vpliv rastnih hormonov na karakteristiko plodov sliv ... · cvet je majhen, bele barve in je...

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA KMETIJSTVO IN BIOSISTEMSKE VEDE

Mateja STOPAR

VPLIV RASTNIH HORMONOV NA KARAKTERISTIKO

PLODOV SLIV (Prunus domestica)

DIPLOMSKO DELO

Maribor, 2016

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA KMETIJSTVO IN BIOSISTEMSKE VEDE

VINOGRADNIŠTVO, VINARSTVO IN SADJARSTVO

Mateja STOPAR

VPLIV RASTNIH HORMONOV NA KARAKTERISTIKO

PLODOV SLIV (Prunus domestica)

DIPLOMSKO DELO

Maribor, 2016

POPRAVKI:

III Stopar M. Vpliv rastnih hormonov na karakteristiko plodov sliv (Prunus domestica). Dipl.delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2016

Komisijo za zagovor in oceno diplomskega dela sestavljajo:

Predsednik: izr. prof. dr. Stanislav TOJNKO

Mentorica: izr. prof. dr. Tatjana UNUK

Somentor/član: viš. pred. mag. Andrej VOGRIN

Lektorica: Angelca Mohar, učit. slov. jezika

Diplomsko delo je rezultat lastnega raziskovalnega dela.

Datum zagovora:

IV Stopar M. Vpliv rastnih hormonov na karakteristiko plodov sliv (Prunus domestica). Stopar M. Vpliv rastnih hormonov na karakteristiko plodov sliv (Prunus domestica). Dipl.delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2016

Vpliv rastnih hormonov na karakteristiko plodov sliv (Prunus domestica)

UDK: 634.22:577.17(043.2) = 163.6

Namen poskusa, ki smo ga opravljali leta 2008 v Sadjarskem centru Maribor-Gačnik, je bilo ugotoviti, kakšen vpliv imajo rastna hormona avksin (pripravek Maxim) in citokinin (pripravek CPPU), ročno redčenje plodov in njihove kombinacije na velikost plodov in izbrane parametre kakovosti pri slivah sorte 'Čačanska lepotica'. V poskus je bilo vključenih 7 obravnavanj: obr. 1: plodove smo ročno redčili in nato tretirali z avksinom, obr. 2: izvedli smo tretiranje z avksinom, dne (22. 5. 2008), obr. 3: izvedli smo dve tretiranji z avksinom v dveh različnih terminih (22. 5. in 3. 6. 2008), obr. 4: izvedli smo tretiranje plodov s citokininom dne (22. 5. 2008), obr. 5: opravili smo tretiranje z avksinom in citokininom, šesto obravnavanje je predstavljalo kontrolo (netretirano), obr. 7: opravili smo ročno redčenje plodov. Meritve premera plodov so bile opravljene v 10 - 14 dnevnih intervalih, z začetkom 45 dni pred tehnološko zrelostjo. Rezultati so pokazali, da je statistično značilno največji pozitivni vpliv na velikost plodov in vsebnost suhe snovi imela uporaba rastnega hormona citokinina, uporabljenega v fazi razvoja plodov, medtem ko uporaba avksina ni imela učinka.

Ključne besede: slive / 'Čačanska lepotica' / rastni hormoni / plod / kakovost

OP: VII, 28 s., 6 preg., 2 graf., 32 vir.

The influence of growth hormones on characteristics of plums (Prunus domestica)

The purpose of the experiment made in 2008 at the Maribor-Gačnik Fruit Growing Centre was to determine the influence of the growth hormones Auxin (Maxim mixture) and Cytokinin (CPPU mixture), the manual thinning, and their combinations on the size of the plums ('Čačan Beauty') and the selected quality parameters. The experiment comprised seven treatments: the first treatment included the combination of the manual thinning and the use of Auxin; the second treatment (on 22 May 2008) included the use of Auxin; the third treatment included the use of Auxin on two different occasions (on 22 May and 3 June 2008); the fourth treatment (on 22 May 2008) included the use of Cytokinin; the fifth treatment included the combination of the use of Auxin and the use of Cytokinin; the sixth treatment included (untreated) control; the seventh treatment included the manual thinning of the plums. The size of the plums was measured in 10–14-day intervals. The measurements began 45 days before the technical maturity of the plums. The results showed that, statistically, the growth hormone Cytokinin, used during the growing phase, had typically the biggest positive influence on the size of the plums and on the dry matter content, whereas the use of Auxin had no effect.

Key words: plums / 'Čačan Beauty' / growth hormones / fruit / quality

NO: VII, 28 P., 6 Tab., 2 Graph., 32 lit.

V Stopar M. Vpliv rastnih hormonov na karakteristiko plodov sliv (Prunus domestica). Stopar M. Vpliv rastnih hormonov na karakteristiko plodov sliv (Prunus domestica). Dipl.delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2016

KAZALO

1 UVOD ............................................................................................................................ 1

2 PREGLED OBJAV ...................................................................................................... 2

2.1 Izvor in botanične značilnosti slive ...................................................................... 2

2.2 Morfološke in fiziološke značilnosti slive ............................................................ 3

2.3 Tehnološki ukrepi v nasadu sliv .......................................................................... 3

2.4 Kemična sestava sliv in njihov pomen v prehrani ............................................. 4

2.5 Talne in podnebne razmere za slivo .................................................................... 5

2.6 Pridelava sliv v Sloveniji ...................................................................................... 7

2.7 Rastni hormoni ...................................................................................................... 8

2.7.1 Avksini .................................................................................................................. 9

2.7.2 Citokinini ............................................................................................................... 9

2.8 Dosedanje izkušnje z uporabo rastnih hormonov pri koščičarjih .................. 10

3 MATERIAL IN METODE DELA ............................................................................ 12

3.1 Lokacija poskusa in lastnosti poskusnega nasada ........................................... 12

3.2 Vremenske razmere v tridesetletnem obdobju (1961–1990) in v letu 2008 ... 12

3.3 Rastlinski materiali ............................................................................................. 14

3.3.1 Podlaga .............................................................................................................. 14

3.3.2 Sorta 'Čačanska lepotica' ................................................................................... 15

3.3.3 Rastni hormoni avksini, pripravek Maxim ........................................................ 15

3.3.4 Rastni hormoni citokinini, pripravek CPPU ..................................................... 15

3.4 Metode dela .......................................................................................................... 16

3.4.1 Zasnova poskusa ............................................................................................... 16

3.4.2 Meritve premera plodov .................................................................................... 18

3.5 Statistična analiza podatkov .............................................................................. 19

VI Stopar M. Vpliv rastnih hormonov na karakteristiko plodov sliv (Prunus domestica). Stopar M. Vpliv rastnih hormonov na karakteristiko plodov sliv (Prunus domestica). Dipl.delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2016

4 REZULTATI Z RAZPRAVO ................................................................................... 20

5 SKLEPI ....................................................................................................................... 25

6 VIRI ............................................................................................................................. 26

VII Stopar M. Vpliv rastnih hormonov na karakteristiko plodov sliv (Prunus domestica). Dipl.delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2016

Kazalo preglednic

Preglednica 1: Vsebnost elementov v tleh v SC Maribor, april 2005 ................................. 12

Preglednica 2: Načrt izvedbe poskusa ................................................................................. 17

Preglednica 3: Datumi meritev premera plodov .................................................................. 18

Preglednica 4: Obseg debla ( D1 – Obseg debla spomladi, D2 – Obseg debla jeseni) ....... 20

Preglednica 5: Premer plodov pri posameznih obravnavanjih (v mm). .............................. 21

Preglednica 6: Parameter kakovosti plodov (suha snov in višina plodov v času obiranja) . 23

Kazalo grafikonov

Grafikon 1: Srednje mesečne temperature in mesečne padavine za tridesetletno

obdobje (1961–1990) po modificiranem Walterjevem in

Gaussenovem klimadiagramu, ki prikazuje temperature in

padavine v razmerju 1:4 (Hočevar in Petkovšek 1995) (ARSO

2016). ...................................................................................................... 13

Grafikon 2: Srednje mesečne temperature in mesečne padavine v letu 2008 po

modificiranem Walterjevem in Gaussenovem klimadiagramu, ki

prikazuje temperature in padavine v razmerju 1:4 (Hočevar in

Petkovšek 1995) (ARSO 2016). .............................................................. 14

1 Stopar M. Vpliv rastnih hormonov na karakteristiko plodov sliv (Prunus domestica). Dipl.delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2016

1 UVOD

Sliva (Prunus domestica) kot tradicionalna sadna vrsta je med pridelovalci v Sloveniji zelo

priljubljena. Velikost plodov je odvisna od sorte in klimatskih razmer. Primerna tržna cena,

velikost, debelina in barva pa so kriteriji, ki privabijo slehernega kupca, da poseže po

sladkih in sočnih plodovih. V največji meri se slive uporabljajo kot sveže, zelo pa so

uporabne za kuhanje kompotov in marmelad, včasih pa so iz njih zelo radi kuhali žganje.

Zaradi velike vsebnosti vitaminov pa se veliko uporabljajo tudi suhe slive, ki imajo velik

zdravstveni vpliv na urejanje prebave.

Različne barve sadja nam povedo, katere snovi vsebujejo in kako nam te koristijo. Tako

nam modra in vijolična barva sliv, borovnic, črnega grozdja in drugega sadja pove, da je to

sadje bogato s flavonoidi, ki telo ščitijo pred prostimi radikali ter pomagajo varovati pred

boleznimi srca in ožilja (agronet.si 15. 4. 2016).

V literaturi je mogoče najti podatke glede uporabe rastnih hormonov pri pridelavi

koščičarjev, ki imajo različne vplive na pridelek; vplivajo namreč tako na hitrost zorenja

kot tudi na velikost celic in posledično debelino plodov. V ta namen smo v diplomskem

delu želeli preveriti učinkovanje rastnih hormonov avksinov in citokininov, apliciranih v

različnih stopnjah razvoja plodov ter vpliva ročnega redčenja na debelino plodov.

V diplomski nalogi smo sledili naslednjim hipotezam:

- uporaba rastnih hormonov ima odločilen učinek na velikost plodov, kakovost in količino

pridelka,

- ročno redčenje ima pozitiven vpliv na debelino plodov in parametre kakovosti plodov,

- največji vpliv na velikost plodov ima kombinacija hormonov avksinov in citokininov,

odvisno od odmerka in časa aplikacije.


2 PREGLED OBJAV

2.1 Izvor in botanične značilnosti slive

Sliva izvira iz zahodne Azije in s Kavkaza. Najprej so jo udomačili v Grčiji in od tam se je

razširila skoraj po vsem zmernem pasu. Plinij poroča o gojenih sortah iz Sirije, ki so jih v

Italijo prenesli prek Grčije, v Veliko Britanijo in severno Evropo pa so se verjetno razširile

v obdobju rimskega imperija. Botanično rod sliva (Prunus domestica) spada v družino

rožnice (Rosaceae), podrazred (Rosidae) in red (Rosales- šipkovci) (Flowerdew 1995).

V zgodnjih devetdesetih letih je sliva skoraj izginila iz slovenskih sadovnjakov. Vzroki za

takšno stanje so bile težave z virusno boleznijo šarko, napad slivovega kaparja, povečana

ponudba sliv iz nekdanjih skupnih republik in pomankanje nasadov novih primernih sort.

V obdobju med obema svetovnima vojnama pa je bila pridelava sliv ena izmed vodilnih

sadjarskih panog, kar potrjuje tudi 3. Sadjarski kongres v Mariboru leta 1937, na katerem

so govorili o izboru sort in podlag za slivo, o agrotehniki, kvaliteti, predelavi in kontroli

suhih sliv (Petak in Zemljič 2008).

Danes gojimo več kot 2000 vrst raznih oblik in barv. Najbolj pogoste so evropske,

japonske in zahodno azijske (Marinko 2012). Ta klasifikacija temelji na izvoru staršev, ki

so jih uporabili v križanjih za pridobivanje novih sort (Petak in Zemljič 2008 ).V skupino

evropskih sliv spadajo sorte, ki izvirajo iz vrst domača sliva (Prunus domestica L.) ali

cibora (trnasta sliva- Prunus insititia L.) in so heksaploidi. Plodovi imajo mehko meso in je

odličnega okusa in pri sortah, ki izhajajo iz vrste domača sliva, odstopi od koščice (cepke).

Plodovi sliv, katerih meso ne odstopi od koščice, imenujemo kostenice in izhajajo iz cibore

(Štampar 2009).

Slive zorijo od poletja do jeseni. Plodovi so lahko veliki in okrogli ali pa majhni in ovalni,

obarvani so lahko vijoličasto rdeče do rdeče rumeno. Meso slive je lahko zeleno rumeno,

čvrsto, sladko, kislo ter srednje aromatično (Marinko 2012).


2.2 Morfološke in fiziološke značilnosti slive

Slive so večletne listnato cvetoče rastline. Kot take vsebujejo morfološke in funkcionalno

različne vegetativne organe in organe, ki so namenjeni razmnoževanju. Vegetativne organe

predstavljajo: korenine, steblo in list. Korenine so zelo pomembne za rast celotne rastline.

Med organe za razmnoževanje pa štejemo: cvet, seme in plod. Ti organi pa omogočajo

obstanek vrste (Mišič 1989).

Drevo slive zraste do 6 m visoko, odporno je proti pozebi in ima gojitveno obliko vitkega

vretena. Življenjska doba je v povprečju dolga 35 let. Drevo se redko opraši samo

(Flowerdew 1998). Cvet je majhen, bele barve in je dvospolen. Sliva cveti od marca do

aprila, cvetenje traja približno 6 - 12 dni (Štampar in sod. 2005). Slive so samooplodne ali

pomanjkljivo samooplodne, kar pomeni, da se iz cvetov, oprašenih z lastnim cvetnim

prahom, razvije premalo oplojenih cvetov. Na splošno pri slivah ni težav z opraševanjem

(Jazbec in sod. 1995). Plod slive je majhen do srednje velik, odvisno od rodnosti (30 – 40

g). Velikost sliv je nekje do 43,8 mm, širina nekje do 39,0 mm in dolžina do 37,2 mm. Šiv

je jasno izražen in deli plod na dva dela. Pecelj je kratek in odlično se drži za vejo in plod

(Ogašanović 1996).

Količino pridelka določajo število, velikost in teža plodov. Število plodov je odvisno od

intenzivnosti cvetenja, oplodnje in poznejšega odpadanja in redčenja plodov. Na

intenzivnost rasti in velikost plodov pa vplivajo dejavniki, kot so: temperatura, voda, listje,

gnojenje in število plodov (Jazbec in sod. 1995).

2.3 Tehnološki ukrepi v nasadu sliv

Osnovni tehnološki ukrep v nasadu sliv je redčenje plodov. Plodove redčimo za doseganje

boljše kakovosti in preprečevanja izmenične rodnosti. Poznamo kemično redčenje plodov,

ki ga opravimo s hormonskimi pripravki in ročno redčenje plodov. Kemično redčenje


opravimo po koncu cvetenja, oziroma dokler plodovi ne dosežejo premera 15 mm.

Škropljenje mora biti opravljeno v lepem vremenu z visoko zračno vlažnostjo in

temperaturami od 12 do 20 ˚C. Ročno redčenje pa opravimo v primeru, ko kemično

redčenje ne zadostuje. Ročno redčenje začnemo opravljati v mesecu juniju, odvisno od

vegetacije. Odstranjujemo predvsem plodiče, ki so zasenčeni in plodove, ki so slabotni in

nerazviti. Redčimo tako, da puščamo enega do dva plodiča v razdalji 10 – 15 cm (Jazbec in

sod. 1995).

2.4 Kemična sestava sliv in njihov pomen v prehrani

Sliva je v Sloveniji tradicionalna sadna vrsta in kot sadež je bila prvotno namenjena

predelavi. Najbolj je bila zastopana sorta 'Domača češplja', ki so jo v največji meri

uporabljali za kuhanje žganja in pripravo marmelad. Danes pa slivo kot sadno vrsto

uporabljajo za svežo potrošnjo, predvsem kot sadež, ki se ga poje svežega, v manjši meri

pa se uporabljajo tudi za predelavo. To je bil tudi poglavitni razlog za spremembe

kriterijev glede lastnosti plodov slive. Za svežo porabo morajo biti plodovi primerno veliki,

primerno obarvani in čvrsti, ter okusni (Godec in sod. 2015).

Plodovi slive vsebujejo: 73-87 % vode, 0,7-0,8 % beljakovin, 0,2 % maščob, 8-18 %

ogljikovih hidratov (3-15 % invertnega sladkorja, 0,8-8,6 % saharoze, 0,4-1 % pektinov, 1

% surovih vlaken) in 0,4-2,3 % kislin (predvsem jabolčne in grozdne) (Petauer 1993).

Vsebujejo še vitamine B - skupine in C, ter benzojsko kislino, ki pa v večjih količinah

povzroča drisko. Poleg tega vsebujejo flavonoide (antocianska barvila), med rudninami pa

tudi mikroelementa baker in cink (Cortese 2000).

Literatura največkrat omenja slive kot dober vir vitamina C, minerala kalija ter

antioksidantov, karotenoidov in fenolov. Raziskave so pokazale, da prav fenolne spojine

odlikuje močna antioksidativna učinkovitost proti prostim radikalom, ki lahko škodljivo

vplivajo na naše zdravje in pospešujejo ali sprožijo razvoj kroničnih bolezni. Slive imajo


več vitaminov kot hruške, višnje in drugo sadje. Okoli 20 mg imajo vitamina C, nekaj pa

tudi vitamina A in vitamina B2, ter drugih (Mozetič Vodopivec 2010). Suhe slive vsebujejo

skoraj dvakrat več vitaminov kot surove: vitamina A vsebujejo suhe skoraj dvakrat več kot

surove, vitamina K skoraj desetkrat več, betakarotena od tri- do pet- krat več, luteina

šestkrat več, vitamina C pa vsebujejo približno enako. Zelo dobro so se izkazale pri

zaprtju, napihnjenosti in na splošno zelo dobro vplivajo na prebavo. Poleg tega so suhe

slive izjemno odvajalo. Slive vsebujejo veliko kalija, ki je potreben za vzdrževanje

kislinsko- baznega ravnovesja v telesu, zato jih uvrščamo med bazično sadje (Marinko

2012).

Slive veljajo za odličen sadež za kuhanje in vlaganje, vendar pa se pri tem uniči veliko

koristnih sestavin; če slive radi jemo v velikih količinah, prebavila vseeno lažje prenesejo

kuhane kot presne. Iz namočenih sliv pa lahko pripravimo marmelado (Cortese 2000).

Marinko (2012) pa pravi, da so za uživanje najboljše sveže in sladke, ter morajo vedno

prijetno dišati. Odlične pa so tudi za pripravo pit, kolačev in drugih sladkih jedi. Lahko jih

tudi zamrznemo. Sliva je res univerzalna v kuhinji, saj je njena uporabnost pri različnih

vrstah jedi res velika, od slanih, sladkih jedi pa vse do mesnih in iz testa pripravljenih jedi.

2.5 Talne in podnebne razmere za slivo

Evropske skupine sliv niso zahtevne glede okoljskih razmer, saj jih lahko uspešno

pridelujemo na nadmorskih višinah do 900 m. Glede tal niso zahtevne, priporočljivo pa je,

da jih sadimo v dovolj globoka in bogata tla s slabo kislo do nevtralno reakcijo tal ( pH od

6 do 7) (Štampar 2009).

Južne in jugozahodne lege niso primerne za gojenje sliv zaradi prevelike vlažnosti in tudi

pojav pozebe na cvetovih je veliko pogostejši na teh območjih kot pa na ostalih legah.

Vendar pa so lahko območja nad 700 m nadmorske višine, v vlažnih območjih in kjer ni

pogojev za namakanje, primerna za gojenje sliv (Mišić 1979).


Ravninske lege so primerne le, če niso izpostavljene močnim vetrovom. Ne smejo pa biti

preveč zaprte in preveč namočene. Zaprte doline tudi niso primerne, ker drevesa propadejo

zaradi pogoste zmrzali in različnih rastlinskih bolezni. Neustrezna za slive so tudi strma

pobočja, v katerih se plitev koreninski sistem težko ukoreninja, zaradi tega je posledično

rodnost nižja, vpliva pa tudi na kvaliteto in količino pridelka (Lučič 1979).

Najbolj primerne so vzhodne in jugovzhodne lege. Ustrezajo jim območja s srednjo letno

vsoto padavin od 700 do 1400 mm in primerno vlažnostjo zraka (Štampar 2009). Drevesa

prenesejo zelo nizke temperature, tudi do – 25 ᵒC, cvet pa je za mraz zelo občutljiv, saj

pozebe že pri – 2 ᵒC. Slive so zahtevnejše glede vlage, ki jo potrebujejo celo več kot

jablane (Jazbec in sod. 1995).

Za normalno rast in razvoj pridelka je potrebno skozi celo rastno dobo od začetka

vegetacije do zorenja plodov zagotavljati zadostno količino vlage, saj je hitrost rasti pri

slivah zelo intenzivna, zaradi česar pa sliva v začetku vegetacije porabi velike količine

vode. Najbolj občutljiva na sušo je v času razvoja koščice. Pri pomanjkanju vlage pride do

množičnega odpadanja plodov, kot tudi do nenormalnega razvoja plodov, ki ostanejo na

veji (Mišić 1979).

Slive so rastline sonca. Svetloba služi slivi kot vir energije za fotosintezo in druge

fiziološke procese. Intenziteta svetlobe v sadovnjaku pa je odvisna od širine in višine

položaja nasadov in načina vzdrževanja površin, ter od razdalje med drevesi. Domače slive

(Prunus domestica) se dobro obnesejo pri temperaturah od + 35 do – 25 ᵒC. Večini sort sliv

odgovarja zmerno celinsko podnebje s srednjimi letnimi temperaturami od 9 do 11 ᵒC in

srednjo mesečno temperaturo poletnih mesecev (junij, julij in avgust) od 18 do 20 ᵒC

(Mišić 1979).


2.6 Pridelava sliv v Sloveniji

V času preseljevanja narodov, to je v času fevdalizma, je bilo sadjarstvo precej prizadeto, v

nekaterih predelih je celo propadlo, zlasti breskve, marelice in vinska trta. Ob naselitvi so

Slovenci v teh krajih našli jablane, hruške, slive, češnje in višnje, orehe, leske, kostanje in

so po sadnih imenih poimenovali tudi tamkajšnje kraje, vasi in gozdove. Po nekaterih virih

so v naši strukturi nasadov do sredine 19. stoletja prevladovale slive, češplje, češnje in

hruške. To so bile sadne vrste, ki so se množile in obnavljale z lastno sposobnostjo širjenja.

To pomeni: s koreninskimi izrastki ali pa z razširjenjem semena. Šele proti koncu

srednjega veka so se pojavile nove oblike sadovnjakov in naprednejši načini pridelovanja

sadja (Adamič 1990).

Kot v obdobju meščanskega sadjarstva je tudi kmečko sadjarstvo izbralo jablano za

poglavitno vrsto sadja. Hruške so prevladovale v hribovitih predelih, češnje so bile najbolj

razširjene v Istri, v obrobnih okoliših kot so Brkini, Bela krajina in Haloze pa so še vedno

prevladovale slive (Adamič 1990). Med letoma 1967 in 1997 pa je število posestev in

število s slivo posejanih nasadov naraščalo. Tako je bilo leta 1967 na 300 posestvih skupaj

posejanih 60 ha sliv. Število pa je strmo naraščalo in tako leta 1997 doseglo že 820

posestev in 250 ha sliv (Zadravec 2008).

Po drugi svetovni vojni pa je začela pridelava sliv upadati. Vzroki za poslabšanje položaja

pridelovalcev sliv je potrebno iskati v zelo povečani ponudbi sliv iz nekdanjih skupnih

republik, težave pa sta povzročila še virusna bolezen šarka in napad slivovega kaparja. V

zadnjih nekaj letih je bilo v Sloveniji opaziti rahlo pozitiven preobrat pri obnovi slivovih

nasadov, kar nam daje vedeti, da zanimanje za ta sadež le ni tako majhno. Potrebna je le

dobra tržna strategija, katere cilj bo povečanje zanimanja za nakup in posledično dvig

prodaje sliv na domačem trgu. V času, ko se je Slovenija vključevala v evropske

integracijske tokove, je na trgu s sadjem povzročilo dodatne spremembe in nova izhodišča.

Z odpravo notranjih mej v EU so se pojavile nove priložnosti, pa tudi nevarnosti na novem

skupnem trgu (Petak in Zemljič 2008).


Največja pridelovalka sliv med 22 evropskimi državami je Avstrija, predvsem zaradi

gostih nasadov, produktivnih podlag in sort, sledijo ji Poljska, Francija, Španija, Srbija in

Črna gora. Proizvodnja v teh državah se giblje med 60.000 in 400.000 t pridelanih sliv. V

naštetih državah pridelava sliv predstavlja pomemben delež v celotni strukturi sadjarske

proizvodnje, kar pa ne velja za Slovenijo (Zadravec 2008).

Zgodovinski pregled stanja na področju pridelave sliv v Sloveniji nam jasno pokaže, da je

bila sliva že od nekdaj precej razširjena sadna vrsta. Ob koncu 18. stoletja, kot navajata

starejša literatura in statistični popis, je bilo od sadnega drevja zasnovanih kar 50% sliv in

več. Do sredine 19. stoletja naj bi tako prevladovale poleg češenj in hrušk tudi slive in

češplje. Vzrok za takšno stanje je bil v dokaj enostavnem razmnoževanju, saj se

razmnožujejo s koreninskimi izrastki (Petak in Zemljič 2008).

V zadnjih 180 letih pa se je to močno spremenilo, saj je vodilno mesto prevzela jablana, ta

je tako izpodrinila slivo, ki je začela izgubljati stik z vodilnimi proizvajalci sliv. V

zgodnjih devetdesetih letih je skoraj izginila iz slovenskih intenzivnih sadovnjakov. Kot

kažejo statistični podatki, se v Sloveniji letno pridela okrog 6.000 t sliv, na organiziranih

trgih pa se jih proda le nekaj več kot 100 t (Petak in Zemljič 2008). Kljub dobrim

ekološkim pogojem za pridelovanje sliv pa statistični popisi intenzivnih sadovnjakov iz

leta 2007 beležijo v Sloveniji le še 27 ha intenzivnih nasadov sliv. Imeli smo še vedno

313.000 ekstenzivnih slivovih dreves in skupni pridelek 5.864 t.

2.7 Rastni hormoni

Rastni hormoni so skupina naravnih organskih snovi, ki pospešujejo ali zavirajo rast in

razvoj rastlinskih organov ter kalitev, vse to pri nizkih koncentracijah. Učinkovito delujejo

tudi na mesto sinteze, ali pa se premaknejo na druga mesta v rastlini in tam uravnavajo

različne procese. V sadjarstvu so poznane tudi umetne snovi za uravnavanje rasti, to so

tako imenovani regulatorji, ki se uporabljajo pri pridelavi sadja. Poznamo 5 vrst rastlinskih

hormonov: avksine, gibereline, citokinine, abscizinsko kislino in etilen. Med seboj lahko


delujejo nasprotujoče ali skladno. Rast in razvoj sta odvisna predvsem od razmerja

posameznih hormonov (Westwood 1992).

2.7.1 Avksini

Izraz avksin izvira iz grške besede aukso, kar pomeni rastem. Thimann (1969) je definiral

avksine kot naravne in sintetične organske spojine, ki pospešujejo dolžinsko rast stebelnih

poganjkov in zavirajo rast korenin, če so koncentracije teh spojin nižje od 0,001 M.

Poznamo 30 naravnih in nad 40 sintetičnih avksinov (Krajnčič 2008).

Najpomembnejši avksin v rastlinah je indol ocetna kislina, ki se tvori v listnih zasnovah,

mladih listih, vršičkih in v semenskih zasnovah plodu. Sintetični avksini so naftilocetna

kislina (NAA), indol maslena kislina (IBA) in druge. Njihove najpomembnejše vloge so:

vpliv na delitev in izdolževanje celic, tvorba floemskega in ksilemskega tkiva, ter tvorba in

razraščanje korenin, razvoj in rast plodov. Zavirajo pa tudi rast stranskih poganjkov.

Najbolj jih uporabljamo pri kemijskemu redčenju plodov (Westwood 1992).

Avksini spodbujajo začetek koreninjenja in tudi njihovo rast in razširitev. Spodbujajo tudi

celično delitev, ki vpliva na obseg in rast debla. Dobro delujejo v času cvetenja in vplivajo

na rast cvetnih delov. Povzročajo pa pozno zorenje plodov (Davies 1995).

2.7.2 Citokinini

Citokinini so fitohormoni, ki pospešujejo celično delitev in izhajajo iz grške besede

citokinesis. Sintetizirajo se predvsem v meristemskih tkivih koreninskih vršičkov in mladih

listov. V rastlinah se citokinini hitro razgrajujejo (Krajnčič 2008).

Poznamo prek 40 naravnih citokininov. Citokinini pospešujejo predvsem delitev celic, zato

se zadržujejo v mladih listih in plodovih. Vplivajo na zmanjšanje apikalne dominance, kar

pomeni spodbujanje razvoja stranskih brstov, preprečujejo pa tudi staranje in odpadanje


listov ter uravnavajo razporeditev hranil. Največ se uporabljajo v drevesničarstvu za tvorbo

predčasnih poganjkov, za redčenje in izdolževanje plodov (Štampar 2009).

Citokinini so derivati adenina in imajo značilno sposobnost, da povzročajo delitev celic v

tkivu rastline. Najpogostejši pokazatelj citokininov v rastlini je aktivna snov zeatin,

pojavljajo pa se tudi v obliki ribosomov. Dokazano je tudi delovanje citokininov v

povezavi z avksini in obratno, saj naj bi ta dva skupaj vplivala na celično delitev in samo

rast celic (Davies 1995).

2.8 Dosedanje izkušnje z uporabo rastnih hormonov pri koščičarjih

En od poskusov glede uporabe rastnih hormonov pri koščičarjih je bil izveden na

marelicah leta 2003 v Izraelu. V poskusu so Stern R.A., Flaishman M. in Ben- Arie R.

proučevali učinek avksinov na marelicah. Poskuse na marelicah so opravljali v dveh

nasadih, prvič v nasadu Kfar-Blum, drugo leto pa še v nasadu Rosh- Pina. Rezultati

poskusa so pokazali, da avksini pripomorejo k večji velikosti plodov, saj so drevesa, ki so

bila tretirana z avksini, imela bistveno večje plodove od kontrole. Največji učinek se je

pokazal dva tedna po tretiranju in tako se je razlika med drevesi in kontroliranimi drevesi

samo še stopnjevala (Stern in sod. 2007).

Pripravki, ki so bili uporabljeni na drevesih, so: Avksin ( Power ™) 50 mg/l, Avksin

(Amigo ™) 32 mg/l, Avksin ( Prigan ™) 20 mg/l in Avksin ( Maxim ®) 15 mg/l. Celice

tkiva so se v primerjavi s kontrolnimi drevesi povečale v naslednjih deležih: 50 % Avksin (

Amigo ™), 41 % Avksin ( Prigan ™), 34 % Avksin ( Power ™) in 24 % Avksin (Maxim

®).


Iz danih rezultatov lahko vidimo, da je bil najšibkejši pridelek ob uporabi avksina

(Maxim®), največji pridelek pa pri uporabi avksina (Amigo™) (Stern in sod. 2007).

Med leti 2003 in 2005 pa je bil v Izraelu izveden tudi poskus na češnjah, in sicer na stari

ameriški sorti Bing, ki ima zelo majhne plodove. Želeli so si povečati pridelek, zato so tri

leta škropili s pripravki iz sintetičnih avksinov in uporabili rastne regulatorje Power™,

Maxim® in Amigo™. Rezultat je pokazal povečanje plodov v drugem stadiju razvoja

plodov (Stern in sod. 2007).

Iste pripravke so kasneje uporabili še za citruse in breskve. Ugotovili so, da je škropljenje z

rastnim regulatorjem Maxim® očitno vplivalo na velikost plodov. Rastni regulator

Maxim® so uporabili 25 dni po vrhuncu cvetenja. Kontrolna drevesa takrat niso bila

škropljena. Rezultati so pokazali učinek vseh treh naštetih rastnih regulatorjev na

povečanje velikosti plodov in s tem na povečanje pridelka iz prvotnih 3 kg na 6 do 7 kg na

drevo (Stern in sod. 2007).

Poskus s citokinini pa je bil izveden na univerzi v Italiji. Ocenjevali so vpliv aplikacije

CPPU na produktivnost rasti kivija, na akumulacijo ogljikovih hidratov, metabolizma in na

končni plod. Škropili so dva tedna po vrhuncu cvetenja, vpliv pa je bil viden že kmalu po

tretiranju. Končni rezultat po obiranju je pokazal 25 % povečanje teže tretiranih plodov in

ta je bila večja kot pri kontrolnih drevesih. Tudi vsebnost klorofila je bila v tretiranih

sadežih večja. Končni rezultat raziskave je pokazal, da CPPU resnično pospešuje

dozorevanje sadja (Antognozzi in sod. 1996).


3 MATERIAL IN METODE DELA

3.1 Lokacija poskusa in lastnosti poskusnega nasada

Poskus je potekal v Sadjarskem centru Maribor – Gačnik, v obdobju od 22. 5. 2008 do 4. 8.

2008. Sadjarski center je poskusna postaja za pečkato sadje, ki je bil ustanovljen leta 1990.

Leži na 11ha celotne površine, od tega je 10 ha na nadmorski višini 270 – 310 m. Površine

ležijo na težko ilovnato glinastih tleh. Tla so oskrbovana po sistemu negovane ledine.

Drevesa sorte 'Čačanska lepotica' so bila posejana v letu 2001, vzgojena pa kot vitki

vretenasti grm. Sadilna razdalja med drevesi pa je znašala 4,5 x 2,5 m. V letu 2005 je bila

opravljena analiza tal, ki je pokazala dobro založenost tal z magnezijem in srednjo

preskrbljenost tal s fosforjem in kalijem (Preglednica 1).

Preglednica 1: Vsebnost elementov v tleh v SC Maribor, april 2005

P2O5

(mg/100 g tal)

K2O

(mg/100 g tal)

Mg

(mg/100 g tal)

pH Humus

(%)

13,9 (C) 19 (B) 12,5 (C) 7,4 3,7

(KGZ Maribor 2005)

3.2 Vremenske razmere v tridesetletnem obdobju (1961–1990) in v letu 2008

Na območju Maribora je bila povprečna letna temperatura v tridesetletnem obdobju (1961

– 1990) 9,7 ᵒC, povprečna temperatura v času vegetacije pa 16 ᵒC. Povprečna količina

padavin v tridesetletnem obdobju (1961 – 1990) je znašala 1105,7 mm, v obdobju

vegetacije pa 639 mm.


Grafikon 1: Srednje mesečne temperature in mesečne padavine za tridesetletno obdobje

(1961–1990) po modificiranem Walterjevem in Gaussenovem klimadiagramu,

ki prikazuje temperature in padavine v razmerju 1:4 (Hočevar in Petkovšek

1995) (ARSO 15. 4. 2016).

V letu 2008 je bila povprečna letna temperatura zraka 11,6 ᵒC, avgusta pa so bile

povprečne temperature največ 20,7 ᵒC. Iz podatkov, ki so dani v grafikonu 2, lahko

vidimo, da se je prvo sušno obdobje pojavilo konec aprila, drugo pa konec septembra in je

trajalo vse do konca oktobra. Povprečna letna količina padavin pa je znašala 895 mm.

Največ padavin je padlo julija (149 mm), najmanj pa januarja (2 mm) (Mesečni bilteni

2008).


Grafikon 2: Srednje mesečne temperature in mesečne padavine v letu 2008 po

modificiranem Walterjevem in Gaussenovem klimadiagramu, ki prikazuje temperature in

padavine v razmerju 1:4 (Hočevar in Petkovšek 1995) (ARSO 15. 4. 2016).

3.3 Rastlinski materiali

3.3.1 Podlaga

Najbolj primerna podlaga za sorto 'Čačanska lepotica' je Mirabolana ali Mirabolana 29 C.

Sejanec Mirabolane je generativna podlaga, ki daje bujno in neizenačeno rast, mirabolana

29 C pa je vegetativna podlaga, pri kateri je rast dreves šibkejša in izenačena (Štampar

2009). Drevesničarji imajo Mirabolano radi predvsem zato, ker seme dobro kali in ker se

dobro ujema s slivami, sadike pa rastejo zelo bujno. Slabost podlage Mirabolana je le, da

slabo vpliva na rodnost, posebno na bogatih rodovitnih tleh. V Srbiji imajo z njo zelo

dobre uspehe, slovenski sadjarji pa ravno tako (Šiško 1979).

K limadiag ramMaribor2008

0

5

10

15

20

25

30

35

40

J an F eb Mar Apr Maj J un J ul Avg S ep Okt Nov Dec

Tempe

rature(°C)

0

20

40

60

80

100

120

140

160

Pada

vine

(mm)

T(°C ) R R (mm)


3.3.2 Sorta 'Čačanska lepotica'

Sorta 'Čačanska lepotica' je nastala s križanjem sort 'Wangenhajmova' in 'Požegača' leta

1961 v Srbiji (Čačak). Rast dreves je srednje bujna. Sorta hitro zarodi, nato pa redno in

dobro rodi. Plodovi so eliptične oblike, srednje debeli (okoli 40 g), s temno modro tanko

kožico in kratkim pecljem. Meso je čvrsto, zeleno rumene barve. Plodovi so sladko

kislega, odličnega okusa. Meso se dobro loči od koščice (cepka). Je samooplodna sorta , ki

cveti srednje zgodaj. Zori v prvi dekadi avgusta (Usenik in Beber 2011). Sorta 'Čačanska

lepotica' je rodila 5. leto po hibridizaciji, za novo sorto pa je bila priznana leta 1975. Zelo

primerna je za transport in relativno odporna proti boleznim. Zelo dobra je kot namizna

sorta (Mišič 1989).

3.3.3 Rastni hormoni avksini, pripravek Maxim

V poskusu smo uporabili rastni hormon avksin, ki se prodaja v pripravku pod

komercialnim imenom Maxim ( Aktivna snov 3,5,6 trikloro – 2 – piridiloksiacetat). Maxim

spada v sintetično skupino avksinov in se ga uporablja za hitrejšo rast in izboljšanje

kakovosti plodov (Stopar 1999). Uporabljen je bil pripravek Maxim v obliki tablet, ki se

topijo v vodi in sicer v koncentraciji 0,2 g /l vode v obeh terminih tretiranja (22. 5. in 3. 6.

2008).

3.3.4 Rastni hormoni citokinini, pripravek CPPU

V poskusu smo uporabili citokinin, ki se prodaja pod komercialnim imenom CPPU N – (2-

kloro- 4- piridil- N) – fenilurea. CPPU N – (2- kloro- 4- piridil- N) – fenilurea je sintetični

citokinin, ki vpliva predvsem na velikost plodov in na porast plodov prve kakovosti, slabše

pa deluje na diferenciacijo cvetnih brstov za naslednje leto (Stopar 1999). Citokinin

prpravek CPPU je bil uporabljen dne 22. 5. 2008 v koncentraciji 10 ml/l vode. Za ta termin


uporabe smo se odločili, ker nas je zanimal vpliv na velikost plodov od začetka razvoja

do obiranja plodov.

3.4 Metode dela

3.4.1 Zasnova poskusa

Poskus je bil izveden v mesecih junij in julij, leta 2008, v Sadjarskem centru Maribor-

Gačnik. V poskus smo vključili 7 dreves sorte 'Čačanska lepotica' posajenih v vrstah. Prvo

škropljenje z avksinom smo opravili 22. 5. 2008, ob 9. uri zjutraj, v oblačnem vremenu pri

12 ˚C. Drugo škropljenje smo opravili dne 3. 6. 2008, ob 11.30 uri, v sončnem in toplem

vremenu pri 28 ˚C. Meritve premera plodov smo izvedli v 10 do 14 dnevnih intervalih, z

začetkom merjenja plodov dne 22. 5 in končnim merjenjem dne 4. 8. Na vsakem drevesu,

naključno odbranem v poskus, smo označili po 6 vej približno v isti višini in podobne

debeline, ter jih označili s šifro od 1/1, 1/2, 1/3, 1/4, 1/5 in 1/6 in vse do 7/1, 7/2, 7/3,

7/4,7/5 in 7/6. Od 22.5., dalje pa smo merili prirast 10 plodov na vejo, ki so bili primerne

velikosti in nepoškodovani. Načrt izvedbe poskusa je prikazan v preglednici 2.


Preglednica 2: Načrt izvedbe poskusa

Oznaka

obravnavanja

Pripravek Aktivna

snov

Koncentracije Tretiranje 1. tretiranje

22.5.2008

2. tretiranje

3.6.2008

RRA1 Maxim+RR RR + avksin 0,2 g/l 1x X

A1 Maxim avksin 0,2 g/l 1x X

A1 A2 Maxim avksin 0,2 g/l + 0,2

g/l

2x X X

C1 CPPU citokinin 10 ml/l 1x X

C1A2 CPPU+

Maxim

Citokinin +

avksin

10 ml/l + 0,2

g/l

2x X (citokinin) X (avksin)

K Kontrola neredčeno

RR (22.5.-

4.8.)

RR RR

Legenda: A – Avksin, C – Citokinin, 1- Tretirano v prvem terminu, 2 – Tretirano v drugem terminu, RRA1 – Kombinacija ročno redčenje in avksin, A1A2 – Avksin, apliciran v prvem in drugem terminu, C1A2 – Citokinin, apliciran v prvem terminu, avksin, apliciran v drugem terminu, K – Kontrola plodov in RR – Ročno redčenje plodov opravljeno od dne 22. 5. do 4. 8. 2008.

Iz preglednice 2 je razvidno, da smo v poskusu imeli 7 obravnavanj:

1. Obravnavanje (RRA1): pred tretiranjem z avksinom smo opravili ročno redčenje

plodov

2. Obravnavanje (A1): enkratno tretiranje z avksinom (Maxim)

3. Obravnavanje (A1A2): tretiranje v dveh terminih z avksinom (Maxim)

4. Obravnavanje (C1): enkratno tretiranje s citokininom (CPPU)


5. Obravnavanje (C1A2): prikazuje tretiranje v dveh terminih (22. 5 in 3. 6. 2008). V

prvem terminu smo tretirali s citokininom (CPPU), v drugem terminu pa z

avksinom (Maxim).

6. Obravnavanje (K): kontrola brez tretiranja

7. Obravnavanje (RR): ročno redčenje plodov brez tretiranj s hormonskimi pripravki.

3.4.2 Meritve premera plodov

Meritve plodov so bile izvedene v terminih, podanih v preglednici 3.

Preglednica 3: Datumi meritev premera plodov

Sorta 'Čačanska lepotica'

Termini merjenja

plodov

22. 5.

2008

3. 6.

2008 10. 6.

2008

23. 6.

2008 3. 7.

2008 10. 7.

2008 23. 7.

2008 4. 8.

2008

Premeri plodov so bili izmerjeni s kljunastim merilom, zadnji dan meritev pa smo na enak

način izmerili še višino plodu. Suho snov oziroma TSS pa smo izmerili z refraktometrom

in jo izrazili v ˚Brix. Po meritvi obsega debel smo izvedli ročno redčenje plodov.

Redčenje plodov je potekalo v obdobju od 22. 5. 2008 do 4. 8. 2008 na drevesih RRA1 in

drevesih RR. Plodove smo naključno zredčili po celi krošnji na določeno obremenitev:

- 30- 40 plodov na dolžini 1m v primeru, da so bile veje dolge do 2 m,

- 60 plodov na dolžini 1,5 m v primeru, da so bile veje dolge do 3 m.

Pri redčenju smo prioritetno odstranili majhne, poškodovane ter dvojne plodove oz. tako

imenovane dvojčke.


3.5 Statistična analiza podatkov

Podatki o obsegu in višini plodu so bili obdelani ter analizirani s pomočjo programskega

paketa Microsoft Excel 2007 in SPSS for Windows 10.0. Opravljena je bila tudi

enosmerna analiza variance ANOVA ter Duncanov test (0,05).


4 REZULTATI Z RAZPRAVO

Poskus za namen vrednotenja vpliva rastnih hormonov in ročnega redčenja na velikost

plodov je potekal v Sadjarskem centru Maribor- Gačnik leta 2008 na sorti sliv 'Čačanska

lepotica'. Pred začetkom meritev plodov smo drevesom izmerili obseg cepljenega mesta na

deblu, in sicer 20 cm nad cepljenim mestom in nato še enkrat po koncu obiranja. Rezultati

so prikazani v preglednici 4. V preglednici 5 so podane povprečne vrednosti obsega testnih

plodov iz posameznega obravnavanja.

Preglednica 4: Obseg debla ( D1 – Obseg debla spomladi, D2 – Obseg debla jeseni)

Obravnavanje Obseg D1 (cm) Obseg D2 (cm) Prirast obsega debla (cm)

RRA1 22,2 23 0,8

A1 28 30 2

A1A2 24,3 27 2,7

C1 25 28 3

C1A2 27,4 28 0,6

K 23,2 25 1,8

RR 23 26 3


Preglednica 5: Premer plodov pri posameznih obravnavanjih (v mm)

Obravnavanje Datum

RRA1 A1 A1A2 C1 C1A2 K RR

22. 5. 2008 19,2 b

19,2 b

19,4 ab

19,6 ab

19,3 ab

19,7 A

19,7 a

3. 6. 2008 21,8 b

21,9 b

22,3 ab

22,6 a

22,2 ab

22,5 A

22,5 a

10. 6. 2008 24,5 a

24,3 a

24,7 a

24,6 a

24,7 a

28,9 A

25,6 a

23. 6. 2008 27,0 a

27,1 a

27,6 a

27,7 a

31,9 a

28,0 A

28,2 a

3. 7. 2008 30,1 a

29,9 a

30,3 a

30,4 a

30,4 a

30,8 A

30,4 a

10. 7. 2008 32,5 c

32,4 c

32,5 c

32,7 c

32,8 c

33,3 b

33,9 a

23. 7. 2008 35,5 cd

35,5 d

36,0 cd

36,2 bc

36,1 bc

36,8 A

36,6 ab

4. 8. 2008 37,5 bc

37,0 c

37,8 b

38,0 b

38,0 b

38,7 A

38,0 b

* različne črke (a, b, c, d) v posameznih vrsticah prikazujejo statistično značilne razlike za določen parameter po Duncanu (0,05)

Iz preglednice 5 je razvidno, da so prvi dan meritev, to je na dan 22. 5. 2008, 73 dni pred

obiranjem premeri plodov znašali med 19,2 in 19,7 mm. Pri prvi meritvi smo potrdili

statistično značilne razlike plodov v obravnavanjih RRA1 in A1 so v premeru plodov

statistično značilno zaostajali za plodovi v obravnavanju K.

Na dan 3. 6. 2008, 61 dni pred obiranjem je bilo stanje podobno. Povprečni premer plodov

je na ta dan znašal 22 mm. Največji prirast obsega plodov smo v tej fazi razvoja plodov

zabeležili pri obravnavanjih RRA1 in A1, ki so prirastla za 2,5 mm.

Na dan 10. 6. 2008 ni bilo opaziti statistično pomembnih razlik v priraščanju plodov.

Povprečni premer plodov je 54 dni pred obiranjem znašal 24,5 mm.

Na dan 23. 6. 2008, 41 dni pred obiranjem je bilo stanje podobno. Povprečni premer

plodov je na ta dan znašal 27,5 mm in med obravnavanji nismo potrdili statistično

značilnih razlik. Od začetka meritev so plodovi v povprečju prirastli za 5,5 mm.

Na dan 3. 7. 2008, 31 dni pred obiranjem je premer plodov v povprečju znašal 30,4 mm.

Med obravnavanji v tem času ni bilo statistično značilnih razlik. Plodovi, ki so bili merjeni

od 22. 5. do 3. 7. so v debelino povprečno prirastli za 2,5 mm.


Na dan 10. 7. 2008 , 24 dni pred obiranjem pa so se premeri plodov zopet statistično

značilno razlikovali. V povprečju je premer plodov na ta dan znašal 32, 7 mm. Premeri

plodov v obravnavanju K so statistično značilno zaostajali za premeri plodov v

obravnavanju RR, ki so merili 33,9 mm, kar pomeni, da je bil premer plodov v

obravnavanju K za 0,6 mm manjši od RR. Statistično značilno najmanjši premer plodov pa

so v tem terminu imeli plodovi v obravnavanjih RRA1 (32,5 mm), A1 (32,4 mm), A1A2

(32,5 mm), C1 (32,7 mm) in C1A2 (32,8 mm), torej so za RR v prirasti zaostajali za 0,9-

1,5 mm.

Na dan 23. 7. 2008, 11 dni pred obiranjem so plodovi v obravnavanjih C1A2 in C1

statistično značilno zaostajali za premeri plodov v obravnavanju K in sicer v povprečju za

0,7 mm. V povprečju je premer vseh plodov na ta dan znašal 36 mm. Plodovi iz

obravnavanja K so bili statistično značilno največji in so dosegli premer 36,8 mm.

Statistično značilno najmanjši premer plodov smo na ta dan zabeležili pri plodovih v

obravnavanjih RRA1 in A1, to je v povprečju 35,5 mm.

Opazimo lahko, da so bile razlike v priraščanju plodov dokaj nekonsistentne.

Na dan obiranja, to je 4. 8. 2008 so po debelini plodov statistično značilno izstopali

plodovi v obravnavanju K, kjer so plodovi v povprečju dosegli premer 38,7 mm, medtem

ko je povprečni premer vseh plodov, zajetih v poskus, na ta dan znašal 38 mm. S

statistično značilno manjšim premerom plodov sledita obravnavanji RRA1 in A1, kjer so

plodovi ob obiranju dosegli premer 37,5 oz. 37,0 mm, kar pomeni, da se je v času od prve

meritve njihov premer povečal za 18,3 mm oz. za 17,8 mm.

Ročno redčenje plodov se je v našem poskusu izkazalo za zelo učinkovit ukrep, saj je iz

preglednice 5 razvidno, da so plodovi RR zelo dobro priraščali, celo boljše kot plodovi, ki

so bili tretirani z rastnimi regulatorji.

Hormonska pripravka (avksin Maxim in citokinin CPPU) sta imela v našem poskusu

največji vpliv v fenofazi razvijanja plodov. Vpliv hormona avksina na velikost plodov ni

bil izrazit, medtem ko smo pri uporabi hormona citokinina dokazali delni vpliv na prirast

plodov. Učinek rastnih hormonov je postajal v času zorenja manj izrazit.


Preglednica 6: Parameter kakovosti plodov (suha snov in višina plodov v času obiranja)

Obravnavanje Parameter

RRA1 A1 A1A2 C1 C1A2 K RR

TSS (Brix) 13,0 b

13,0 b

13,6 ab

13,8 a

13,4 ab

14,0 a

13,5 ab

H (mm) 44,4 abc

44,1 bc

44,8 ab

45,1 ab

43,3 c

45,3 a

44,5 ab

* različne črke (a, b, c) pomenijo statistično značilne razlike med posameznimi obravnavanji po Duncanu (0,05)

Iz preglednice 6 je razvidno, da so največ suhe snovi v času obiranja vsebovali plodovi iz

obravnavanja K in C1, to je 14,0 ˚Brix oz. 13,8 ˚Brix, statistično značilno manj pa plodovi

v obravnavanjih RRA1 in A1, (v obeh primerih 13,0 ˚Brix). Plodovi v obravnavanjih

RRA1 in A1 so tako imeli v povprečju za 1 ˚Brix manjšo vsebnost suhe snovi kot plodovi

v obravnavanju K.

Iz preglednice 6 je razvidna tudi višina plodov v času obiranja plodov. Višina plodov je v

času obiranja v povprečju znašala 44,5 mm. Statistično značilno najvišji plodovi so bili v

obravnavanju K in sicer 45,3 mm, statistično značilno najmanjšo višino pa smo zabeležili

pri plodovih v obravnavanju A1, kjer so plodovi v višini zaostajali za 1,2 mm in tako

dosegli končno višino 44,1 mm.

Zaključimo lahko, da hormoni vplivajo na velikost plodov, a selektivno, saj rezultati jasno

kažejo razliko med učinki hormonov avksinov in citokininov. Analiza obdelave podatkov

pokaže, da v našem poskusu rastni hormoni avksini niso imeli vpliva na prirast premera

plodov oz. njihovo končno velikost, hormoni citokinini pa so izkazali le delen omejen

vpliv na povečanje premera plodov. Kot najučinkovitejši ukrep za povečanje velikosti

plodov se je izkazalo ročno redčenje, izvedeno v terminu od 22. 5. do 4. 8. 2008 na

plodovih obravnavanja RRA1 in RR.

Tudi v raziskavi, ki je bila opravljena leta 2003 v Izraelu na marelicah, je bilo pokazano,

da je izmed vseh izbranih rastnih hormonov imel najslabši vpliv avksin (Maxim). Je pa po

raziskavah drugih avtorjev imel vpliv na povečanje plodov pri češnjah, citrusih in


breskvah. Predvidevamo, da bi lahko z uporabo večje koncentracije tega pripravka in

upoštevanjem vremenskih razmer dosegli večji premer plodov.

Rastni hormon citokinin (CPPU) je v naši raziskavi imel delen vpliv na povečanje plodov,

večji vpliv pa na vsebnost suhe snovi v času obiranja plodov. Pridružujem se mnenju

Antgonozzija in sodelavcev (1996), da citokinini vplivajo na velikost plodov, kar se je

pokazalo tudi v naši raziskavi.


5 SKLEPI

V diplomskem delu, ki je potekalo v Sadjarskem centru Maribor-Gačnik leta 2008, smo

želeli raziskati, kako rastna hormona avksin in citokinin ter ročno redčenje plodov vplivajo

na končno velikost plodov in vsebnost suhe snovi pri sorti 'Čačanska lepotica'.

Prišli smo do naslednjih ugotovitev:

- Hipoteze, da ima uporaba rastnih hormonov odločilen učinek na velikost plodov, ne

moremo v celoti potrditi. Rastni hormon avksin ni imel statistično značilnega

vpliva na premer plodov, medtem ko smo tega potrdili pri uporabi rastnega

hormona citokinina. Je pa uporaba rastnega hormona avksina imela za posledico

statistično značilen pozitivni vpliv na vsebnost suhe snovi v plodovih.

- Hipotezo, da ima ročno redčenje pozitivni efekt na debelino in parametre kakovosti

plodov, v celoti potrjujemo.

- Hipoteze, da bo imela kombinacija obeh rastnih hormonov največji pozitivni vpliv

na velikost plodov, ne potrdimo.

Kljub dobljenim rezultatom smo prepričani, da bi lahko uporaba rastnih hormonov pri

koščičarjih nasploh imela pozitiven učinek v primeru, če bi spremenili (povečali)

koncentracije rastnih hormonov in predvsem v primeru, če bi bile v času tretiranja

vremenske razmere drugačne. Sicer pa je ročno redčenje plodov v nasadih, kjer je to

fizično obvladljivo, ukrep, ki ima zagotovo pozitivne posledice na parametre kakovosti

plodov, kot so njihova velikost in okus.


6 VIRI

1. Adamič F. 1990. Sadje in sadjarstvo v Sloveniji. Ljubljana, Kmečki glas: 10-23.

2. Antognozzi E, Battistelli A, Famiani F, Moscatello S, Stanica F, Tombesi A. 1996.

Influence of CPPU of carbohydrate accumulation and metabolism in fruits of

Actinidia deliciosa Scientia Horticulturae, 65: 37-46.

3. Cortese D. 2000. Sadje- moč naravne hrane: prehranske in zdravilne lastnosti,

shranjevanje in priprava. Ljubljana, Kmečki glas: 126-131.

4. Davies P. 1995. Plant hormones. Section of plant Biology Division of Biological

sciences Corrnell University New York, U.S.A: 1-10.

5. Flowerdew B. 1998. Sadje in drugi sadeži. Ljubljana, DZS: 34-36.

6. Godec B. in sodelavci. 2015. Sadni izbor za Slovenijo 2014. Ljubljana, Kmetijski

inštitut Slovenije: 35.

7. Hočevar A, Petkovšek Z. 1995. Meteorologija- osnove in nekatere aplikacije.

Ljubljana, Biotehnična fakulteta:132-135.

8. Jazbec M. 1995. Sadni vrt. Ljubljana, Kmečki glas: 128-130.

9. Kajfež Bogataj L, Sušnik A. 2008. Vreme: v maju toplo, mokro, vroče. Revija Sad 6/

2008- letnik XIX: 25.

10. Krajnčič B. 2008. Fiziologija rastlin: 157- 163, 180-182.

11. Lučić P. 1979. Šljiva: podizanje, održavanje i sanacija. Sarajevo, Zadrugar: 7-10.

12. Marinko R. 2012. Slive zaveznice močnih kosti. Sad 9/ 2012- letnik 23: 34.

13. Mišić P. 1989. Šljiva. Nolit Beograd: 19-23, 52-60, 94-97.

14. Mozetič Vodopivec B. 2010. Slive in njihov pomen v prehrani. Revija Sad:

15. Ogašanović D, Ranković M, Nikolić M, Mitrovič M, Stamenkovič S, Tešović Ž,

Stanisavljević M, Papič V, Garič R, Plazinič R. 1996. Nove sorte vočaka stvorene u

Čačaku. Beograd, Institut za istraživanja u poljoprivredi Srbija: 99.

16. Petak B, Zemljarič I. 2008. Analiza trga sliv v Sloveniji in možnosti za povečanje

prodaje sliv kot konzumnega sadja. Revija Sad 5/ 2008- letnik XIX: 3-5.

17. Petauer T. 1993. Leksikon rastlinskih bogastev- 1.izd.- Ljubljana, Tehniška založba:

471- 473.


18. Pelc D. 2015. Vpliv uporabe rastlinskih hormonov v različnih razvojnih fazah

plodov na količino in kakovost pridelka češnje. Maribor: 8-11.

19. Stern RA, Flaishman M, Arie RB. 2007. Effect of Synthetic auxins on fruit size of

five cultivars of Japanese plum (Prunus salicinia Lindl). Scientia Horticulturae,

112: 303-309.

20. Stern RA, Flaishman M, Arie RB. 2007. The effect of synthetic auxins on fruit

development, quality and final fruit size in Canino appricot (Prunus armeniaca L.)

Journal of Horticultural Science & Biotechnology 82: 335-340.

21. Stern RA, Flaishman M, Applebaum S, Arie RB. 2007. Effect of synthetic auxins on

fruit development of Bing cherry (Prunus avium L.). Scientia Horticulturae 114:

275-280.

22. Stopar M. 1999. Sodobno kmetijstvo. Ljubljana, letnik 32/10: 459- 465.

23. Šiško M. 1979. Sadjarstvo za kmetijske šole. Ljubljana, Tehnična založba Slovenije:

207-210.

24. Štampar F. 2009. Sadjarstvo. Ljubljana, Kmečki glas: 45-47, 272-275.

25. Usenik V, Beber M. 2011. Rezultati preizkušanja na šarko tolerantnih sort slive- SC

Maribor, Revija Sad 9/2011- letnik XXII: 3.

26. Usenik V. 2005. Kakšne slive si želijo kupci. Revija Sad let.16, št.5: 3-5.

27. Westwood Melvin N. 1992. Temperate- Zone pomology: 150-152, 374-377

28. Zadravec P. 2008. Sliva v srednji Evropi. Sadjarski center Gačnik, Revija Sad 7-8,

letnik XIX: 6-8.

29. Zadravec P. 2008. Uspeh kemičnega redčenja. Revija Sad 4/ 2008- letnik XIX: 3-5.


Elektronski viri:

30. Agencija Republike Slovenije za okolje. (15. 4. 2016)

http://www.arso.gov.si/vreme/napovedi%20in%20podatki/maribor.html

31. Agencija Republike Slovenije za okolje (Mesečni bilten 2008). (15. 4. 2016)

http://www.arso.gov.si/o%20agenciji/knji%C5%BEnica/mese%C4%8Dni%20bilten/

bilten2008.htm

32. Spletna stran agronet. (15. 4. 2016)

http://www.agronet.si/izdelek/333032/sliva-prunus-domestica-cacanska-lepotica-

mirabolana


7 ZAHVALA

Za strokovno vodstvo in pomoč pri izdelavi diplomske naloge ter vso potrpežljivost se

najlepše zahvaljujem mentorici, izr.prof. dr. Tatjani Unuk.

Lepo se zahvaljujem tudi izr. prof. dr. Stanislavu Tojnku ter viš. pred. mag. Andreju

Vogrinu za strokoven pregled diplomske naloge. Hvala tudi Sadjarskemu centru Maribor-

Gačnik, da sem lahko pri njih izvedla praktični del diplome.

Posebej se zahvaljujem Urbanu Javorniku za ves trud in pomoč pri oblikovni izvedbi

diplomske naloge.

Zahvaljujem se tudi Angelci Mohar za lektoriranje diplomske naloge in knjižničarkama za

pomoč pri iskanju literature.

Najlepša hvala tudi moji družini, ki mi je ves čas stala ob strani in me bodrila, da nisem

obupala na poti do diplomiranja, ter mojemu Davorinu za vso podporo, ki mi jo je nudil v

tem času.

Najlepša hvala tudi vsem, ki so mi kakorkoli pomagali pri diplomi, pa jih nisem omenila.

vpliv rastnih hormonov na karakteristiko plodov sliv ... · cvet je majhen, bele barve in je...

Documents