dohodek se od premožnejših razporeja k manj premožnim, ker premožnejši plačujejo višje davke kot

manj premožni. To je ena stopnja prerazdelitvene funkcije.

Druga stopnja prerazdelitvene funkcije so koristi, ki jih imamo posamezniki od javnega sektorja. Le

slučajno bi lahko bile koristi od javnega sektorja enake vplačanim zneskom. Šolstvo, osnovno

zdravstvo, policija in vojska so enaki za vse, ne glede na to, koliko sredstev smo vplačali.

1 Davčni prihodki vsebujejo prihodke od vseh davkov in prispevkov za socialno varnost. Za davke je značilno, da so obvezna

dajatev, ki predstavlja enostranski »prisilni« odvzem realnega dohodka. To pomeni, da posameznik pri plačevanju davka ne

dobi neposredno protiusluge s strani države, vsaj ne hkrati s plačilom. Drugače je pri plačevanju prispevkov, ki so ravno tako

obvezna dajatev, vendar smo pri njihovem plačevanju deležni določenih pravic.

2 Nedavčni prihodki vsebujejo prihodke od različnih taks, pristojbin, sredstev od prodaje državnega premoženja, dobička

javnih podjetij ipd. Njihova značilnost je, da niso prisilna, ampak prostovoljna dajatev, država pa neposredno ponudi svojo

storitev.

7

Pri nekaterih izplačilih pa velja, da je njihova višina odvisna od višine vplačanih sredstev. Tipičen

primer so pokojnine: več ko vplačamo v državno blagajno, višjo pokojnino bomo prejeli. Obe funkciji

se nanašata na javne izdatke.

Za zagotavljanje teh dveh funkcij, ki sta v socialni državi ključnega pomena, država prisilno pobira

davke in prispevke tako od posameznikov kot od podjetij.

Strip: Zoran Smiljanić. Vir: http://www.us-rs.si/strip/.

Država z javnimi financami opravlja naslednje funkcije:

pobiranje davkov in prispevkov,

davke in prispevke nameni za porazdelitev,

davke in prispevke nameni za zagotavljanje javnih dobrin.

8

9

2. DAVKI

2.1. Kaj je davek?

Davek je finančna ali drugačna obremenitev

davkoplačevalca (fizične ali pravne osebe), ki

jo ta plačuje iz svojih dohodkov in tudi iz

premoženja. Določi, predpiše in pobira

ga država. Neplačevanje davka

se zakonsko obravnava kot kaznivo dejanje.

Država pobira davek kot splošno obvezno

dajatev za kritje skupnih izdatkov javne

uprave, zato so davki in druge dajatve nujno

potrebni za normalno delovanje vsake države. Pobiranje davkov je v javnem interesu, zato davčni

organi pri izterjavi davkov uporabljajo cel spekter različnih instrumentov.

Pri obračunavanju davkov se ne moremo sklicevati na neznanje. Nepoznavanje davčnega prava

škoduje. Davke je treba obračunati v skladu z zakoni in jih tudi pravočasno vplačati na pravilne

račune. Velike težave pa povzroča davčna zakonodaja, ki se nenehno spreminja, v Sloveniji pa seveda

še toliko bolj, saj mora Slovenija tudi davčno področje približati evropskemu pravnemu redu zaradi

vstopa v Evropsko unijo.

Zanimivost: Davki so že dolgo spremljevalci človeške družbe. Sprva so imeli značaj

daril, danes pa imajo značaj prisile.

Pojem davki in davčni sistem poznamo še iz starega Egipta (okoli 3000 let pred našim štetjem), ko je

bila najbolj razširjena oblika obdavčitve v obliki prisilnega dela za revne, ki svoje dajatve faraonu niso

mogli poravnati.

V antični Grčiji so za nekatere javne dejavnosti finančno poskrbeli premožnejši prebivalci, za katere

so bile tovrstne dajatve obvezne pa tudi častne, saj je plačnik dajatev poskrbel za celotno

organizacijo in razporeditev stroškov za javno dejavnost.

V rimskih časih so poznali obvezne dajatve. V Bizantinskem cesarstvu pa so poznali že pravi davčni

sistem. Obdavčevali so hrano in premoženje, kar je med takratnimi prebivalci velikokrat izzvalo

upore in vojne, saj so bile te dajatve previsoke.

2.2. Zakaj moramo plačevati davke?

Ste se kdaj vprašali, zakaj imamo toliko različnih vrst davkov in prispevkov? Davki so pomemben vir

financiranja javnih izdatkov oziroma javnih dobrin.

10

Razmisli: Koliko stane tvoje šolanje ali obisk pri zdravniku?

Za nekatere od javnih dobrin, ki se plačujejo z davki in prispevki, lahko določimo tržno ceno, na

primer šolanje in obisk zdravnika, vendar pa bi bila za družine z majhnimi dohodki ta tržna cena

previsoka. Ker je v interesu države, da ima izobraženo in zdravo prebivalstvo, so davki in prispevki

najboljši način financiranja teh storitev.

Nekaterim javnim storitvam je ceno bistveno težje določiti, ker ne moremo ugotoviti, koliko te

storitve dejansko prispevajo h koristim posameznika. Tipičen primer sta vojska in policija, ki

opravljata storitve v javnem interesu, za katere težko določimo tržno ceno za posameznika oziroma je

tržno ceno nemogoče postaviti.

Če želimo, da so državljani kolikor toliko zadovoljni z davčnim sistemom, mora imeti ta sistem

določene lastnosti:

a) Zanesljivost. Zanesljivost pomeni, da že vnaprej vemo, koliko davka bomo morali plačati od

našega dohodka.

b) Pravičnost, kar pomeni, da mora vsak od nas prispevati pravičen delež davkov in prispevkov.

c) Pobiranje davkov in prispevkov mora biti čim enostavnejše in s tem tudi čim cenejše tako za

državo kot za davčne zavezance.

2.3. Državni proračun

Izraz "proračun" se uporablja za letni načrt prihodkov in odhodkov družbeno - političnih skupnosti,

kot so države in pa tudi občine, zato ločimo državni, pa tudi občinski proračun ter druge proračune.

Proračun Republike Slovenije je akt države, s katerim so predvideni vsi prihodki in drugi prejemki ter

odhodki in drugi izdatki države za eno leto. Proračun sprejema najvišji organ oblasti. V primeru

državnega proračuna je to najvišji organ na državni ravni - Državni zbor, v lokalni skupnosti pa

občinski proračun sprejema občinski svet.

Temeljne naloge pri upravljanju proračuna so uresničitev proračuna v okvirih in za namene, kot je bil

sprejet, njegovo pravočasno in fleksibilno prilagajanje spremenjenim fiskalnim (davčnimi)

okoliščinam in uresničevanje v proračunu zastavljenih družbenih in gospodarskih ciljev.

Sestavni del državnega proračuna oziroma državne blagajne so javni prihodki in javni odhodki. Za

državni proračun velja podobno kot za domače finance, denar lahko hitro porabimo, bistveno težje

pa ga je zaslužiti. Tako kot za domače gospodinjstvo za državo velja, da so javni izdatki običajno višji

od javnih prihodkov. V tem primeru govorimo o proračunskem primanjkljaju oziroma fiskalnem

deficitu. Če bi bili javni prihodki višji od javnih izdatkov, bi govorili o proračunskem presežku oziroma

fiskalnemu suficitu.

Razmisli: Ali si danes že prispeval v državni proračun?

11

Država denar večinoma dobi od prispevkov za socialno varnost (5.123.000.000 €) in davka na dodano

vrednost (3.090.000.000 €). Dohodnina prinese 2.020.000.000 €, trošarine 1.565.000.000 €, EU

sredstva 1.204.000.000 €, davek od dohodkov pravnih oseb 421.000.000 €, davki na premoženje

296.000.000 €, dodatna dva milijona pa država dobi iz drugih virov.

Leta 2014 je bil primanjkljaj dobro milijardo evrov.

12

Kaj bomo storili, ko nam začne primanjkovati denarja na računu? Verjetno bomo najprej preverili,

ali lahko nakup ali plačilo kake dobrine ali storitve preložimo na kasnejše obdobje. Podobno bo

država preložila investicije in podaljšala roke plačil. V praksi to pomeni, da bodo podjetja, ki delajo za

državo, denar dobila mesec ali dva kasneje. Kaj bomo storili, če se nam pokvari hladilnik, mi pa

nimamo dovolj denarja na računu, da bi ga plačali? Denar si bomo sposodili. Podobno naredi država.

Če javne blagajne, ki se polnijo z davki in drugimi prispevki fizičnih in pravnih oseb, iz katerih se

financirajo tudi prispevki za socialno, zdravstveno in pokojninsko varnost, beležijo izpad davčnih

prihodkov in drugih dajatev, jih mora država nadomestiti – tudi z višjimi dajatvami drugje. Izpad

davčnih prihodkov beležimo tudi ob povečanju sive ekonomije. Prav zato posledice sive ekonomije

občutimo prav vsi. S sivo ekonomijo se tako vzpostavlja nepravičen sistem, v katerem so do enakega

obsega javnih storitev in socialnih ugodnosti upravičeni vsi enako - tako tisti, ki svoje obveznosti

plačujejo pošteno in v realnem obsegu, kot tudi tisti, ki jih ne.

Zakaj je torej plačevanje davkov tako pomembno, delo na črno pa škodljivo?

Delo in zaposlovanje na črno vplivata prav na vse ljudi – nekateri ne prispevajo ničesar v državne

blagajne, iz katerih se financirajo socialne in druge storitve v javnem interesu (šolstvo, zdravstvo,

porodniške, otroški dodatki,…), zato moramo drugi prispevati toliko več, da se ohranjajo in

vzdržujejo temelji socialne države. (Vir: http://www.protisiviekonomiji.si/dejstva/)

2.4. Davki v našem vsakdanu

Razmisli Ali si danes že prispeval v davčno blagajno?

Davki so del našega vsakdana. Izdelki, ki jih dnevno kupujemo, so obdavčeni z DDV. Naš dohodek je

obdavčen z dohodnino. Obdavčeno je tudi naše premoženje. Obdavčene so tudi vse storitve, ki jih

opravljajo pravne osebe (podjetja), njihov dobiček,... Poznamo celo vrsto različnih davkov, ki se

nanašajo na posameznike in na podjetja.

13

Kdo je kdo?

Davčni zavezanec je fizična ali pravna oseba, ki mora v skladu z davčnimi zakoni plačevati davke.

Davčni plačnik je oseba, ki ta davek tudi dejansko plača.

Naloga: Večina od vas je že delala preko študentskega servisa, zato verjetno veste, da je tudi

študentsko delo obdavčeno z dohodnino. Če presežete določen znesek na napotnici, vam bo

študentski servis nakazal manj, ker bodo od vašega dohodka odšteli dohodnino. Kdo je v primeru

študentskega dela davčni zavezanec in kdo je plačnik davka?

Odgovor: Davčni zavezanec je dijak ali študent, ki delo opravlja in prejme plačilo, plačnik davka je

študentski servis, ki davek (akontacijo dohodnino) dejansko nakaže državi.

Vnaprejšnje plačevanje davkov se imenuje akontiranje.

Podoben sistem plačevanja davkov velja tudi za druge vrste dohodkov.

Ko se boste zaposlili, vam bo delodajalec pri vsakem izplačilu poleg prispevkov odbil še davek –

dohodnino. Vnaprejšnje plačevanje davka se imenuje akontacija davka. Primer akontiranja davkov je

dohodnina.

Ko je leto naokrog, bodo na davčnem uradu sešteli vse vaše dohodke, izračunali vašo davčno

obveznost za celo leto in od te davčne obveznosti odšteli vse plačane davke. Če delodajalec med

letom vplača preveč davka, dobimo po letnem izračunu vrnjen davek, nasprotno moramo davek

doplačati.

2.5. Struktura davčnega sistema v Sloveniji in vrste davkov

Reforma davčnega sistema je prinesla uvedbo davkov, ki jih pozna večina razvitih držav. Govorimo o:

dohodnini;

davku od dohodka pravnih oseb (DDPO);

davku na izplačane plače;

davkih na premoženje (davek na dediščine in darila, davek na premoženje);

davku na blago in storitve (davki od prometa proizvodov in storitev, DDV, trošarine);

davkih na mednarodno trgovino in transakcije (prevsem carine);

drugih davkih (davki na dobitke od iger na srečo, davek od prometa zavarovalnih poslov itd.);

prispevkih za socialno varnost.

14

Slika 2: Davki v službi državljanov.

Davčni prihodki vsebujejo prihodke od vseh davkov in prispevkov za socialno varnost.

Za davke je značilno, da ne gre za »plačevanje državi« za neko konkretno blago ali storitev. Tako

lahko od plačevanja davkov pričakujemo neko posredno korist, ki nam jo zagotavlja država v obliki t.i.

javnih dobrin, katerih značilnost je, da jih ni mogoče ali smiselno zaračunavati potrošniku ali

porabniku (npr. ceste, javna razsvetljava, obramba in varnost), ali pa dobrin, ki bi jih sicer država

lahko zaračunavala, vendar jih ne, zaradi širše družbene koristi (npr. osnovno šolstvo, zdravstvo).

Pri prispevkih, taksah, pristojbinah itd. pa je osnovni namen plačevanja le-teh bodisi (obvezno)

zavarovanje pred določenimi vrstami tveganj (npr. invalidsko zavarovanje) ali pa gre za plačilo

storitev, ki jih zagotavlja javni sektor (npr. sodne in upravne takse). Pri teh vrstah »plačil« naj bi bila

korist zavezanca oz. plačnika (vsaj približno) sorazmerna z zneski plačila prispevkov, taks, pristojbin

itd.

Poznamo celo vrsto davkov, ki jih plačujemo fizične osebe. Davke plačujemo vsak dan, ampak včasih

na to sploh ne pomislimo. Pri plačilu vsakdanjih potrošnih dobrin, kot so živila in oblačila, plačamo

trgovcu davek na dodano vrednost (DDV), ki ga ta odvede državi. Nekateri izdelki so dodatno

obdavčeni s posebnimi davki – trošarinami, na primer alkohol in alkoholne pijače, tobak in tobačni

izdelki in gorivo. Trošarine so selektivni davki na porabo in se nanašajo le na nekaj proizvodov.

Uvedene so bile z namenom destimulacije porabe proizvodov zaradi negativnih učinkov, ki jih ti

povzročajo na potrošnika in okolje.

plačujem davek

uživam javne dobrine

15

Razmisli Na kakšen način sam prispevaš v javno ali davčno blagajno? Kolikšni stopnji DDV poznamo v Sloveniji?

Skoraj vsi dohodki za opravljeno delo (tudi študentsko delo) so tudi obdavčeni z davkom na dohodek.

Ta davek se imenuje dohodnina. Dohodnina je davek od dohodkov fizičnih oseb. Zavezanec za

dohodnino je fizična oseba, ne glede na starost. Z dohodnino so obdavčeni vsi naši dohodki: plačilo za

delo, dohodek od kapitala (na primer najemnina, dohodki od vrednostnih papirjev, dobiček od

prodaje nepremičnin, obresti,…). Vsaka od teh vrst dohodka je obdavčena po različnih stopnjah.

Poleg dohodnine so nekateri dohodki obdavčeni še s prispevki za socialno varnost ali drugimi vrstami

prispevkov. Od plače se plačujejo prispevki za pokojnine, zdravstvo, porodniško varstvo in podobno,

od študentskega dela se plača pavšalni prispevek za zdravstvo, …

Poznamo še davek na dediščine in darila, s katerim se plačuje obdavčeno podedovano premoženje

ali premoženje, ki je bilo prejeto v dar. Davek na premoženje pa obdavčuje stavbe, dele stavb,

stanovanja, garaže, prostore za počitek in rekreacijo, vendar se pobira samo v tistih občinah, ki so ta

davek uvedle in tako ti prihodki pripadajo občini ter se plačuje na osnovi lastništva.

Obstaja pa še cela množica davkov: davek iz dejavnosti, davek na motorna vozila, davek od iger na

srečo, davek na loterijske dobitke, …

Ali veš?

V zavodih (Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in Zavod za zdravstveno zavarovanje) se

zbirajo prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter prispevki za zdravstveno zavarovanje.

Prihodki od premoženjskih davkov ter davkov od iger na srečo in promet z nepremičninami se

zbirajo v občinskih proračunih, ostali prihodki od davkov pa se zbirajo v državnem proračunu.

Država mora poskrbeti, da vsi posamezniki plačujemo davke po svojih zmožnostih. To pomeni, da

mora biti davčni sistem pravičen, hkrati mora biti pravično tudi razdeljevanje pobranih davkov.

Pobiranje in razdeljevanje davkov ter prispevkov je ena od nalog javnih financ.

Davke plačujejo tudi podjetja.

Ko se boste bližali koncu šolanja, boste razmišljali o službi oziroma delu, ki ga boste opravljali. Ker so

se postopki za urejanje statusa samostojnega podjetnika bistveno poenostavili, se veliko mladih

odloča za to pot. Ne glede na vrsto dejavnosti, ki jo samostojni podjetnik opravlja, je dobiček oziroma

dohodek, ki ga je podjetnik dosegel z opravljanjem dejavnosti, obdavčen z dohodnino. Davek se

imenuje davek od dohodka iz dejavnosti.

16

Za razliko od samostojnih podjetnikov mora pravna oseba plačati davek od dohodka pravnih oseb.

Ne glede na to, ali gre za pravno osebo ali za samostojnega podjetnika, lahko tisti, ki zapravijo

denar za družbeno koristne, izdatke uveljavljajo olajšave3. Družbeno koristni izdatki pravnih oseb

in samostojnih podjetnikov so na primer zaposlovanje invalidov, investiranje v raziskave in razvoj,

olajšave za praktično usposabljanje dijakov in študentov, …

Podjetja, ki so pravne osebe, plačujejo davek od dohodkov pravnih oseb, samostojni podjetniki pa

davek od dohodka iz dejavnosti.

Država svoje finančne vire pridobiva tudi na drugačne načine: pobira takse, kazni in globe, prodaja

svoje premoženje, razpolaga z dobičkom javnih podjetij. Te prihodke imenujemo nedavčni prihodki

javnega sektorja in so v primerjavi z davčnimi prihodki skromni.

(Vir: http://www.mikrobiz.net/baza-znanja/iskalnik/categoryID=52)

Morda pa ste doma že imeli obrtnika, ki je določeno storitev opravil ceneje, brez davka. Obrtnik vam

torej ni izdal računa in s tem ni plačal davka, zato je to storitev lahko opravil oz. zaračunal ceneje.

Tako izplačan denar gre v celoti podjetniku v žep, torej od dobljenega zaslužka ne plača davka, hkrati

pa krši zakonodajo, saj v bistvu opravlja delo na črno (neprijavljeno delo). Delo na črno (opravljena

storitev ali prodano blago, brez izdanega računa) je del sive ekonomije.

Razmisli: Kaj vse je delo na črno?

Razmisli: Je medsoseska pomoč, pomoč ostareli babici ali dedku tudi delo na črno?

3 Olajšava: omilitev ali zmanjšanje dajatve, obveznosti.

17

3. SIVA EKONOMIJA

Siva ekonomija je:

vsaka neprijavljena ali napačno prijavljena proizvodnja, storitev, zaposlenost in drugi

neprijavljeni dohodki v okviru redne ali legalne dejavnosti,

vsako neprijavljeno delo, ki obsega zaposlitve in plačila, ki niso prijavljeni zaradi izogibanja

plačila davkov in prispevkov in

vsak neprijavljen ali premalo prijavljen promet ter vsaka opravljena storitev brez izdanega

računa.

V širši okvir sive ekonomije sodijo še plačilna nedisciplina in črne gradnje.

Obseg sive ekonomije

Že iz same definicije sive ekonomije izhaja, da je

njen obseg izredno težko ugotavljati, saj njene

dejavnosti niso uradno evidentirane. To je tudi

razlog, da obstajajo le ocene njenega obsega -

tako v svetu kot pri nas. Zaradi uporabe različnih

metodologij pa prihaja tudi pri ocenah do

velikih razhajanj.

To je zelo očitno tudi na primeru Slovenije, saj

domače in tuje ocene obsega sive ekonomije pri

nas segajo od 10 do skoraj 24 odstotkov BDP4 oz. od 3,5 do 8,5 milijard evrov.

Ne glede na različne ocene obsega sive ekonomije pa je dejstvo, da ta obstaja, je previsoka in da

država z njenim pojavom in množičnostjo zgublja sredstva, ki bi jih sicer lahko namenila za

zagotavljanje pravic in javnih storitev državljanom.

4 Bruto domači proizvod (BDP) je vrednost vseh dokončanih proizvodov in storitev, ki so bili ustvarjeni znotraj ene države v določenem obdobju (običajno na letni ravni). Namen izračunavanja bruto domačega proizvoda je dobiti vpogled v gospodarsko aktivnost znotraj države, njen razvoj in stopnjo njene rasti. Posledično se z BDP-jem ocenjuje kakovost oziroma standard življenja v posamezni državi.

18

Razmisli: Za vsako milijardo evrov, ki ponikne zaradi sive ekonomije, izgubimo

najmanj 100 milijonov evrov javnega denarja. Kaj bi s temi sredstvi lahko zagotovili

državljanom Slovenije?

- Vsi otroci bi lahko imeli brezplačen vrtec, vsi osnovnošolci in dijaki pa brezplačno šolsko

kosilo.

- Vsem študentom na slovenskih univerzah bi lahko zagotovili štipendijo v višini 520 evrov na

mesec.

- Vsem prebivalcem Slovenije bi lahko zagotovili brezplačno dopolnilno zdravstveno

zavarovanje.

- Vsem upokojencem bi lahko zvišali pokojnine za 10 %.

- Vsako leto bi lahko zgradili 25 km štiripasovne avtoceste, ukinili vinjete in letno dajatev za

ceste za osebna vozila.

- Vsem vzgojiteljem, učiteljem, policistom in medicinskim sestram bi lahko zvišali mesečno

plačo za 583 evrov.

3.1. Družbene posledice sive ekonomije

Siva ekonomija in druge oblike prikrivanja in izogibanja obveznostim (plačila davkov in drugih

dajatev) niso le ekonomski, temveč tudi družbeni pojav. V času poslabšanih gospodarskih, finančnih

in socialnih razmer s sivo ekonomijo posredno izgubljajo vsi državljani, saj je zaradi njenega obsega

posledično manj denarja za šole, vrtce in štipendije, zdravstvo, socialno varnost, naložbe v

infrastrukturo, čisto okolje in druge dobrine, ki jih zagotavlja država.

Če javne blagajne, iz katerih se financirajo tudi prispevki za socialno, zdravstveno in pokojninsko

varnost beležijo izpad davčnih prihodkov in drugih dajatev, jih mora država nadomestiti z višjimi

dajatvami drugje.

S sivo ekonomijo se tako vzpostavlja nepravičen sistem, v katerem so do enakega obsega javnih

storitev in socialnih ugodnosti upravičeni vsi enako -tako tisti, ki svoje obveznosti plačujejo pošteno

in v realnem obsegu, kot tudi tisti, ki jih ne.

S sivo ekonomijo posameznik pridobi le v

prvem trenutku, na dolgi rok pa izgubljamo vsi.

Vir: www.talentiran.si

Delavci, ki delajo na črno, imajo le minimalno ali pa sploh nobene socialne varnosti v obliki

pokojnine in zdravstvenega zavarovanja. Potrošniki ne morejo uveljavljati reklamacij za slabo

opravljeno storitev ali pokvarjen izdelek, zato je lahko plačilo »na roke« brez računa na koncu še

dražje,...

19

Vir: www.talentiran.si

Razmisli: Kako se še kažejo posledice sive ekonomije?

20

Bodite aktivni in zahtevajte račun in tako poskrbite, da ne boste plačevali namesto drugih.

Slika 3: Posledice sive ekonomije.

3.2. Račun

Obvezni elementi računa:

Račun, ki ga davčni zavezanec, identificiran za namene DDV, izda drugemu davčnemu zavezancu ali

pravni osebi, ki ni davčni zavezanec, mora imeti naslednje podatke:

datum izdaje računa;

zaporedno številko, ki omogoča identifikacijo računa;

identifikacijsko številko za DDV, pod katero je davčni zavezanec dobavil blago ali storitev;

identifikacijsko številko za DDV kupca oziroma naročnika, pod katero je kupec ali naročnik prejel dobavo blaga ali storitev, za katero je dolžan plačati DDV, ali je prejel dobavo blaga v skladu s 46. členom ZDDV-1;

ime in naslov davčnega zavezanca in njegovega kupca ali naročnika;

količino in vrsto dobavljenega blaga oziroma obseg in vrsto opravljenih storitev;

plačujem davek

uživam javne dobrine

21

datum, ko je bila opravljena dobava blaga, ali datum, ko je bila opravljena storitev oziroma

končana, ali datum, ko je bilo opravljeno predplačilo iz 4. in 5. točke prvega odstavka 81.

člena ZZDV-1, če se ta datum lahko določi in je različen od datuma izdaje računa;

davčno osnovo, od katere se obračuna DDV po posamezni stopnji oziroma na katero se

nanaša oprostitev, ceno na enoto brez DDV ter kakršnakoli znižanja cen in popuste, ki niso

vključeni v ceno na enoto;

stopnjo DDV;

znesek DDV, razen v primerih, kjer se uporablja posebna ureditev, za katero ta zakon ta

podatek izključuje;

v primeru oprostitve DDV ali, če je plačnik DDV kupec ali naročnik, sklicevanje, ki kaže na to,

da je dobava blaga ali storitev oproščena DDV ali predmet obrnjene davčne obveznosti.

Primer navedbe: DDV ni obračunan na podlagi 1. odstavka 94. člena Zakona o davku na

dodano vrednost (nismo zavezanci za DDV).

(podrobneje na: www.evem.gov.si)

Poenostavljen račun (račun, ki ga davčni zavezanec, identificiran za namene DDV izda osebi, ki ni

davčni zavezanec), pa mora vsebovati naslednje podatke:

1. datum izdaje;

2. zaporedno številko, ki omogoča identifikacijo računa;

3. ime in naslov davčnega zavezanca in identifikacijsko številko za DDV, pod katero je opravil

dobavo blaga ali storitev;

4. količino in vrsto dobavljenega blaga oziroma obseg in vrsto opravljenih storitev;

5. prodajno vrednost blaga oziroma storitve z vključenim DDV ter znesek vračunanega DDV.

Če davčni zavezanec opravlja dobavo blaga ali storitev po različnih davčnih stopnjah, mora prodajno

vrednost z vključenim DDV izkazati ločeno po davčnih stopnjah in izkazati ločeno tudi vrednost DDV.

Če pravna oseba ni zavezanec za DDV, se na račun navede najmanj naslednje podatke:

datum izdaje;

zaporedno številko, ki omogoča identifikacijo računa;

svojo firmo oziroma ime in sedež oziroma stalno prebivališče;

prodajno ceno blaga oziroma storitve (brez DDV);

skupno vrednost prodanega blaga oziroma opravljene storitve (brez DDV).

Priporočljiva je tudi navedba:

DDV ni obračunan na podlagi 1. odstavka 94. člena Zakona o davku na dodano vrednost (nismo

zavezanci za DDV).

Razmisli: Ali se splača?

22

Vir: talentiran.si

3.3. Ukrepi za zmanjšanje sive ekonomije

Načeloma lahko ukrepe za zmanjšanje sive ekonomije razdelimo na:

1. Preventivno delovanje, kamor sodijo:

ozaveščanje javnosti,

izobraževanje davčnih zavezancev,

predstavitve dejavnikov tveganja,

predstavitve dobrih knjigovodskih praks,

spodbujanje negotovinskega poslovanja,

horizontalno spremljanje (monitoring),

enostavna in pregledna zakonodaja in informacije na enem mestu, še posebej, za majhne

gospodarske enote in omogočanje razmer za zdravo rast podjetij.

2. Ukrepe proti davčnim utajam: Davčna ureditev mora s preventivnim delovanjem zagotoviti, da

večina zavezancev poravnava svoje davčne obveznosti pravilno in pravočasno ter v partnerskem

odnosu z finančno upravo, ki mora zavezancem dajati jasne smernice in navodila za pravilno

poslovanje.

3. Stroge ukrepe za tisti del zavezancev, ki namerno kršijo davčne predpise, saj s tem spodkopavajo

zaupanje v pravičnost in pravno državo.

4. Odločno ukrepanje proti največjim utajevalcem davkov, ki so pogosto povezani s sistemsko

korupcijo in pranjem denarja.

5. Učinkovito medresorsko sodelovanje in možnost pravočasne zamrznitve obdavčitve ali odvzema

nezakonito pridobljenega premoženja.

6. Izkušnje številnih držav, vključno s Slovenijo, kažejo, da je v boju proti sivi ekonomiji

izredno pomembno usklajeno delovanje vseh pristojnih ustanov: davčnih organov, policije in uradov

za preprečevanje pranja denarja, tako znotraj države kakor tudi v mednarodni skupnosti.

Vir: http://www.protisiviekonomiji.si/ukrepi/

23

S tem ko po nakupu ali opravljeni dejavnosti ne vzamemo računa in s tem podpiramo ne-izdajo

računa, smo tudi sami soudeleženci pri delu na črno in s tem podpiramo sivo ekonomijo. Pa čeprav

nimamo sami od tega nič. Še več: kot posameznik in družba veliko izgubljamo.

Vir: www. talentiran.si

Zapomni si: Brezplačno javno šolstvo in zdravstvo, socialni transferji, štipendije, pomoč ob naravnih

nesrečah, pokojnine,… vse to nam je kot državljanom na voljo, ker prispevamo v državno blagajno z

delom svojega zaslužka in s plačili, ki jih opravljamo na vsakem koraku.

Vir: www.talentiran.si

Razmisli:

Zakaj se je junaku zgodbe zgodila krivica, ki jo opisuje?

Pred dvema letoma sva s punco v Ljubljani najela stanovanje. Lastnik je predlagal, da ne sklenemo

najemne pogodbe, v zameno pa nama zaračuna par deset evrov nižjo najemnino. Predlog se nama je

zdel super, saj sva bila v službi oba začetnika z nizkimi dohodki. Ker sva pričakovala otroka, sva

stanovanje na lastne stroške preuredila in za pridobitev dodatnega prostora zaprla balkon. Lastnik je

podpiral vse najine investicije v stanovanje, zapletlo pa se je, ko nama ni želel dati soglasja za prijavo

stalnega bivališča. Ugotovila sva, da brez prijave stalnega bivališča otroka ne bova mogla vpisati v

javni vrtec in bi morala zato plačevati drago privatno varstvo. Odločila sva se, da se preselimo.

Lastnik seveda ni želel niti slišati o kritju dela stroškov, ki sva jih porabila za prenovo stanovanja.

Vir: protisiviekonomiji.si

Odgovor: Par z lastnikom stanovanja ni sklenil najemne pogodbe.

Razmisli: Poišči napako/ napake, ki jih storijo glavni junaki naše zgodbe. Kako bi lahko ustrezno ravnali?

Vir: talentiran.si

24

Življenja brez varuške si ne predstavljam več! Kakšne dni je povsem nemogoče uskladiti službo in vrtec, pa čeprav nama z možem pri tem tudi babici priskočita na pomoč. Še dobro, da sva zagledala na vhodu bloka oglas brezposelne Petre za varstvo otrok, saj nama tako ni treba kar naprej panično loviti zadnjih minut vrtca. Pa še samo 5 evrov na uro ji plačava – »na roke«, seveda. Vir: protisiviekonomiji.si

25

4. VIRI IN LITERATURA

Blatnik Katja (2010). Prodaja finančnih storitev – javne finance in davki. Ljubljana: GZS, Center za

poslovno usposabljanje. Dostopno preko:

Finančna uprava Republike Slovenije. www.fu.gov.si/

Finančni slovar: www.financnislovar.com/definicije/javne-finance.html

Klun Maja (2006). Davčni sistem. Ljubljana, Fakulteta za upravo. Dostopno preko: http://www.fu.uni-

lj.si/studijskogradivo/gradivo.asp

Ustavno sodišče Republike Slovenije: www.us-rs.si/strip/

Vem. Portal za podjetja in podjetnike: www.evem.gov.si

Vlada Republike Slovenije: www.vlada.si

www.talentiran.si

www.presernova.si/ekonomska/vsebina/Prodaja%20finan%C4%8Dnih%20storitev.pdf

www.protisiviekonomiji.si

http://sl.wikipedia.org/wiki/Davek