vizija naega mesta

Download Vizija naega mesta

Post on 28-Dec-2016

228 views

Category:

Documents

2 download

Embed Size (px)

TRANSCRIPT

  • 1URBAN

    Barvito sredieodpadkov

    Odgovorno ravnanje z vodo

    marec 2016

    Interna revija Javnega holdinga Ljubljana, javnih podjetij in Mestne obine Ljubljana

    URBAN

    Prevzeli smo naziv ZPE

    pozitivno poslovanje

    Vizija naega mesta

  • 2 URBAN

    Interna revijaJAVNEGA HOLDINGA Ljubljana, javnih podjetij in Mestne obine Ljubljana

    JAVNI HOLDING Ljubljana, d.o.o.Tel.: 01 474 08 23urban@jhl.siwww.jhl.si

    UrednitvoJustina Simi Nina ibiTina Beri

    ProdukcijaLALITA, d.o.o. IR1

    Naslovnica Notranjost RCERA Ljubljana

    Fotografije

    Urban tebljaj,

    Miha Fras, Nik Rovan,

    Robert Ribi, arhiv Snage,

    Sanja Pejii, arhiv JP VO-KA

    in arhiv drube ALE

    Naziv Ljubljana Zelena prestolnica Evrope 2016 pomeni izjemno ast, a hkrati tudi za-vezo, da sledimo zastavljenim ciljem in primere dobre prakse irimo naprej. Interno revijo Urban smo natisnili na pa-pir, ki ustreza ekolokemu standardu FSC CoC. Certifikat FSC CoC prispeva k varova-nju okolja in trajnostnega razvoja,saj omogoa sledljivost surovin od gozda do konnega uporabnika ter tako zagota-vlja odgovorno ravnanje z okoljem.

  • 3URBAN

    Uvodnik

    To leto je posebno leto. Leto priakovanj, leto, na katerega smo nestrpno akali in ki ga elimo vsak dan zajeti s polno lico. Leto, ko nosimo prestini naziv Ljubljana Zelena prestolnica Evrope, bo zagoto-vo za vedno zapisano z velikimi rkami. Zato, ker smo vseskozi verjeli, da si zasluimo ta naziv in zdaj, ko naziv nosimo, ga polno ivimo vsak dan.

    To leto bo zeleno v vseh pogledih. Zaelo se je s simbolinim priigom zelenih lui. Dan za dnem nas na to spomni zeleno obarvan Ljubljanski grad, ki ponuja najlepe poglede na mesto, hkrati pa se obiskovalci mesta najprej ozrejo na to srednjeveko znamenitost.

    V zeleno se prebuja tudi narava, ki nas vsak dan razveseljuje z novimi odtenki pomladnih barv. Navadni mali zvonki, ki jih lahko opazimo na razlinih predelih naega mesta, tudi na grajskem griu in v Botaninem vrtu, so prvi pokukali na plano. Ljubljana je mesto, ki ivi z naravo. Zato je vonj po pomladi e toliko bolj izrazit, poln in vsak dan nekoliko drugaen. Bogato rastlinstvo, ki nas obdaja, ptiji svet, pisan in razigran, ki v teh dneh prinaa novo energijo, sveino in navdih.

    Ljubljana je po pestrosti ptic zelo bogata. Z izvedenimi popisi in skupaj z zgodovinskimi podatki smo potrdili 268 razlinih vrst, kar je ve kot polovica vseh opaenih v Sloveniji. Oglaanje tevilnih ptic lahko po-sluamo na vsakem koraku naega mesta, v parku Tivoli pa je urejena tudi deela ptic Tiistan, s krmilnicami, gnezdilnicami in vegetacijo, kjer lahko obiskovalci ptice opazujejo in krmijo kar iz roke.

    Pomlad je tudi as, ki nas spodbudi k bolj aktivnemu vsakdanu, ko elimo vsaj del dneva preiveti zunaj, se rekreirati, prebuditi nae ute iz zimske zaspanosti. Ljubljana nudi mnogotere prilonosti za to. Park Tivo-li, Golovec, Pot spominov in tovaritva in e in e je podobnih zelenih kotikov, ki kliejo po sprehodih, teku v naravi, kolesarjenju. Zelena Ljubljana, ki se razprostira kar preko treh etrtin celotnega teritorija, je edinstve-na prednost, ki jo ne le vseskozi ohranjamo, ampak tudi dopolnjujemo in bogatimo. Tako je v le nekaj zadnjih letih nastalo preko 80 ha novih zelenih javnih povrin na prej degradiranih obmojih.

    Prostoasna dejavnost, ki zaivi pomladi, pa je tudi vrtikarstvo, ki postaja iz leta v leto bolj popularno, vse ve meank in meanov eli pridobiti svoj koek zemlje za pridelavo vrtnin. Ne zgolj zaradi veselja, tudi zaradi potrebe pridelati nekaj kakovostne zelenjave, brez uporabljenih keminih pripravkov. Ljubljana se razvija tudi na tem podroju. Nudi odline pogoje za ekoloko pridelavo in zdravo preivljanje prostega asa.

    Vse to je Ljubljana - Zelena prestolnica Evrope, ki z velikimi in majhnimi koraki vztrajno stopa po poti okolju in naravi prijaznega razvoja, ki je zgled tevilnim evropskim mestom in mestom po vsem svetu. Kako lepo je biti del te zgodbe. Ker sem neposredno vpeta v celoten proces, imam privilegij vsak dan znova spo-znavati, kaj pravzaprav ta naziv prinaa naemu mestu. Ljubljano danes pozna vsa Evropa, velik del sveta, tujci so tisti, ki nas vsak dan znova opomnijo v kako lepem mestu ivimo, kako dragoceno okolje nas obdaja.

    Verjamem, da bomo znali iveti besede, ki so bile izreene na dogodku ob prevzemu prestine nagrade zelena prestolnica enkrat, zelena prestolnica vselej.

    Zelena prestolnica enkrat, zelena prestolnica vselej

    Nataa Jazbinek Seren

  • 4 URBAN

    Urbana tara

    Zdenka Grozde, direktorica Javnega holdinga Ljubljana

    "Skupaj s sodelavci v javnih podjetjih skrbimo za nemoteno oskrbo meank in meanov s sto-ritvami gospodarskih javnih slub, skrbimo za razvoj storitev in zagota-vljamo visok nivo bivanja v urbanem okolju. S ponosom se lahko pohvali-mo z velikimi projekti. Novembra lani je s poskusnim de-lovanjem priel Regijski center za

    ravnanje z odpadki Ljubljana, eden najvejih in najmodernejih evropskih centrov za mehansko-bioloko obdelavo odpadkov, kjer se z najsodob-nejo in trajnostno tehnologijo predeluje odpadke priblino tretjine Slo-vencev.

    RCERO Ljubljana predeluje odpadke priblino 1/3 Slovencev

    rpanje kohezijskih sredstev za okoljske projekte uspeno nadaljujemo s prijavo projekta, ki bo z izgradnjo kanala za odpadno vodo povezal ob-ine Medvode, Vodice in Ljubljana. Centralna istilna naprava Ljubljana bo z izgradnjo III. faze dobila poveane zmogljivosti in najsodobnejo

    Vizija naega mestaLjubljana bo sodobna evropska prestolnica, prepoznavna po svoji gospodarski in drubeni uspe-nosti, kulturni raznolikosti, urejenosti, istem okolju, varnosti, prijaznosti in gostoljubnosti. Na odprto, sproeno in ustvarjalno mesto bomo vsi skupaj upravieno ponosni, saj bo imelo posluh za vse svoje prebivalke in prebivalce. S temi besedami je bila opisana vizija mesta v progra-mu e leta 2006. In v teh letih smo skupaj naredili preko 1.500 projektov. Dvignili smo kakovost ivljenja, prejeli tevilne pohvale in nagrade. Posebej ponosni smo na najvijo evropsko nagrado s podroja trajnostnega razvoja mest - naziv Zelena prestolnica Evrope 2016. In kot je na novinar-ski konferenci ob otvoritvi Zelene prestolnice poudaril upan Zoran Jankovi, vse to je mono le z dobro ekipo, ob sodelovanju vseh sodelavk in sodelavcev. Kdo od nas danes ni ponosen na nae skupne rezultate? Poslovni izidi v letu 2015 so bili pozitivni v vseh javnih podjetjih, zavodih in Mestni upravi. Ob tem je potrebno izpostaviti e to, da smo uresniili vse zastavljene cilje. Direktorji in vodje so za Urba-na pripravili kratke preglede doseenih rezultatov v preteklem letu.

    S sodelovanjem soustvarjamo Ljubljano.

    tehnologijo ienja odpadne vode. V projekt je vkljuena tudi dograditev kanalizacije v 7 aglomeracijah v Mestni obini Ljubljana, kjer je poselitev nad 2.000 prebivalcev. Po zakljuku tega projekta bo v Ljubljani na kana-lizacijsko omreje prikljuenih kar 95 % prebivalcev.

    Po zakljuku projekta dograditve kanalizacije bo na omreje prikljuenih kar 95 % prebivalcev.

    Nakup 30 novih avtobusov na zemeljski plin, ki ga bo LPP realiziral v letonjem letu, je prav tako velika pridobitev tako za okolje kot za kako-vost storitev. Lansko leto je LPP odprl nov potniki center na Bavarskem dvoru in s tem odpravil akalne vrste tudi v asu, ko vozovnice urejajo dijaki in tudentje.

    LPP bo v letonjem letu kupil 30 novih avtobusov na zemeljski plin.

    Energetika Ljubljana je lani nadaljevala pospeevanje priklopov na omreja daljinske oskrbe in ponujala nepovratne finanne spodbude za ukrepe veje energetske uinkovitosti obstojeih stavb. Okoljsko narav-nan je tudi njihov ambiciozen cilj, in sicer, da se bo do leta 2024 kar 80 % stanovanj ogrevalo iz daljinskih sistemov. V lanskem letu so pospeevali uporabo stisnjenega zemeljskega plina (metana) na obstojeih polnilni-cah, letos pa bodo poskrbeli, da bo Ljubljana dobila e dve javni polnilnici za vozila na metan, in sicer na P+R Dolgi most in pri bencinskem servisu E.Leclerc.

    Energetika Ljubljana ima ambiciozen cilj - do leta 2024 se bo kar 80 % stanovanj ogrevalo iz daljinskih sistemov.

    V Javnem holdingu Ljubljana in javnih podjetjih izvajamo tudi krono go-spodarstvo v praksi, saj bomo letos zaeli uporabljati najbolj trajnosten higi-enski papir na trgu, ki je izdelan iz reciklirane sestavljene embalae mleka ter sokov. V ta namen smo izvedli skupno javno naroilo.

    Ob uresnievanju vseh zastavljenih projektov v preteklem letu pa smo dosegli tudi cilj, na katerega sem izjemno ponosna, in sicer, da so vsa javna podjetja in Javni holding Ljubljana lansko leto poslovala pozitivno. Ocena re-zultata poslovanja za leto 2015, ki se ob konnem rezultatu lahko e spreme-ni, je pri Energetiki Ljubljana 4.550 tiso evrov, pri JP Vodovod-Kanalizacija 302 tiso evrov, pri Ljubljanskem potnikem prometu 40 tiso in pri Snagi 143 tiso evrov. Tudi zaradi navedenih pozitivnih rezultatov smo z optimizmom in smelo zakorakali naproti novim izzivom, ki jih prinaa prihodnost."

    Po predelavi odpadkov v objektih RCERA na odlagaliu kona manj kot 5 % odpadkov.

  • 5URBAN

    Urbana tara

    Na rezultate ter na zavzetost in strokovnost sodelavk in sodelavcev, ki z dobro voljo soustvarjajo vizijo MOL, je ponosna tudi direktorica Me-stne uprave MOL.

    Joka Hegler, direktorica Mestne uprave MOL

    "Nai rezultati so toliko ve vredni, ko jih gledamo v lui prihod-kov in odhodkov v zadnjih petih le-tih. Prihodki, razen projektnih, nam upadajo. Varevanje se zaradi vedno novih restriktivnih dravnih ukrepov odraa v odhodkih za plae in druge izdatke zaposlenim, ki so se od leta 2011 (14.217.880) zmanjali za ve kot 1 mio evrov (13.151.347) ob ena-kem tevilu zaposlenih.

    Torej spotovane sodelavke, dragi sodelavci, vaega dobrega dela al ne moremo nagraditi z denar