1. POGLAVJE: VLOGA IN FUNKCIJA JAVNEGA SEKTORJA

ALOKACIJSKA FUNKCIJA - proces, v katerem se opravlja razdelitev resursov na produkcijo javnih in produkcijo zasebnih dobrin, ter tudi nadaljna alokacija znotraj skupine javnih dobrin.

PRERAZDELITVENA FUNKCIJA - dohodek se prerazporeja od premožnejših k manj premožnim ROBIN HOOD

STABILIZACIJSKA FUNKCIJA - država z inštrumenti fiskalne in monetarne politike zasleduje določene makroekonomske cilje, npr. nizka brezposelnost, nizka inflacija, visoka gospodarska rast

REGULATIVNA (regulatorna) FUNKCIJA – država skrbi za pravni red in inštitucije, ki so potrebne za nemoteno delovanje zasebnega sektorja (uvrščamo jo v alokacijsko funkcijo).

EKSTERNALIJE – pozitivni in negativni učinki proizvodnih dobrin na družbo (eksterni stroški = dodatni stroški)- Negativne : proizvodnja jekla ima stroške + dodatni stroški (eksterni stroški) na onesnaževanje →

zdravstveno stanje družbe- Pozitivne : obnova hiš → odločajo se o ceni prenove in če je hiša v centru, država financira

prenove zaradi povečanja družbene koristi.

2. POGLAVJE: ALOKACIJA JAVNIH DOBRIN

ČISTE JAVNE DOBRINE - so dobrine, pri katerih ni možnosti za tehnično izključitev posameznika iz potrošnje, obenem pa izključitev ni zaželena (MC oskrbe dodatne osebe so enaki 0). Primer: nacionalna obramba.

JAVNE DOBRINE - so tiste dobrine, za katere je izključevanje tehnično sicer možno, ni pa zaželeno, ker so MC oskrbe dodatne osebe enaki 0. (npr: luč na cesti)

ZASEBNE DOBRINE - so dobrine, pri katerih je izključevanje tehnično povsem enostavno, obenem pa tudi zaželeno, ker imamo neničelne stroške oskrbe dodatnega posameznika.

MEŠANE DOBRINE - predstavljajo zmes javne in zasebne dobrine. Te dobrine bodisi v proizvodnji bodisi v potrošnji povzročajo pozitivne ali negativne eksternalije, in ravno te eksternalije so ‘javnoznačajski’ del te dobrine.

MERITORNE DOBRINE - dobrine posebnega družbenega pomena. Potrošnja teh dobrin sicer poraja nekaj eksternalij, čeprav so v resnici te dobrine zelo blizu zasebnim, vendar pa za oskrbo s temi dobrinami obstaja javni interes. Takšen javni interes zagotavlja javno financiranje ali javno oskrbo na področju zdravstva, šolstva, sociale.

1

SAMUELSONOVA REŠITEV - alokacije med zasebnimi in javnimi dobrinami: 2 osebi A

LINDAHLOVA REŠITEV - obstaja nesteto točk Pareto učinkovitosti. Pri premikanju iz ene v drugo točko en posameznik pridobi, drugi pa izgubi. Ker je potrošnja javne dobrine G nekonkurenčna (ni izključujoča), ni interesa posameznika, da razkrije svoje preference; če bi v ravnotežju povpraševali po večji količini javne dobrine G, bi tudi plačali visjo davčno ceno PG. Zato govorimo o krivuljah kvazipovpraševanja po G.

VEČ KOT TROŠIŠ, VEČ PLAČAŠ

ARROWOV IZREK NEMOŽNOSTI - Zastavlja se vprašanje, ali bi bilo možno iz individualnih preferenc tvoriti skupno družbeno preferenco, tj. funkcijo družbene blaginje. Arrow je v svojem izreku nemožnosti pokazal, da ni možna enoznačna agregacija individualnih preferenc v neko skupno preferenco, tj. v funkcijo družbene blaginje, ne da bi postavljali prehude omejitve.

POGOJI:1. pogoj racionalnosti - za vsako množico individualnih preferenc mora pravilo družbene izbire dati razvrstitev, ki je popolna in tranzitivna. Popolnost pomeni, da je vsaka razvrstitev primerljiva z drugo, tranzitivnost pa pomeni naslednje: če imamo tri alternative A, B in C, ter preferiramo A pred B, B pa pred C, potem preferiramo tudi A pred C. 2. pogoj neodvisnosti od irelevantnih alternativ - družbena razvrstitev danih alternativ je odvisna od tega, kako posamezniki razvrščajo dane alternative. Družbena izbira med A, B in C ni odvisna od tega, kako posameznik razvršča D in E; D in E sta irelevantni alternativi. 3. Paretovo načelo - če vsak posameznik preferira A pred B, potem bo tudi pravilo družbene izbire tako, da bo alternativa A pred B. 4. pogoj neomejene domene - pravilo družbene izbire mora biti takšno, da upošteva vse možne individualne razvrstitve (ne želimo izključevati nikogar) 5. pogoj nediktatorstva - ne obstaja posameznik, čigar preference so samodejno tudi preference družbe.

2

VOLILNA PRAVILA - Pravilo agregacije: en človek – en glas- Način določanja zmagovite alternative VEČINSKI ali PROPORCINALNI - Pri dveh alternativah je večinsko odločanje najboljše pravilo- Pri več kot dveh problem manipulacije agende (kršitev pogoja racionalnosti)

CONDORCETOVA ZMAGOVALKA – če imamo npr. tri alternative, potem primerjamo A in B, B in C ter C in A. Alternativa, ki zmaga v vseh takšnih primerjavah je Condorcetova zmagovalka.

3. POGLAVJE: UVOD V OBDAVČEVANJE

NAČELO HORIZONTALNE IZENAČENOSTI - enako obravnavanje posameznikov, ki so v enakem položaju glede relevantnih značilnosti (ali je diskriminacija dovoljena). LUCIJA:ANA

NAČELO VERTIKALNE IZENAČENOSTI - različno obravnavanje posameznikov, ki so v različnem položaju glede relevantnih značilnosti (kako močna diskriminacija je »dovoljena«) LUCIJA:PAHOR

DAVČNA UTAJA - je nezakonito izogibanje plačilu davka (npr. fizična oseba ne prijavi dohodka)

DAVČNO IZOGIBANJE - je zakonito izogibanje, s katerim zavezanec prepreči zmanjšanje realnega dohodka.

DAVČNA ARBITRAŽA - tu na višino obdavčitve vpliva način, kako se opravi neka transakcija. Arbitraža doseže isti cilj po različnih davčnih poteh, posameznik pa izbere davčno ugodnejšo rešitev.

OLAJŠAVA SREDI LETA KONEC LETA

4. POGLAVJE: DAVČNO PREVALJEVANJE, DAVČNA OBREMENITEV IN OPTIMALNI DAVKI

DAVČNO PREVALJEVANJE - je proces prilagajanja v katerem se davčno breme prenaša od davčnih zavezancev (mesto zakonske davčne incidence) do drugih ekonomskih subjektov (mesto ekonomske davčne incidence). Zaželeno je, da je proces prevaljevanja čim krajši, oz. da ga sploh ni. To slednje ni možno v vseh primerih; ponekod celo sam zakonodajalec predvidi davčno prevaljevanje. Pri davkih na proizvode govorimo o:- PREVALJEVANJE NAPREJ – če se davek prevali na kupce proizvodov- PREVALJEVANJE NAZAJ – če se davek prevali na produkcijske faktorje (delo = nižje neto izplačilo;

kapital = nižji neto donos)

DOHODKOVNI UČINEK – premik, ki je posledica zmanjšanja dohodka (kajti zvišanje cene, tudi enemu proizvodu, zmanjša realni dohodek)

SUBSTITUCIJSKI UČINEK – premik, ki je posledica spremenjenih razmerij cen. KONKURENCA NA RAVNI PODJETIJ

PRESEŽNA DAVČNA OBREMENITEV – dodatna davčna obremenitev, ki je posledica zgolj substitucijskega učinka. VEČJA CENA VEČ DAVKA

3

GLAVARINA – je regresiven davek, ki poraja zgolj dohodkovne učinke; ni odvisen zgolj od ene same lastnosti posameznika (»davek na vsako osebo«)

REGRESIVEN DAVEK – tisti z manj dohodka plača več davka, tisti z več dohodka pa manj davka. Revni bo več obdavčen, ker bo več trošil, kot pa varčeval (nima denarja za varčevanje), zato bo tudi plačal več davka. POTROŠNJA

OPTIMALNO OBDAVČENJE PROIZVODOV: RAMSEYEVO PRAVILO – davki na proizvode so optimalni takrat, ko majhna sprememba v

davkih povzroči enako proporcionalno zmanjšanje potrošnje pod pogojem, da so potrošniki dohodkovno kompenzirani, in to tako, da ostanejo na isti indiferenčni krivulji. Proizvode z nizko cenovno elastičnostjo je treba obdavčiti bolj kot proizvode z visoko cenovno elastičnostjo.

Ɵk = v / Ɛkk

Ɵk – davčna stopnjav – konst.

Ɛkk – lastna cenovna elastičnost

CORLETT-HAGUE PRAVILO – proizvode, ki so komplementarni prostemu času, moramo obdavčiti bolj kot proizvode, ki so substituti prostemu času.

5. POGLAVJE: DAVEK OD DOHODKA FIZIČNIH OSEB

VELIKA TROJICA:- Dohodnina ali davek od dohodka fizičnih oseb- Davek na potrošnjo- Prispevki za socialno varnost

HAIG-SIMONSOVA DEFINICIJA DOHODKA – v denarju izraženo neto povečanje sposobnosti za potrošnjo. Če nekaj obdavčujemo, moramo natančno vedeti, kaj obdavčujemo.

Y = C + ∆ N W

Y – dohodek; C – potrošnja; ∆ N W – sprememba neto premoženja

- NAČELO NASTANKA DOGODKA – davčni dogodek se zgodi v trenutku dejanskega nastanka.IZSTAVLJEN RAČUN

- NAČELO DENARNEGA TOKA – pa samo ob izplačilu (ob dejanski denarni transakciji).PLAČAN RAČUN

ELEMENTI DOHODKA (HAIG-SIMONS)- PRIPISANA NAJEMNINA – to je najemnina ki bi jo lastnik hiše plačeval, če bi bil najemnik hiše.

Pripisana najemnina je element potrošnje. - DELODAJALČEVI IN DELOJEMALČEVI PRISPEVKI ZA SOCIALNO VARNOST - ti prispevki očitno

povečujejo zalogo lastninskih pravic, tj. pravic na bodočo potrošnjo; so torej element ∆ NW.

4

ZAVEZANCI ZA DOHODNINO- REZIDENTI po načelu svetovnega dohodka – stalno prebivališče v RS, običajno bivališče svojih

osebnih in ekonmskih interesov v RS, prisotni več kot 183 dni v RSDohodnina – kar so zaslužili v Sloveniji in tujini

- NEREZIDENTI po načelu virov dohodka Dohodnina – samo kar so zaslužili v Sloveniji

VIRI DOHODNINE:- Dohodki iz zaposlitve - Dohodki iz dejavnosti- Dohodki iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti- Dohodki iz premoženja- Dobiček iz kapitala- Drugi dohodki (nagrade, darila, dobitki v nagradnih igrah...)

dohodki, ki so predmet davčne obravnave

MINUS: priznani stroški pri pridobivanju dohodkov

MINUS: olajšave standardne nestandardne

= DAVČNA OSNOVA

DEJANSKI STROŠKI – npr. prevoz na delo, regres za prehrano, dnevnice za službena potovanja

NORMIRANI STROŠKI - npr. pri avtorskih honorarjih priznavajo normirani stroški v višini 40% celotnega dohodka, pri pogodbah o delu v višini 10% celotnega dohodka

STANDARDNE OLAJŠAVE – to so olajšave, ki niso odvisne od izdatkov davkoplačevalca in so dostopne vsem osebam, ki izpolnjujejo določene pogoje. Naš sistem dohodnine pozna kar nekaj takšnih olajšav, ki so kumulativne (lahko se seštevajo).

NESTRANDARDNE OLAJŠAVE - to so olajšave, ki so odvisne od dejanskih izdatkov, vendar celotni znesek nestandardnih olajšav ne sme presegati 3% davčne osnove.

OLAJŠAVE:Standardna splošna olajšava:Glede na skupni dohodek iz dohodka iz zaposlitve, dohodka iz dejavnosti, dohodka iz osnovne kmetijske in gospodarske dejavnosti, dohodka iz oddajanja premoženja v najem in prenosa premoženjske pravice, ter drugih dohodko.

5

Standardne posebne osebne olajšave:- invalid s 100 % okvaro: 16.314,9 €/leto- rezidenti po dopolnjenem 65. letu starosti: 1.313,17 €/leto- rezident, prejemnik pokojnine: 13,5 % od pokojnine- dijaki in študentje: 3.051,35 €- samozaposleni v kulturi in samostojni novinarji: do 25.000 € njegovih prihodkov iz dejavnosti

letno

Standardna olajšave za vzdrževane:- za prvega otroka: 2,251,46 €- za drugega otroka: 2.447,62 €- za tretjega otroka: 4.082,27 €- za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo: 8.157,99 €

Nestandardne olajšave- prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje: 24 % prispevkov do max 2.604,54 €/leto (pogoji:

zavezanec premijo plačuje sam; pokojninski načrt je odobren in vpisan v register; če premijo plačujeta oba z delodajalcem ima prednost pri določitvi olajšave delodajalec)

CELOVITI PRISTOP – vsi dohodki se obravnavajo enako, se seštejejo in na dobljeno vsoto se aplicira določena davčna stopnja.

CEDULARNI PRISTOP - se različni dohodkovni viri (plače, pokojnine, dohodki od kapitala) obdavčujejo različno.

Slovenija ima od leta 2006 naprej cedularni pristop, ker so obresti, dividende in kapitalski dobički obdavčeni po fiksni davčni stopnji 20 %.

AKONTACIJSKI DAVEK – so davki, ki predstavljajo le predplačilo davka. Imajo obliko davka po odbitku. To so: dohodek od kmetijstva (katastrski dohodek), dohodek od zasebne dejavnosti in dohodek od dobička (?).

6. POGLAVJE: DAVEK NA POTROŠNJO

Y = C + S dohodek = potrošnja + varčevanje

SPLOŠNI DAVEK NA POTROŠNJO - davčna osnova je denarna vrednost proizvoda.- Davek na maloprodajo (ali prometni davek) – prakticirajo ga le v ZDA; aplicira se v zadnji fazi

produkcijsko-distribucijske verige, ko se v trgovini na drobno proizvod proda končnemu potrošniku.

- Davek na dodano vrednost – DDV se aplicira v vseh fazah produkcijsko-distribucijske verige.o POTROŠNI TIP DDV – obdavčuje potrošne dobrine; osnova je neto dodana vrednost minus

neto investicijevrednost prodaje (brez DDV) – (minus) vrednost nabav (brez DDV)

o DOHODKOVNI TIP DDV – osnova je neto dodana vrednost; dodana vrednost (dohodki od dela + neto dohodki od kapitala)

6

Vrednost prodaje (brez DDV) – stroški repromateriala (brez DDV) – amortizacijao PROIZVODNI TIP DDV – obdavčuje potrošne in kapitalske dobrine; osnova je bruto dodana

vrednost; dodana vrednost (plače + obresti + dobiček + najemnine + amortizacija)Vrednost prodaje (brez DDV) – stroški repromateriala (brez DDV)

REPROMATERIAL – material, ki ga podjetje potrebuje.

SELEKTIVNI DAVEK NA POTROŠNJO – ali trošarine; obdavčeni so samo nekateri proizvodi (alkoholne pijače, tobak in tobačni izdelki, naftni derivati, avtomobili)

DAVČNA OSNOVA DDVja – (P (vrednost prodaje) – N (vrednost nabave)) DIREKTNA ODŠTEVALNA METODA - se na določeno davčno osnovo aplicira davčna stopnja;

davčni znesek je torej t*(P - N) in ta znesek podjetje nakaže davčni upravi. INDIREKTNA ODŠTEVALNA METODA - se od davkov, ki jih je podjetje pobralo na strani prodaje,

odštejejo davki, ki jih je podjetje plačalo na strani nabave t*P – t*N. Ta metoda je bolj fleksibilnejša, zato ker lahko uporabljamo različne davčne stopnje.

SEŠTEVALNA METODA – davčna osnova se določi tako, da se seštejejo vsi elementi bruto dodane vrednosti, odštejejo bruto investicije (brez DDV) in na to količino se aplicira davčna stopnja.

SE NE UPORABLJA VEČ

OBDAVČLJIVE TRANSAKCIJE – dobava blaga in opravljanje storitev.

ZAVEZANEC ZA DDV – vsaka oseba, ki kjer koli samostojno opravlja dejavnost.

KRAJ NASTANKA DAVČNE OBVEZNOSTI – pri blagu je praviloma tam, kamor je blago dostavljeno ali kjer je dano na razpolago. Pri storitvah se pa upošteva kraj, kjer ima zavezanec sedež podjetja.

BLAGO IN STORITEV, ZA KATERE JE DOVOLJENA UPORABA ZNIŽANE STOPNJE – prehrambeni izdelki, dobava vode, prevoz potnikov, prodaja in gradnja socialnih stanovanj, frizerji, cvetličarji, prodaja blaga in storitev, ki so namenjene kmetijstvu, vstopnine za kulturne in športne prireditve...

IZVZETJE IZ DDV (ali davčna oprostitev) - pomeni, da je podjetje z davčno upravo nima nobenega opravka. Praktično to pomeni, da na strani prodaj ne aplicira davčne stopnje, davke na strani nabav pa enostavno absorbira med poslovne stroške (ker podjetje ni deležno povračila davka).

Kdo vse je izvzet iz sistema DDV in zakaj: majhna podjetja za katera predstavlja izpolnjevanje davčne obveznosti pri DDV nemajhno

administrativno breme dejavnosti, ki oskrbujejo prebivalstvo z meritornimi dobrinami , tj. dobrinami posebnega

družbenega pomena (ZDRAVSTVO, ŠOLSTVO) dejavnosti, pri katerih je težko določiti dodano vrednost , tj. davčno osnovo, ki bi bila konsistentna

z veljavnim sistemom; to so predvsem finančne inštitucije in zavarovalnice.

7

STOPNJA 0% - da podjetje na strani prodaje aplicira stopnjo 0%. Uporablja se pri izvozu in s tem proizvod vstopa v državo uvoznico neobremenjen z DDV. VB in Irska uporabljata to stopnjo za nujne življenjske potrebščine.

ODBITNI DELEŽ (Ɵ) – predstavlja razmerje med celotnim obdavčenim prometom in celotnim prometom (obdavčenim in izvzetim). »Mešana« podjetja (uporabljajo izvzeti in obdavčni promet) ne morejo uveljaviti znižanja davka za celotni vstopni DDV, temveč le delno znižanje davka, ki se določa na osnovi t.i. odbitnega deleža.

t1*P – Ɵ*t2*N

DOVOLJENA ZNIŽANA STOPNJA DDV:- posebnost obračuna DDV pri malih zavezancih in kmetih – status pavšalista → pavšalno

nadomestilo oz. nadomestilo za vstopni davek, ki ga kmet pavšalist ne more uveljavljati kot odbitni davek, zato ker ni zavezanec za DDV. (katastrski dohodek do 7.500 € - 8 %)

- posebnost obračuna DDV za rabljeno blago, umetniške predmete starine, turistične storitve... - nepremičnine – država obdavčuje le prodajo novih in obnovo in vzdrževanje starih stanovanj; ne

obdavčuje pa najem stanovanj in prodajo starih stanovanj.

NAČELO NASTANKA DOGODKA - pri izračunu davčne obveznosti, pri prodajah in nabavah upoštevajo le poslane oz. prejete fakture, na katerih je seveda tudi označen znesek davka. Ob tem ne upoštevamo, ali smo od prodaj dejansko prejeli plačilo, ter prav tako ne, ali smo prejete fakture dejansko tudi plačali.

NAČELO DENARNEGA TOKA - Tu se pri prodajah upoštevajo le prodaje, za katere smo prejeli plačilo, pri nabavah pa le nabave, ki smo jih tudi dejansko plačali.

8

7. POGLAVJE: POSREDNI DAVKI IN MEDNARODNA MENJAVA

NAČELO DRŽAVE UVOZNICE (namembne države)

NAČELO DRŽAVE IZVOZNICE (države porekla)

- Blago se obdavčuje po stopnji države uvoznice

- Davčni prihodki pripadajo državi uvoznici- Davek se odmeri v državi uvoznic

- Blago se obdavčje po stopnji države izvoznic

- Davčni prihodki pripadajo državi izvoznici- Davek se odmeri v državi izvoznici

- Uvoženo blago enake davčen obravnave kot domače

- Produkcijska učinkovitost: enakopravno obravnavanje tujih in domačih proizvajalcev bo pripeljalo do izenačenja MC v produkciji.

- Izenačenje maloprodajnih cen za vse potrošnike.

- Menjalna učinkovitost: npr. francoski in avstrijski potrošnik plačata isto ceno hladilnika; ker če to ne bi veljalo, bi bil možen nakup v državi, kjer je hladilnik cenejši, in kasnejša prodaja v »dražji« državi.

- V sistemu DDV se na blago ob izvozu aplicira stopnja 0 %.

- MEJNA DAVČNA IZRAVNAVA (če so carinske meje) uvoženo blago se obdavči takoj ali ob prodaji po stopnji uvozne države.

- PLAČILO PO SEDEŽU PREJEMNIKA (če ni carinskih mej) prejemnik blaga v državi uvoznici sam aplicira davčno stopnjo na uvoženo blago in ta davek obračuna kot izstopni DDV, hkrati pa ta davek uveljavi kot davčno olajšavo (kot odbitek vstopnega davka).

- Pobere celotni DDV država uvoznica.

- Prodajalec obdavči blago s stopnjo DDV države izvoznice.Če je blago namenjeno končnemu kupcu, potem ni dodatnega obdavčevanja. Če je kupec zavezanec za DDV, potem se mu prizna znižanje davka.

- Pobiranje davka sta deležni država uvoznica (če proizvod ni namenjen končni prodaji) in država izvoznica (odvisen od davčne stopnje in ustvarjene dodane vrednosti).

BELA KNJIGA (1985) - Ukrepi (ukinitev fizičnih, tehničnih in fiskalnih ovir ) za vzpostavitev enotnega trga. - Dve stopnji DDV: standardna stopnja (med 14 % in 20 %) in znižana stopnja (med 4 % in 9 %).- Okvirno določene tudi trošarine.- Po predlogu Bele knjige je bila predvidena ukinitev meja med članicami, ter je bil predložen nov

način obračunavanja DDV - Sistem klirinške hiše: omogočil naj bi dosleden pristop k DDV na ravni EU, hkrati pa naj ne bi vplival na donos tega davka pri posameznih članicah; omogočal naj bi enak donos kot pred spremembo.

- Ob izvozu v drgo članico Unije se ne bi uporabila stopnja 0 %, temveč veljavna davčna stopnja v državi izvoznici.

9

- Predlogi so bili zavrnjeni (poenotenje davčnih stopenj in spremenjeni obračun DDV pri pretoku blaga – sistem klirinške hiše)

- Nova določitev stopenj: standardna stopnja vsaj 15 %, znižana stopnja pa vsaj 5 %

ZAČASNI REŽIM - Naj bi veljal do leta 1997 z možnostjo neomejenega podaljševanja.- Ob izvozu se aplicira stopnja 0 %, ob uvozu pa se primerno obdavči.- Trošarinska skladišča – akciza se plača šele, ko proizvod zapusti sistem trošarinskih skladišč in gre

v maloprodajo.- Fizične osebe lahko neovirano kupujejo v drugih državah članicah (načelo države izvoznice);

izjema so avtomobili in jahte, kjer se uporablja načelo države uvoznice.- Prodaja blaga na daljavo – Slovenija do 35.000 € letnih dobav, če preseže znesek, se mora

pošiljatelj registrirati v državi uvoznici, da imenuje davčnega zastopnika.

DAVČNE EVAZIJE- Blago, ki ga prodajalec obdavči s stopnjo 0 %, se lahko usmeri v domačo potrošnjo.- Blago, ki ga prodajalec obdavči s stopnjo 0 %, se lahko usmeri v končno potrošnjo v uvozni državi.

PREDLOG DOKONČNEGA SISTEMA DDV- Davčna uprava države uvoznice izvozniku povrne vstopni davek.- Asimetrični interes med kontrolo izvoznih in uvoznih transakcij.- Sistem namembnosti ima manj davčnih utaj- Sedanji sistem hibrid

8. POGLAVJE: (NE RABIMO)

10

9. POGLAVJE: DAVEK OD DOHODKA PRAVNIH OSEB

DAVČNA OSNOVA

Y = R - Ts - Am – Ob

Dohodek = prihodki – tekoči stroški (plače, stroški reproduk. mat.) – amortiz. – plačilo obresti

Iz definicije je razvidno, da se ne obdavčuje dobiček, pač pa donos lastniškega kapitala. Če bi hoteli obdavčevati dobiček, bi od davčne osnove Y morali odšteti še normalni donos lastniškega kapitala. Ta davek torej obdavčuje le eno obliko kapitala, tj. lastniški kapital, pa še tega ne v celoti.

RAZLOGI ZA UVEDBO DAVKA NA DOBIČEK PRAVNIH OSEB: davek od dobička pravnih oseb obdavčuje koristi, ki jih ima podjetje od takšne pravne oblike

organiziranosti (tj. omejene odgovornosti) in koristi od javnih dobrin in storitev, ki povečujejo dohodek podjetja

davek od dobička pravnih oseb deluje kot davek po odbitku in s tem kot vmesna postaja za davek od dohodka fizičnih oseb.

davek od dobička pravnih oseb obdavčuje rento, ki so jo deležni lastniki produkcijskih faktorjev

OSNOVNA KLASIFIKACIJA SISTEMOV DAVKA OD DOBIČKA JE: sistemi, ki ne lajšajo dvojnega obdavčevanja - to so klasični sistemi. Pri teh sistemih se dobiček

obdavčuje na ravni podjetja, razdeljene dividende pa gredo v celoti v davčno osnovo posameznika in so torej obdavčene z dohodnino. Ta sistem je v veljavi v ZDA, na Nizozemskem, v Švici.

sistemi, ki na ravni podjetja lajšajo dvojno obdavčevanje o ZNIŽANJE OSNOVE - davčna osnova za davek od dobička se zniža za nek procent izplačanih

dividend (Grčija, Irska, Švedska) o DVOJNE STOPNJE DAVKA OD DOBIČKA - na ravni podjetja je znesek, predviden za dividende,

obdavčen z nižjo davčno stopnjo kot znesek zadržanega dobička (ta sistem se ne uporablja več)

sistemi, ki na ravni posameznika lajšajo dvojno obdavčevanje o SISTEMI VRAČUNANJA DAVKA DRUŽBE (ali sistem IMPUTACIJE) - ti sistemi delujejo tako, da

individualni delničar poveča svojo neto dividendo; to povečanje se ponavadi izrazi kot nek % neto dividende. Na takšno, dividendo, delničar aplicira dohodnino, pri čemer se mu znesek, s katerim je povečal svojo neto dividendo, prizna kot davčna olajšava, in to v obliki znižanja davka.

o CEDULARNI SISTEMI - na ravni delničarja so prejete dividende deleţne nižje davčne stopnje dohodnine ali pa znižanja davka. Za razliko od znižanja davka pri sistemih, ki vračunajo davek družbe, pri tej obliki ni obrutenja dividend. Nižja davčna stopnja je npr. oblika davčne olajšave v Sloveniji, Avstriji, Belgiji...

11

DVE OBLIKI DISKRIMINACIJE: 1. neenako obravnavanje dividend in zadržanih dobičkov - dejanska davčna stopnja za zadržane dobičke je praviloma enaka davčni stopnji davka od dobička, medtem ko so dividende praviloma še dodatno obdavčene na ravni posameznika 2. neenako obravnavanje lastniškega in dolžniškega financiranja - na ravni podjetja je donos lastniškega kapitala obdavčen, donos dolžniškega kapitala (to so obresti) pa ne.

DAVEK OD DOHODKOV PRAVNIH OSEB (DDPO) V SLOVENIJI- rezident je davčni zavezanec, ki izpolnjuje vsaj enega od pogojev:

ima sedež v Sloveniji ali ima kraj dejanskega upravljanja v Slovenijidohodki v Sloveniji in tujini

- nerezident zavezan za davek od vseh dohodkov, ki imajo svoj vir v Republiki Sloveniji in od vseh dohodkov, ki imajo svoj vir izven Slovenije

Zavezanci niso: - RS, lokalne skupnosti in Banka Slovenije- Zavodi, društva, ustanove, verske skupnosti, zbornice, sindikati, ki so ustanovljeni za nepridobitne

dejavnosti so davka oproščeni samo za nepridobitni del

- splošna stopnja 20% od davčne osnove - posebna stopnja 0 %: investicijski skladi, pokojninski skladi, zavarovalnice in skladi tveganega

kapitala.

Davčne olajšave:- investicijska olajšava : 20 % v raziskave in razvoj; 30 % v opremo (računalniki, hibridna in

električna vozila) in v neopredmetena sredstva (do 30.000 €)- razvojna podpora pomurski regiji : 70 % za nove začetne investicije v opremo in neopredmetena

sredstva; 70 % stroškov zaposlitve prikrajšanega delavca.- olajšava za zaposlovanje : 50-70 % izplačanih plač pri njem zaposlenih invalidov, 20 % povprečne

mesečne plače za praktično delo vajencev, dijakov in študentov.- olajšava za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje – 24 % obveznih prispevkov za

pokojninsko in invalidsko zavarovanje za delojemalca zavarovanca- olajšava za donacije – do 0,3 % ustvarjenih prihodkov za humanitarne, zdravstvene, kulturne

namene; donacije političnim strankam do višine treh povprečnih mesečnih plač na zaposlenega.

10. POGLAVJE: (NE RABIMO)

11.POGLAVJE: SOCIALNA VARNOST

ELEMENTI ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE:- Financirano je s prispevki delodajalcev in delojemalcev ter s prispevki države iz splošnih davčnih

prihodkov ali namenskih davkov- Participacija je obvezna- Pravica zavarovanca je utemeljena zgolj z vplačanimi prispevki- Prispevki in pravice so pogosto vezani na dohodek zavarovanca

12

PRAVICE PRI SISTEMU SOCIALNEGA ZAVAROVANJA, KI SE FINANCIRAJO S PRISPEVKI: 1. pravice, ki izvirajo iz socialnega zavarovanja - te pravice naj bi se pretežno financirale s prispevki 2. pravice, ki so pogojene z dohodkovnim ali premoženjskim stanjem posameznika - v Sloveniji so to razne oblike socialne pomoči 3. pravice, ki so pogojene zgolj s pripadnostjo določeni skupini - pravice so upravičene z dejstvom, da imajo te skupine višje življenjske stroške (otroški dodatek)

BISMARCKOV MODEL - je značilen sorazmerno skromen obseg državnega intervencionizma in visok obseg pravic iz sistema socialne varnosti. Sistem se pretežno financira s prispevki, obseg pravic, ki se zagotavlja z dohodkovnim in premoženjskim preizkusom, pa je zelo skromen. To pomeni, da so osnovne socialne pravice pogojene s plačevanjem prispevkov. V to skupino uvrščamo Slovenijo, saj so prispevki delodajalcev in delojemalcev še vedno prevladujoč finančni vir socialnega zavarovanja, poleg tega pa je tudi obseg pravic na sorazmerno visoki ravni.

SKANDINAVSKI MODEL - je značilen visok obseg državnega intervencionizma, ki z davčnimi prihodki napaja sistem socialne varnosti; prispevki tvorijo manjši del prihodkov v teh sistemih. Obseg pravic je sorazmerno visok, takšno davčno financiranje pa ima za posledico, da je večina pravic iz sistema socialne varnosti univerzalnih, tj. pravice izhajajo že iz naslova državljanstva.

BEVERIDGEV MODEL - prevladuje v Angliji. Tudi v tem sistemu predstavljajo davki relativno pomemben vir, vendar je celotni sistem skromno zasnovan, s skromnim obsegom prispevkov in zelo skromnim obsegom pravic. Obseg pravic, ki se zagotavlja z dohodkovnim in premoženjskim preizkusom upravičenca pa je precej večji. Prispevki za pokojninsko zavarovanje so v fiksnem znesku (ne kot % plače), zdravstvena oskrba pa je univerzalna in financirana v celoti z davki.

SOCIALNO ZAVAROVANJE – socializacija tveganja, bolj splošno in nedoločeno (večja fleksibilnost), odporno na obsežne nepredvidljive dogodke, potrebna »le« zaveza države.

ZASEBNO ZAVAROVANJE – možna individualizacija tveganj, lahko propade, potrebuje premoženje.

POKOJNINSKI STEBRI:

1. STEBER - je splošni javni sistem, ki se financira s prispevki in/ali davki. Način financiranja je skoraj izključno na osnovi sprotnega prispevnega kritja. (v Sloveniji je izvajalec ZPIZ).

2. STEBER - sestavljajo različne poklicne sheme. Te sheme so lahko na ravni podjetja, panoge ali celotnega gospodarstva. Participacija je za zaposlene praviloma obvezna, financiranje pa je lahko bodisi s sprotnim prispevnim kritjem (PAYG) bodisi preko naložbenih skladov. V državah v tranziciji je ta steber deležen posebne pozornosti: praviloma je koncipiran kot enotna nacionalna shema za starost, obvezna za vse zaposlene. Vsak zaposleni z obveznim varèevanjem nalaga sredstva na individualni račun (pri banki, zavarovalnici ali specializiranem pokojninskem zavodu), sredstva se kapitalizirajo in po upokojitvi izplačujejo kot anuitete.

3. STEBER - sestavljajo različne oblike prostovoljnega individualnega pokojninskega zavarovanja; to obliko ponujajo različne zavarovalnice, pokojninski kapitalski skladi.

Prvi in drugi steber sta elementa sistema socialne varnosti, tretji pa je prostovoljen.

13

FINANCIRANJE ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA:- Javno financiranje v obliki prispevkov in davkov- Zasebno financiranje v obliki vplačil (premij) zasebnim zavarovalnicam in neposredna denarna

vplačila.

12.POGLAVJE: PREMOŽENJSKI DAVKI

Redni letni davki na premoženje: davčna osnova je lahko neto premoženje, pri čemer je neto premoženje enako vrednosti premoženja, zmanjšano za obveznosti in obremenitve premoženja – subjektni davek (upošteva se davčna sposobnost zavezanca)Davek na nepremičnine: en del realnega premoženja – objektni davek.

Davki na zapuščine, dediščine in darila: nastopajo le ob danem dogodku (smrt, darilna pogodba). Ta oblika davka je bolj subjektne narave, ker upošteva bolj lastnosti subjekta (npr. sorodstveno razmerje) kot pa sam objekt (dediščina).

Davki na finančne in kapitalske transakcije: vključujejo med drugim tudi davke na izdajanje, transfer, nakup in prodajo vrednostnih papirjev. Transakcijski davek za nakup ali prodajo nepremičnine.

PREMOŽENJSKI DAVKI IN UČINKOVITOSTKer je treba plačevati letni davek na premoženje ne glede na to, ali to premoženje daje donos ali ne, naj bi ta davek dal spodbude za učinkovitejšo rabo oz. alokacijo premoženja. Ker je osnova za letni davek na premoženje kumulirano varčevanje iz preteklosti, naj bi bili učinki tega davka na bodoče varčevanje skromni.Za davek na dediščino in darila je verjetno, da nimata resnejših ekonomskih posledic na zmanjšanje delovnega napora ali zmanjšanje varčevanja.

PREMOŽENJSKI DAVKI IN PRAVIČNOSTDve osebi, ki imata enak dohodek, toda različno premoženje, očitno nista v enakem položaju oz. nimata enake sposobnosti obdavčitve. Zato je z vidika horizontalne izenačenosti povsem razumljivo, da se pri določanju sposobnosti obdavčitve poleg dohodka upošteva tudi premoženje.Z vidika vertikalne izenačenosti letni davek na premoženje in davek na dediščine in darila delujeta v smeri zmanjševanja neenakosti; še posebej je v tem oziru pomemben davek na dediščine.

PREMOŽENJSKI DAVKI IN ADMINISTRATIVNI STROŠKIAdministrativni stroški nastanejo zaradi ugotavljanja premoženja in njegovega vrednotenja. ZA SLOVENIJO JE ZNAČILNO NASLEDNJE:- nima letnega davka na neto premoženje.- ima redni letni davek na nepremičnine, vendar z dokaj visokim pragom in izdatnimi oprostitvami. - davki na dediščine in darila so normalni sestavni del našega davčnega sistema, prav tako tudi

davki na finančne in kapitalske transakcije. - poleg teh premoženjskih davkov pozna naš sistem tudi nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč.

14

13.POGLAVJE: REDISTRIBUCIJA DOHODKA

LORENZOVA KRIVULJA – prikaz porazdelitve dohodka. Na abscisni osi podamo kumulativo deležev gospodinjstev, pri čemer so gospodinjstva rangirana glede na velikost dohodka, na ordinatni osi pa je podana kumulativa deleža dohodka. GINIJEV KOEFICIENT – na osnovi Lorenzove krivulje lahko izračunamo Ginijev koeficient, ki je enak dvakratniku razmerja ploščine med črto popolne enakosti in Lorenzovo krivulju.

14.POGLAVJE: JAVNOFINANČNI PRIHODKI IN JAVNOFINANČNI ODHODKI

ANALIZA NACIONALNIH RAČUNOV:- Sistem držbenih računov- Evropski sistem računov

GROBA RAZDELITEV:- tekoči račun (račun proizvodnje + račun razdelitve + račun rabe dohodka)- račun akumulacije (sestavljen iz kapitalskega in finančnega računa)- bilance stanja (premoženjske bilance)

JAVNOFINANČNI RAČUNI- bilanca prihodkov in odhodkov : kaže vire javnofinančnih prihodkov, to so predvsem davki in

prispevki, ter javnofinančne odhodke po ekonomskih namenih. - račun finančnih terjatev in (kapitalskih) naložb : vmesna bilanca med bilanco odhodkov in

prihodkov ter finančnim računom.- račun financiranja

JAVNE »BLAGAJNE« V SLOVENIJI- državni proračun- občinski proračuni- Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, - Zavod za zdravstveno zavarovanje.

JAVNOFINANČNI PRIHODKI SO:- Davki (na dohodek, dobiček, premoženje, blago in storitve....)- Prispevki za socialno varnost (prispevki za socialno zavarovanje, drugi socialni prispevki)- Transferni prihodki (od tujih vlad, od mednarodnih organizacija...)- Drugi prihodki (prihodki od obresti, dividend, najemnine, donacije...)

JAVNOFINANČNI ODHODKI SO:- Plače in drgi izdatki zaposlenim (plače, socialni prispevki)- Poraba blaga in storitev- Amortizacija- Plačila obresti (nerezidentom, rezidentom)- Subvencije (javnim in zasebnim podjetjem)- Transferni odhodki (tujim vladam, mednarodnim organizacijam...)- Transferi za zagotavljanje socialne varnosti (iz sistema socialnega zavarovanja, iz sistema

socialnega varstva..)- Drugi odhodki (iz premoženja, ki niso obresti, ostali..)

15

JAVNOFINANČNIH IZDATKOV SO:- splošne javne službe- obramba- javni red in mir- izobraževanje- zdravstvo- drugi elementi socialne varnosti in socialne pomoči- stanovanjske in komunalne storitve- rekreacija, religija in kultura- ekonomske dejavnosti (energetika, kmetijstvo, komunikacije, transport...)- drugo

15.POGLAVJE: JAVNOFINANČNI PRIMANJKLJAJ IN JAVNI DOLG

Javnofinančni primanjkljaj (fiskalni deficit) je razlika med javnofinančnimi prihodki in javnofinančnimi odhodki- Pozitivna razlika – fiskalni presežek (suficit) - Negativna razlika – fiskalni primanjkljaj (deficit)

FINANCIRANJE FISKALNEGA DEFICITA:- S presežnim domačim varčevanjem (prvi vir)- Z neto zadolževanjem v tujini (drugi vir)

ZADOLŽEVAJE DOMA VKLJUČUJE:- Gospodinjstva (prisilno posojanje prebivalstva – zaostanki pri izplačilih);- Finančne družbe (izključena Banka Slovenije);- Nefinančne družbe.

KRITERIJ JAVNEGA DOLGA - transakcija ne ustvari ali poravna obveznosti, ustvarja dohodek za lastnike

KRITERIJ POLITIKE JAVNEGA SEKTORJA - sestavni del politike javnega sektorja

KONVENCIONALNI DEFICIT - je izhodni element bilance prihodkov/odhodkov in bilance transakcij z nefinančnimi sredstvi. Navidezno preprosto definicijo ( javnofinančni prihodki - javnofinančni odhodki) je treba napolniti z vsebino: potrebno je določiti, kaj vse spada med javnofinančne prihodke in kaj med odhodke torej katere postavke spadajo v ti dve bilanci in katere ne?

STRUKTURNI ALI TRENDNI DEFICIT – označuje velikost deficita v stanju, ko ekonomija ni niti v recesiji niti v cikličnem gopodarskem vzponu.

PRIMRNI DEFICIT – definiran kot konvencionalni deficit brez plačila obresti za javni dolg. Če plačaila obresti presegajo konvencionalni deficit, to pomeni, da imamo primarni suficit, kar pomeni, da smo iz javnofinančnih prihodkov uspeli odplačati vsaj del obresti za javni dolg.

OPERATIVNI DEFICIT – definiran kot konvencionalni deficit brez inflacijske komponente plačila obresti za javni dolg.

16

NEOKLASIČNA PARADIGMA:znižanje davkov → zmanjša se neto varčevanje javnega sektorja, poveča se razpoložljiv dohodek → povečata se C in S, toda povečanje zasebnega varčevanja je manjše od zmanjšanja javnega varčevanja → manj agregatno varčevanje → manjša dolgoročna zaloga kapitala → manjša dolgoročna gospodarska rast.

KEYNESIANSKA PARADIGMA: Znižanje davkov → zmanjša se neto varčevanje javnega sektorja, poveča se razpoložljivi dohodek → povečata se C in S → večji output Y in s tem večje agregatne investicije, varčevanje in potrošnja.

RICARDOVA HIPOTEZA:Znižanje davkov → zmanjša se neto varčevanje javnega sektorja, poveča se razpoložljiv dohodek → nespremenjen C in večji S, pri čemer je povečano zasebno varčevanje ravno enako zmanjšanemu javnemu varčevanje → nespremenjeni osnovni realni makroekonomski agregati (investicije, potrošnja, premoženje)

JAVNI DOLG – predstavlja obveznosti javnega sektorja (države in/ali javnih podjetij), jamstva pa obveznosti zasebnega sektorja, za katere jamči država. Jamstva so potencialni dolg.

SLOVENSKI JAVNI DOLG- Zadolževanje z izdajo obveznic za sanacijo bank, prestrukturiranje gospodarstva- Neposredni prevzem dolgov večjih podjetij (Slovenske železarne, splošna plovba), s tem je

postala lastnik v teh podjetjih- Z dajanjem poroštev za odplačilo starih posojil in poroštev za najetje novih posojil (TAM,

elektrogospodarstvo).

DOLG DO DRŽAV ČLANIC PARIŠKEGA KLUBA - 488 mio $ (prevzet leta 1995)DOLG DO ČLANIC LONDONSKEGA KLUBA - 822 mio $ (prevzet leta 1996)

CELOTNI JAVNI DOLG RS LETA 2005 ZNAŠAL OKOLI 25 % BDP, JAMSTVA PA DODATNIH 10 % BDP, TOREJ SKUPAJ 35 % BDP.

DELITVE:- Po tem kdo je upnik

notranji dolg – upnik je domača pravna ali fizična oseba zunanji dolg – upnik je tuja pravna ali fizična oseba

- Po vrstah instrumentov (obveznice, krediti in garancije-jamstva)- Po valutni sestavi dolga

17