varuj nas mati - 048 - oktober 2014

OKTOBER 2014/ŠTEVILKA 8/LETO XXXII

Glasilo župnije

s Salezijanskim

Mladinskim Centrom

Ljubljana Rakovnik

BOG, KI SE NE NAVELIČA ISKATI ČLOVEKA

Mt 21,33–43

V gospodarju iz prilike v evangeliju prepoznavamo podobo Boga, ki se nikoli ne naveliča iskati človeka. Kljub temu da delavci zavrne-

jo, pravzaprav fi zično obračunajo s služabniki, pošlje »svojega sina«, ki so ga pa delavci vrgli iz vinograda in ubili.

Gotovo je prilika nekakšna razlaga odrešenjske zgodovine, v kateri v služabnikih prepoznavamo preroke, v gospodarjevem sinu, ki ga ubi-jejo, pa Božjega Sina, ki ga na svet pošlje nebeški Oče.

Napačno bi bilo nekakšno »pesimistično« gledanje na priliko in posledično na zgodovino odrešenja v slogu – saj se nič ne splača, ko pa človek vse pokvari. Prilika ni toliko predstavitev greha človeštva, ampak bolj opis nove zarje, v kateri bo vinograd dan »v najem drugim viničarjem, ki mu bodo ob svojem času dajali pridelek«. Resničnega glavnega junaka parabole torej ne iščimo v vinogradnikih, ampak v

oktober 2014, številka 8VARUJ NAS MATI 2

UVODNIK

gospodarjevem vinogradu, to je v Božji ljubezni, ki je ne more nikoli ustaviti ali zavrniti človeško razočaranje, saj Božja ljubezen vedno upa in čaka. Odrešenje (vinograd) in Odrešenik (gospodar) sta vedno na voljo človeku, pa naj ju ta sprejme ali zavrne.

Kristus bi storil vse, da bi rešil človeka, le ene stvari ne bo naredil: človeka ne bo prisilil k veri vase. Kristus res človeku vedno ponuja roko, a mu pusti svobodo, da se je oprime ali pa jo zavrne. Vsemogočni Bog se lahko naredi nemočnega in pusti, da je zavrnjen.

Po: B. Rustja, Tvoje obličje iščem

Mnogo ljudi, in z njimi vred, žal, tudi mnogo kristjanov, pravi, da je rožni venec molitev za stare mame, da, ko prisluhnejo žebra-

nju rožnega venca, ne dehtijo rože, ampak pogrebni venci, da je neneh-no ponavljanje utrujajoče in duhamorno … Svoj čas sem takim odgo-varjal: »Ni res! Temu ni tako!«, zdaj pa raje rečem: »Zakaj pa ne?!« Je mar kaj narobe, če si kdo želi z rožnim vencem stlakovati pot v nebo, medtem ko si drugi z dobrimi sklepi tlakujejo pot v … O, Bog ne daj! Torej: prav nič me ne zanima, za kaj kdo moli! Bog, ki ločuje zrnje od plev, ovce od kozličev, in tiste na levici od tistih na desnici, bo znal lo-čiti tudi med resnico in lažjo ter svetostjo in svetohlinstvom!

Priznam pa, da sem tudi sam včasih sodil med tiste, ki so se zmrdo-vali nad rožnim vencem in sem ga prebavljal težje kot zelje, kislo repo in pete litanije! Potem pa sem z leti izgubil strah in predsodke, tako da danes rožni venec vsem toplo priporočam.

Rožni venec je svoj čas veljal za molitev preprostih, neukih in ne-pismenih, saj naj bi nastal kot nadomestilo za molitev 150 psalmov iz Svetega pisma. Danes o rožnem vencu ne moremo govoriti kot o mo-litvi za neuke in nepismene, da pa je to molitev preprostih, pa ostaja


UVODNIK

neizpodbitno dejstvo. Kot je neizpodbitno dejstvo, da tudi takih, pre-prostih namreč, skoraj da ni več!

Ljudje o svojih težavah in skrbeh spregovorimo ali pa jih zamolči-mo, jih nesemo v gostilno ali pa pred tabernakelj … Predraga sestra, brat v Kristusu, izbira je tvoja! Priporočam pa ti, da tako, kot kdaj pa kdaj vzameš v roke album s fotografi jami ter preletiš svojo osebno, in-timno zgodovino, se spomniš veselih in žalostnih, prijetnih in nepri-jetnih trenutkov svojega življenja, potovanj in srečanj, vzameš v roke tudi molek, rožni venec ter preletiš zgodovino svojega odnosa z Njim, se spomniš veselih in žalostnih, častitljivih in svetlih trenutkov njego-vega in Marijinega življenja.

Po: Ognjišče 10/10 (G. Čušin)

SVETIŠČE MARIJE POMOČNICE NA RAKOVNIKU

SLAVI 90 LET

Akcija zamenjave peči v naši cerkvi je zaključena z 9. septembrom 2014 in je bilo udeleženih 187 družin – gospodinjstev. S svojo ude-

ležbo ste pokrili 1/3, tako da se nam ni bilo potrebno zadolžiti. Bog vam povrni ! Tako je naše svetišče ob svojem jubileju zopet brez skrbi glede ogrevanja za naslednjih nekaj desetletij.

Nova akcija nabava kombija pa je stekla v tem pastoralnem letu (2014/2015). Kakor skrbimo za vzdrževanje naših zidov – stavb, kjer lahko Boga primerneje častimo, toliko bolj je potrebno skrbeti za mla-di rod to je vašo mladino. Prav pri tem delu nam je nujno v pomoč kombi, ki smo ga kupili. (Dosedanji je odslužil in smo bili primora-ni poskrbeti za večjo varnost). Na predlog gospodarskega odbora je bilo na zadnji seji ŽPS sklenjeno, naj župnija vzame posojilo za nabavo novejšega kombija. V ta namen smo predlagali to novo akcijo v tem pastoralnem letu. Priporočam se vaši dobroti in prosim za udeležbo pri tem podvigu. Že v naprej se vam zahvaljujem za vaše razumevanje.

hvaležni Mirko, žpk


UVODNIK

ZA ZAKONCE IN DRUŽINE

Živa ljubezen

S svojima telesoma sta si blizu v veselju in prijateljstvu in se lahko najbolj ponotranjeno srečujeta. Brez telesa človek ne obstaja. Do-

bro je, da smo spolnost potegnili iz temin skrivnosti. Spolnost je glo-boko človeška danost, dar izjemne vrednosti za zdrav človeški razvoj. Spolnost je čudna sila. Potlačena ali zlorabljena vodi k nemiru, moram in strahu.

Spolnost ni cilj sama na sebi in sama iz sebe ne ponuja varnosti. Zdra-va človeška spolnost je smiselna in z veseljem napolnjena samo v ozračju resnične ljubezni, kjer roke niso grabežljive, marveč znamenje nežnosti, in kjer telo ostaja poduhovljeno.

Spolni odnos ni temelj za ljubezen, a ljubezen je temelj za spolni odnos.V zdravem, srečnem sobivanju gre za veliko več kot za telesno združitev.

Mnogo propadlih zakonov kaže, da zgolj telesna združitev nima obstoja. Smisel ima in praznik postane le, če v njej raste duševna in duhovna edi-nost.

Kaj imaš od lepega telesa, od čednega obraza in od nežne kože, če v vsem tem ne najdeš več srca. Če ne mislita na to, da bi se drug drugemu pri-bližala z duhom in dušo, telesno kmalu izgubi svojo privlačno moč. Telesi se ne zanimata več drugo za drugo.

P. Bosmans, Za srečo v dvoje


UTRIP

ŽUPNIJSKI PASTORALNI SVET

Pregledali smo izvedbo pastoralnega načrtovanja v preteklem pa-storalnem letu in obnovili cilje, ki smo si jih zastavili ter pregledali,

kako jih uresničujemo oz. kaj moramo še narediti.-Naredili smo analizo stanja in naredili popis obstoječih skupin. Za

pripravo spletne strani bomo pripravili opis skupin.-Pomladiti želimo skupino gospodarstvenikov in čistilk cerkve.

Mlajše upokojence smo že povabili na srečanje in prosili za sodelovanje v obeh skupinah. Prostovoljce bo potrebno še nagovoriti, nato pa sestaviti seznam prostovoljcev (in njihovih kontaktnih podatkov), ki so pripravljeni sodelovati v skupini gospodarstvenikov in čistilk cerkve.

-Formirati želimo skupino bralcev božje besede. Župljani bodo pri svetih mašah povabljeni, da se pridružijo skupini bralcev božje besede. V skupino bomo povabili osebno tudi tiste, ki se na vabilo ne bodo odzvali samoiniciativno in jih prepoznamo kot bralce. V jeseni bomo pripravili izobraževanje za bralce božje besede. Ko bo skupina formirana, bomo pripravili razpored za branje božje besede pri nedeljskih svetih mašah.

-V naši župniji že spodbujamo molitev: molitvene skupine (mlajše in starejše), skupina starostnikov, vsak četrtek je adoracija (župnik vsako nedeljo oznanja in nas vzpodbuja, da molimo v mislih z njimi tudi, če ne moremo biti prisotni), molitve pred najsvetejšim (vzpod-bujamo tudi veroukarje in zakonske skupine ob določenih prilož-nostih in tednih češčenja), …

-Poenotili smo potek sedenja in stanja med vsemi mašami. Pri tem nas opozarjajo in spodbujajo tudi duhovniki.

V akciji (od 1. 11. 2013 do 9. 9. 2014) za zamenjavo peči je sodelo-valo 187 družin.

Sklep: Soglasno smo potrdili nakup (rabljenega, starega okoli 3 leta) kombija za potrebe župnije. Župnija si bo tako sposodila denar in kupila kombi na svoje ime. V ta namen bomo sprožili novo akcijo


UTRIP

za pomoč župniji pri nakupu vozila. Predlagamo, da družina prispeva 30 – 50€ oz. kolikor zmore.

Predlagamo, da se mešani pevski zbor v pripravi na novo mašo okrepi z vokali in inštrumenti ter da se v ta namen združi z mladinskim zborom. Mešani pevski zbor ima vaje trenutno enkrat tedensko ob če-trtkih. Zaenkrat bo pel enkrat mesečno pri sveti maši in vabi še nove pevce. Člani ŽPS predlagajo, da bi ostale nedeljske maše peli psalm.

Ob obletnici prihoda salezijancev na Rakovnik pripravljajo dan ustanove, dan salezijanskega zavoda. V nedeljo, 23. 11. 2014, bo ob 15. uri sveta maša, na katero bodo povabili vse sodelavce v župniji (glas-bena šola, ceh, HMP, …). Ta dan bi radi izrazili kot dan hvaležnosti in vse med sabo povezali, da bi začutili, kakšno je tu občestvo in koliko lepega se tu dogaja.

Ob pripravi na praznovanje 200-letnice don Boskovega rojstva se je začelo jubilejno leto in v župniji že potekajo različne priprave in slove-snosti, ki jih vodijo vnaprej izbrani duhovniki zlatomašniki.

Letošnja akcija MIVA je bila bolj uspešna kot prejšnja leta, ker so bili zunaj nabiralniki za prispevke in so ob tem delili podobice. Predla-gamo, da tak način ostane tudi naprej.

V poletnem času se je veliko dogajalo: oratorij, razni tabori in poto-vanja, romanja po Sloveniji in okolici.

Sestre HMP se zahvaljujejo pevskemu zboru za lepo petje ob slo-vesnem praznovanju zahvale za jubilej zlatih zaobljub. Zahvaljujejo se tudi vsem gospem, ki so spekle pecivo in po maši lepo postregle vsem navzočim.

27. 9. 2014 bo romanje Karitas s sodelavci na Kras. Vabijo tudi dru-ge, ki bi jim lahko pomagali pri dežurstvih in sortiranju robe, ko jo dobijo (zakonske skupine, mlajši upokojenci, …).

Letošnje pastoralno leto je leto posvečenega življenja.

Barbara Flajnik


UTRIP

STIČNA 2014

Blagor ubogim v duhu, kajti njihovo je nebeško kraljestvo je bilo le-tošnje geslo Stične mladih, katere smo se udeležili tudi animatorji

z Rakovnika. Zgodaj zjutraj smo se z vlakom odpravili v Stično, ki je že bila ob-

dana s tisočimi mladimi, med katerimi smo srečali prijatelje iz vse Slo-venije.

Dan se je v Stični začel z dijaškim ali študentskim programom. Pri dijaškem programu so sodelovali odlični Stična bend in številni ani-matorji, ki naredijo dobro vzdušje. Študentski program pa je tokrat go-stil Gregorja Čušina.

Po uvodnem jutranjem programu so sledile delavnice, ki so bile zelo pestre in zanimive, zato je bil izbor le-teh zahteven. Sama sem se ude-ležila DRG delavnice, kjer so se predstavili izvajalci letošnjega festivala Ritem srca, ki ga organizira radio Ognjišče.

Po delavnicah je bilo nekaj prostega časa namenjenega malici, po-govoru, obisku stojnic…


UTRIP

Ključni del dneva je bila sveta maša, kjer se je zbrala na dvorišču samostana množica mladih. Mašo je daroval koprski škof g. Jurij Biz-jak, ki nas je očaral s svojo preprostostjo in primorskostjo. V pridigi nam je razložil geslo Stične mladih. »Blagor ubogim v duhu«; povedal je, da si ljudje pogostokrat narobe razlagamo te besede, v bistvu pa to pomeni, da moramo biti skromni, ponižni, saj le tako pridemo v nebe-ško kraljestvo.

Glavna gostja Stične je bila Italijanka Chiara Amirante, ki je s svo-jim pričevanjem opogumila nas mlade k pomoči drug drugemu.

Letošnji festival so s svojim obiskom počastili tudi pomembni go-stje: predsednik republike Slovenije, predsednik državnega zbora, ustavnega sodišča, SAZU in drugi.

Druženje se je zaključilo z zabavo s Stična bendom, kjer smo se mladi zbrali pod odrom in skupaj prepevali in plesali.

Na splošno lahko rečem, da mi je letošnji festival dal poleg duhovne moči, še neko spodbudo in upanje v bolj pošteno in pravično družbo (državo). Tako zaključujem z mislijo, ki je bila izrečena tudi na festiva-lu in jo je napisala bivša dijakinja škofi jske klasične gimnazije: »Domo-vina je moja, tvoja, njegova. Zato ker jo moram ohranjati, ne le zase, temveč tudi zate. Zato ker jo moraš imeti rad, ne le zase, temveč tudi zame.«

Mk

V SPOMIN SREČKU PETELINU: ZBOGOM SREČKO

Dragi Srečko! Morda si kdaj slutil, da bomo ob tebi stali tako, kot sedaj stojimo: otožni, objokani, pretreseni, a vendar zbrani v

molitvi. Ko smo te zadnje čase motrili zdaj strtega in zamišljenega, zdaj predanega v Božjo voljo in zazrtega v skrivnostno daljo, smo tudi sami čutili tvoje odhajanje ter ti počasi spletali venec poslovilnih žalostink. V četrtek opoldne, 2. oktobra 2014, v mesecu rožnega venca, tvo-je vsakdanje večerne družinske molitve, ti pojemo v poslednje slovo.


UTRIP

Ob obredu Cerkve ti na Žalah poje pevski zbor »Barje« pod vodstvom Venčeslava Zadravca, pri maši zadušnici v cerkvi Marije Pomočnice na Rakovniku pa mešani cerkveni pevski zbor pod vodstvom Polone Stegu in orgelski spremljavi Melite Ane Maček.

Ti odhajaš, mi smo ostali tukaj, a ne za dolgo. Prišli bomo za tabo. Ti pa si se že sedaj pridružil velikemu številu nekdanjih pevcev rakov-niškega cerkvenega mešanega pevskega zbora, s katerimi si delil radost prijateljskih srečevanj, skoraj šestdeset let lepšal bogoslužje ob cerkve-nih praznikih, ob nedeljah, dnevih Gospodovega vstajenja. To obče-stveno slavje noče biti splet žalostink, solza, objokovanj, želi biti ena sama ljubezen, pobožanstveno snidenje: vse življenje si bil mož srčne predanosti cerkveni zborovski pesmi, mož globoke vere, dobrohotne življenjske odprtosti, miline in prijateljske topline, najgloblje človečno-sti, mož iskrene zavezanosti družini, ženi Majdi in hčerki Juditi, svoj-cem, prijateljem, znancem, sodelavcem in vsem iskrenim pripadnikom rakovniškega cerkvenega občestva, cerkev Marije Pomočnice pa ni bila zanj le drugi dom, temveč dragocena svetinja.

Razpon njegove življenjske poti: rojen 2. decembra 1935 v Ljubljani, obiskoval je klasično gimnazijo, po študiju postal strojnik, zaposlen v tovarni Rog-Unios. Iz župnije sv. Petra se je družina leta 1947 preselila


UTRIP

na Rakovnik, Dolenjska cesta 62, kjer je bila na petrovo, 29. junija 1956, ustanovljena župnija Marije Pomočnice, njen prvi župnik in ljubitelj lepega petja Martin Jurčak, kaplan in katehist nepozabnega spomina Franc Mihelčič pa je bil hkrati zborovodja. Srečko se je pevskemu zbo-ru pridružil na pobudo svojih sester Mace, Stanke in Mije. Leto 1961 je bilo prelomno za njegovo življenje: zakrament sv. zakona sta prejela Srečko Petelin in Majda, rojena Peterca. Poslej sta oba soustvarjala cer-kveno zborovsko pesem v cerkvi Marije Pomočnice. V Mihelčičevem času je vsako prvo nedeljo v mesecu pel moški del pevskega zbora tudi pri maši ob šestih zjutraj, pri maši ob 9. uri pa se jim je potem pridru-žil še ženski del pevskega zbora. Srečko je s svojim žametnim basom ob pevskih kolegih z Maksom Pavškom in Slavkom Pajkom od vsega začetka bil nepogrešljiv steber zbora. Od leta 1996 pa je Srečko žlahtnil tudi sosednji moški zbor »Barje«.

Med letoma 1955 in 1957 je večina rakovniškega zbora sodelova-la pri opereti »Pri belem konjičku«, veseloigro v treh dejanjih v režiji Maksa Pavška pri Kulturno-umetniškem društvu »Svoboda« - Vinko Simončič. V skrajšani obliki jo je rakovniški mešani pevski zbor upri-zarjal tudi med letoma 1989 in 1992 v režiji Draga Razborška.

Dragi Srečko! V tebi nam je Bog dal veliki dar, zgled veselja, mo-litve, lepe pesmi in prijateljskega sožitja. Družina Petelinovih s pete-ro otrok (Magdalena, Stanka, Mija, Joža) je od nekdaj bila posvečena Marijinemu in Jezusovemu srcu, to posvetitev si nadaljeval tudi v svoji družini. V naših srcih ostajaš kot neizbrisno znamenje. Bog bodi veko-maj zahvaljen za to veliko milost.

MILENA HITIJLjubljana-Žale, 2. oktober 2014


UTRIP

SMC

Vikend za animatorje

V petek, 26. 9. se je ob 17.00 na Rakovniku zbralo 25 veselih animator-jev. Porazdelili smo se v avtomobile in se odpeljali do Prežganja. Bog

nam je uslišal prošnje in nam naklonil sončen vikend. Naša kuharica Ruža nam je že takoj po prihodu odšla kuhat večerjo, ki pa smo jo z velikim užit-kom pojedli ob 20.00. Sledil je zabavni večer, ki ga je pripravil Jan Golob. Temu je sledila večerna molitev in nato spanje.

V soboto zjutraj, po zajtrku smo imeli prvi delovni sklop – tržnico idej, na kateri smo ugotavljali, kako bi določeno aktivnost v SMC-ju izvedli ali izboljšali. Po kratkem odmoru je sledil drugi delovni sklop, na katerem smo se pogovarjali o naših osebnih načrtih za animatorsko delo. Po dobrem in težko pričakovanem kosilu nas je zamotila igra.

Ob 16h pa nas je obiskal slovenski misijonar Danilo Lisjak, ki nam je predstavil njegovo delovanje v misijonih. Iz zanimivega pogovora smo iz-vedeli tudi, kako so v Ugandi (Afrika) gradili misijon in obnovili staro cer-kev. Sledil je tretji delovni sklop, v katerem smo določili kriterije oz. pogoje, kakšen naj bi bil rakovniški animator. Po razpravi in dobri večerji je sledil fi lm. Po fi lmu in večerni molitvi smo se odpravili spat.

V nedeljo po zajtrku je sledil četrti delovni sklop, v katerem smo se po-govarjali o petih stebrih salezijanske mladinske duhovnosti. Sledila je pri-prava na sv. mašo in nato sv. maša. Po kosilu smo začeli pospravljati in pa-kirati, nato pa smo se odpravili domov.

Odzivi animatorjev na vikend so bili: hrana- super; zabavni večer – zanimiv in izviren; odmori – lahko bi bili daljši; tema oz. delovni sklopi – OK. Klavdija Ž.


UTRIP

INTERVJU: MARIJA ŠEME

Naša organizacija je aktivna tudi na področju mednarodnega ak-tivnega prostovoljstva. Gostili smo že mnogo prostovoljcev, ve-

likokrat pa se nam zatakne, saj ni veliko mladih, ki bi bili pripravljeni za nekaj mesecev ali celo leto oditi v tujino. Letos se nam je uspelo dogovoriti z Marijo in takoj po prihodu v Celovec, smo z njo naredili intervju.

1. Nam lahko za začetek poveš par besed o sebi? Sem Marija Šeme in prihajam iz Ljubljane. Pred kratkim sem kon-

čala študij francoščine in teologije v Ljubljani. Drugače pa zame pravi-jo, da sem bolj umirjena, a hkrati vedra in nasmejana oseba. Zelo rada ustvarjam, na tak ali drugačen način, rada kolesarim, se učim novih jezikov ter rada izkoristim vsako priložnost za skok v naravo. Veselim se novih priložnosti za srečanja s prijetnimi in radostnimi ljudmi ter si želim, da ne bi nikoli spregledala bolečine mojih bližnjih. Predvsem pa si prizadevam, da bi sama rasla v modrosti in milosti. Uh, dovolj bo J.

2. Za Slovence stereotipno pravimo, da smo »zapečkarji«, da nas tujina ravno ne mika. Temu v prid govorijo tudi številke, da je mladih, ki odhajajo v tujino na izmenjave manj od evropskega povprečja. Kako to, da si se ti odločila za ta korak?

Že od nekdaj me navdušuje multikulturnost in spoznavanje ljudi, ki prihajajo iz drugačnega okolja. Trenutno pa sem tudi v obdobju, ko se mi zdi, da se nahajam na nekakšni prelomnici življenja: končanje študija in iskanje prve zaposlitve, osamosvajanje in iskanje možnosti postaviti se na lastne noge. Izmenjava oz. bivanje v tuji državi se mi zdi odlična priložnost za širjenje socialne mreže, za spoznavanje drugačne kulture in odpiranja novih pogledov. Upam, da bo tudi to pripomo-glo pri iskanju prve zaposlitve. Vsekakor pa mislim, da je izmenjava v tujini, bolj kot »nabiranje referenc«, priložnost za osebnostno rast. To pomeni: pustiti lastno udobje, življenje, ki si ga navajen iz dneva v dan, ter stopiti nekam v neznano in se pustiti nagovoriti kraju in ljudem, ki


UTRIP

tam živijo. Če priložnost sprejmeš kot izziv, to lahko postane nekaj zelo lepega, drugače si si naložil le nepotrebno breme.

3. Kako izgleda tvoj teden?Trenutno delujem kot EVS prostovoljka pri mladinskem društvu

IniciativAngola v Celovcu, ki se, kot ime že samo pove, ukvarja s pro-jekti in misijoni v Angoli. Od ponedeljka do petka pomagam v pisar-ni društva, ko pa je potrebno izpeljati kakšen projekt, s člani društva stopimo skupaj in ga organiziramo. Že prvi teden smo npr. pripravljali občni zbor, kjer smo praznovali deseto obletnico praznovanja društva, sedaj pa se pripravljamo na izvedbo projekta »72 ur brez kompromisa« v oktobru, kar pomeni, da bomo organizirali dobrodelni tek za vaško šolo v Quitili. Za vikend pa se odpravim »na deželo«, na župnijo v Šentprimožu, kjer deluje predsednik društva, Hanzej Rosenzopf SDB, in se po svojih močeh vključujem v župnijsko življenje. Seveda pa bom tu pa tam »skočila« tudi v Ljubljano, saj ta res ni daleč J.

4. Kakšne so bile priprave na odhod v tujino?Pravzaprav nič posebnega. Podpisati sem morala neke formularje

pri mladinski organizaciji na Rakovniku in že sem lahko pripravila pr-tljago. Res pa je, da sem se pred odhodom želela srečati še z nekaterimi prijatelji, ki jih cenim in sem se želela od njih posloviti.

5. Mnogi mladi se raje odločajo za eksotične destinacije. Kako to, da si izbrala Celovec, ki je relativno blizu naših meja?

Bolj kot izbira, bi rekla, da je bil tale Celovec zame ponudba. Napro-šena sem bila, če bi prišla kot EVS prostovoljka v Celovec in pomagala pri društvu IniciativAngola. Ker sem si želela okusiti še malo tujine, sem si rekla: »Zakaj pa ne?«. Celovec mi je zanimiv tudi z vidika, ker sem, kljub temu, da živim v drugi državi (kjer je, pozor!, zelo veliko Slovencev), zelo blizu doma. Tako nič ni daleč, pa tudi doma »zapeč-karsko« ter brezdelno ne sedim.

6. Kakšna so to tvoja pričakovanja in želje od evropske prostovoljne službe? S čim se želiš preko programa obogatiti?

Pričakujem predvsem novo in lepo izkušnjo, ki mi bo dala krila za polet v prihodnost. Upam, da se bom naučila kaj novega, saj delo pri


UTRIP

društvu predstavlja določeno odgovornost, čeprav to še ni prava služ-ba. Že sedaj me bogati in verjamem, da bom to tudi odnesla s seboj, prijetno delovno vzdušje med sodelavci in prijateljsko druženje v pros-tem času. Upam tudi, da se bom naučila dovolj nemščine za komuni-ciranje tukaj in tudi za v prihodnje, saj znanje tujih jezikov nikoli ne škodi.

7. Kako so te ljudje sprejeli?Bila sem zelo lepo sprejeta - v društvu so me bili veseli, da sem priš-

la, pa tudi drugi ljudje, s katerimi se srečujem, radi povprašajo, kdo je ta novi obraz. Priznam, da mi je to zelo pomagalo, da sem se tudi sama hitreje udomačila in vživela v življenje in delo v Celovcu.

8. Kaj bi sporočila tistim mladim, ki razmišljajo o podobnem kora-ku, pa se še niso dali prepričati?

Zaželela bi jim, da se opogumijo in da naj se, če le imajo možnost, odpravijo na pot ter se odprejo priložnosti, ki jih bo obogatila, ne le za sedanji trenutek, ampak za celo življenje. Super je tudi, ker gre vse pre-ko evropskega programa EVS, kar pomeni, da ni potrebno skrbeti za stroške - pokrito je bivanje, zagotovljeno je zavarovanje, prostovoljec pa dobi tudi nekaj žepnine, ki jo lahko porabi kot sam želi. Verjamem, da je lahko EVS »once-in-a-life chance«! Zato: v akcijo!

Intervju je pripravil: Domen Strmšnik

RAZMIŠLJANJE MLADOSTNIKA …

Več imaš – več veljaš !?

Boris in Marko, sošolca na fakulteti in stanovalca v istem študent-skem domu, sedita na stopnicah pred fakulteto in se pogovarjata:

Boris pokomentira: »Si videl Jana, od pomladi ima že drugi avto! Le od kod mu denar?« Marko je nekoliko bolj seznanjen: »Ma, saj poznaš njegove tastare, zmeraj mu vse kupijo. Ko se je nadobudni sinko odpra-vil študirat v Ljubljano , so mu baje kupili garsonjero. Če se mu zahoče,


UTRIP

ima vsake pol leta drug avto, poleti pa sem na Facebooku videl njegove slike iz nekega luksuznega letovišča v Egiptu. Enim se pa res godi …« Boris prikima, nato pa pristavi: »Eh, navsezadnje je pa tako, da več kot imaš denarja, več imaš problemov. Stavi, da tudi njemu ni vse z rožica-mi postlano. Pridi, vrniva se k svojemu delu!«

Vse vrednote so odvisne od naše družine. V njej se naučimo prvih vzor-cev ravnanja z denarjem, ki se nas pogosto držijo tudi v odraslosti. Mlad človek, ki so mu starši vedno dajali denar za vse, kar je prosil, bo manj ce-nil vrednost prisluženega denarja. Da ne govorimo o tem, koliko škode za življenje starši naredijo svojim otrokom s tem, da jim vedno uresničijo vse želje, ne da bi jim postavili kakšno omejitev ali pogoj. Nasprotno pa nas bo odraščanje v bolj varčni družini napeljalo k temu, da bomo kmalu znali sami zaslužiti kašen evro ter z njim bolj premišljeno ravnali.

V obdobju odraščanja postane bolj pomemben tudi vidik vrstnikov, kar mlade postavlja pred nove izzive, lahko tudi stiske. Da bi se dobro vklopili v neko družbo, je potrebno da imamo poleg drugih interesov tudi podoben pogled na denarne zadeve. Če si tvoji prijatelji (lahko) privoščijo veliko več kot ti, se boš v njihovi družbi najbrž kmalu počutil nelagodno. Medtem ko ti po drugi strani tudi ne bo prijetno, če si pred poukom rad privoščiš kavo, tvoj prijatelj pa vedno naroči le navadno vodo iz pipe.

Težko je ostati neprizadet ali se delati, da materialne dobrine niso po-membne. Seveda so – do tolikšne mere, da nam omogočajo dostojno pre-živetje. Vse ostalo pa je pravzaprav že luksuz. V časih, ko vsi govorijo le o tem, da bo potrebno še bolj zategovati pasove, pa lahko tudi sam premisliš o hlepenju za vedno novimi materialnimi dobrinami. Kaj ti bo v resnici pri-nesel najnovejši mobitel ali vsak mesec nove kavbojke: srečo, zadovoljstvo, priljubljenost? Ali morda le prazno denarnico?

Po: M. Lukan, Ognjišče 10/2012


SVETNIK MESECA

6. oktober, BRUNO

Rodil se je okoli leta 1030 v Kölnu. Na tedaj najbolj slavni šoli v Reimsu v Franciji je z odliko končal modroslovne in bogoslovne študije. Ko

se je vrnil domov, je bil posvečen v duhovnika in dobil službo v mestni župniji. Tam je ostal le malo časa, kajti reimski škof je prosil, naj se vrne v Francijo. Imenoval ga je za profesorja in ravnatelja stolniške šole, postal pa je tudi kanonik stolne cerkve. Hoteli so ga postaviti za nadškofa, kar je od-klonil. Raje se je umaknil v samoto in v Dofi nejskih Alpah ustanovil svojo redovno skupnost – kartuzijo. Po slednji se njegovi redovni sinovi imenu-jejo kartuzijani, ki živijo tudi v Sloveniji (Pleterje). Posvečajo se molitvi in premišljevanju. Bruno je umrl 1101 v Kalabriji.

15. oktober, TEREZIJA AVILSKA

Terezija Avilska je napisala vrsto knjig, s katerimi je bila številnim kri-stjanom učiteljica notranjega življenja. Zato jo je papež Pavel VI. leta

1970 razglasil za cerkveno učiteljico. Bila je prva žena, ki je dosegla to čast. Rodila se je 28. marca 1515 v Avili v Španiji. Že kot otrok se je rada zate-kala v samoto, kjer je lahko zmolila vse svoje ustne molitve. Posebej je rada molila rožni venec. Kmalu po prihodu v samostan so jo začele mučiti razne bolezni. Molitev ji je pomagala, da je ne le vdano prenašala vse trpljenje, temveč obrodila bogate sadove. Najprej je prenovila samo sebe, potem pa se je lotila prenove redu, ki mu je pripadala. Potovala je od samostana do samostana. Umrla je v kraju Alba de Tormes, 15. oktobra leta 1582. Leta 1622 je bila razglašena za svetnico.

UTRIP


KARITAS

Romanje sodelavcev Karitas in njihovih podpornikov!

Kot je nekako običaj smo se sodelavci župnijske Karitas tudi letos odločili,da poromamo v enega od znanih romarskih središč.

Za osrednji cilj smo si izbrali Repentabor v Tržaškem zaledju. Ker bi bilo to premalo, pa smo se najprej ustavili v Trebčah, to je slovenska župnija, ki jo imajo v upravljanju salezijanci. Tu smo imeli mašo in pa tudi pogovor z župnijskim upraviteljem g. Ivom Miklavcem, ki nam je opisal delovanje župnije, kjer je pogovorni jezik slovenščina, saj smo se tudi z domačini, ki so nas lepo sprejeli pogovarjali v domačem jeziku, čeprav je župnija na italijanski strani.

Po manjšem okrepčilu pa smo se odpravili proti Repentaboru, kjer nas je že pričakoval g.Tone Bedenčič, ki je na tej destinaciji že 40 let in opravlja dela nadžupnika in škofovega vikarja za Slovence na Tržaš-kem. Ker je bil zares lep dan nam, je g. Bedenčič razkazal vso okolico, tako iz Slovenske strani kot iz Tržaške. Razgled je bil res prekrasen in si kar nismo mogli kaj, da nebi spraševali o vseh podrobnostih, sploh še potem, ko nas je povabil v cerkev in govoril o zgodovini tabora.

Ko smo se poslovili in se zahvalili za izčrpne besede o župniji, smo pot nadaljevali po slovenskem Krasu. Ustavili smo se v vasi Branik in se izdatno okrepčali, ter se malo razhodili po kmetiji Furlan ter nabrali moči za nadaljnjo pot.

Naslednja postaja pa je bila vas Vrhpolje, kjer smo si ogledali ene-ga najlepših mozaikov pri nas, saj je bil napravljen pred kratkim in ga je naredil priznani pater Rupnik. To je res enkratna stvaritev in še posebno smo bili impresionirani, ko nam je domači župnik razložil celotni potek gradnje in pa smisel likov, ki so na slikah. Ves ta mozaik se lepo poda naprej v križev pot, ki pa ni iz mozaika, ampak je nasli-kan, vendar se enkratno spaja z slikami na stenah, ki se razprostirajo okoli oltarja.

Po molitvah litanij smo se gospodu župniku zahvalili za izčrpno razlago ter polni vtisov odšli proti Ljubljani.

KARITAS


KARITAS / RAZVEDRILO

S krajšim postankom v Vipavi smo pot nadaljevali proti domu in polni lepih vtisov končali na Rakovniku.

Najlepša zahvala vsem, ki ste pomagali izpeljati to naše srečanje in upam, da bomo drugo leto spet skupaj.

Za Karitas: Stane JanežičP.S. Ker ni posebej prispevka o župnijski Karitas zaradi tehtnih ra-

zlogov Vas obveščamo,da je dežurni dan v mesecu oktobru v četrtek 9.10.2014

ŽUPNIJSKA KARITAS RAKOVNIK, Rakovniška 6, LjubljanaDežurstvo v oktobru 9.10.2014 od 17h do 19h.TRR: 02058-0253398959 NLB. Hvala za vsak dar.

RAZVEDRILO

ZOBNA PASTA

– Mala Nika pride vsa nasmejana k mami: »Ali veš, koliko zobne paste je v veliki tubi?« – »Ne, niti sanja se mi ne.« – »Od banje v kopalnici do prvega nadstropja!«


NAPOVEDNIK

NAPOVEDNIK

»Peljal jih je ven, tja proti Betaniji. Povzdignil je roke in jih blagoslovil. Medtem ko jih je blagoslavljal, se je ločil od njih in se vzdignil v nebesa. Oni pa so padli pred njim na obraz« (Lk 24,50-52)

Pozdravljena zakonca!

V veselju in v preizkušnjah iščeva božjo voljo. Želiva si, da bi Go-spod včasih vzel nekaj najinega križa in nama olajšal pot, da bi

blagoslavljal naju in najino družino. Kaj pa midva, je to kar delava res vse kar lahko storiva?

Vabljena sta na pot raziskovat: v sredo, 07.10.2014 od 19.00 – 21.00,v župnijsko dvorano na duhovni večer za zakonce. Z nami bo jezuit, p. Silvo Šinkovec, ki bo nam bo spregovoril o temi:Blagoslov v najinem zakonuLatinska beseda za blagoslavljati „benedicere“ pomeni dobesedno:

„dobro reči“. V blagoslovni prošnji prosimo Boga, naj ljudem reče ne-kaj dobrega, želi nekaj dobrega in zveličavnega za telo in dušo.

VABIMO K DEJAVNOSTIM SALEZIJANSKEGA

MLADINSKEGA CENTRA

V spodaj navedene dejavnosti se vpišete s pomočjo vpisnega for-mularja v dejavnosti SMC-ja, ki ga oddate v nabiralnik na hodniku župnišča, v nabiralnik na hodniku SMC-ja ali v romarski sobi. Lahko se prijavite tudi preko spletne prijavnice na naslovu:

www.rakovnik.si/programi


DUHOVNO IN OSEBNOSTNO ZORENJEDejavnost Starostna

skupinaVodja Termin

(začetek)Prispevek

Ministranti od 2. r. OŠ naprej

Anej Skubic, Peter Berkopec, Jakob Skubic, Jan Ključevšek, Gal Švigelj, salezijanska bogoslovca

sob od 16h do 18h

/

Zvončki – verouk za predšolske

predšolski od 3 let naprej

Karin Kosi, Ana Dobnikar, Katja Kozin

sre od 16h do 17h

10€ letno

Skavti osnovnošolci in srednejšolci

Andrej Novak naknadno sporočen – prijave in info 041-739-280 (Andrej)

članarina

Mladinski verouk - mlajši

1. l. SŠ Mihaela Žnidaršič; DA Jure Babnik

čet ob 19.30 /

Mladinski verouk - starejši

starejši od 2. letnika SŠ

Meta Kozin, Kaja Šoštarič, Jan Golob; DA Marko Košnik

čet ob 19.30 /

Animatorji od birme naprej Katja Gosar, DA Jure Babnik, Ana Tomažin Košorok Domen Strmšnik

Za dogovor glede sodelovanja pri animatorjih se obrnite na Jureta Babnika (041 856 452) ali Katjo Gosar (031434426)

Vera in luč 9 r. OŠ, srednješolci, študentje, mladi v poklicih.

Kristina Anželj Termin: vsako drugo nedeljo v mesecu ob 14hVsi, ki bi želeli sodelovati kot spremljevalci na srečanjih skupine Vera in luč: se obrnite na Kristino Anželj (041512946)

NAPOVEDNIK


Molitvena skupina Kapljica soli

9 r. OŠ, srednješolci, študentje, mladi v poklicih

Kristina Anželj pet od 19.30 do 20.15

Biblična skupina

Za vse, ki se želite duhovno poglobiti s pomočjo Svetga pisma in odkriti skrite globine in sporočila te fenomenalne knjige

Jana Podjavoršek vsak tretji torek v mesecu ob 20h

Knjižnica V prostorih SMC-ja je župnijska knjižnica. Izposoja knjig je možna po vseh nedeljskih sv. mašah.

ŠPORT in REKREACIJADejavnost Starostna

skupinaVodja Termin Prispevek

Odbojka starejše

dekleta od 7. r OŠ do 3. l SŠ

Boštjan Račič

tor od 17h do 19h in čet od 17.30 do 19.30

20€ letno

Odbojka mlajše

dekleta 4. do 6. r. OŠ

Tina Matjaž in Jerneja Kmetič

pon od 15h do 16.15 20€ letno

Nogomet – mlajši

fantje do 7. r. OŠ

Bojan Kosi, Luka Križaj, Mitja Polak

tor 15.30 do 17.00 20€ letno

Nogomet – starejši

fantje od 8. r. OŠ do 1. letnika SŠ

Bojan Kosi sre 15h do 17h 20€ letno

Košarka - mlajši

fantje od 4. do 7. r. OŠ

Matjaž Drolc

sre od 17.00 do 18.30 20€ letno

Košarka - starejši

fantje od 8. r. OŠ do 3. l. SŠ

Luka Bajt pon od 18.00 do 19.30

20€ letno

NAPOVEDNIK


** Odbojkarice, košarkarji in nogometaši sodelujejo v tekmah salezijanske športne lige.Otroška telovadba

3 do 6 let Teja Jereb in Nina Križaj

pon 17.00 do 18.30 10€ mesečno

Aerobika za dekleta in žene vseh starosti

Saša Biderman

pon od 19h do 20h in čet od 19.30 do 20.30

18€/mesec (1x tedensko); 27€/mesec (2x tedensko)

GOSTUJOČI SKUPINIFizoterapija ZRNEC

program PILATES: pon ob 18.30

program ZDRAVO IN ZMERNO: pon in sre ob 19.30

program FSMH/Telovadba za osteoporozo: sre ob 18.30

prijave in več informacij na www.svetzdravja.si

VIKTORIUS program PILATES: tor ob 19.15 in čet ob 18.15

program ZUMBA: tor ob 20.15

program FUNKCIONALNI TRENING (podobno pilatesu): čet ob 20.30

prijave in več informacij na www.viktorius.si

IZOBRAŽEVALNI KROŽKI in TEČAJIDejavnost Starostna


Slaščičarska delavnica

4. r OŠ do konca SŠ

Tina Krnc pon od 17h do 19h

DELAVNICA JE POLNA, prijave niso več mogoče

Modelarski krožek

osnovnošolci in srednješolci

Klemen Krnc in Darjo Remec

čet od 18.00 do 19.30

15€ mesečno

Cirkuška delavnica

za vse starosti Zef Beishaj po dogovoru s prijavljenimi

5€ mesečno

NAPOVEDNIK


Tečaj družabnih plesov

za srednješolce, študente, odrasle

Aljoša Košorok

ned od 19.30 do 21.00

50€ na osebo

Šiviljski tečaj

vse starosti (glede na zanimanje bomo oblikovali starostne skupine)

Tadeja Vadnjal

čet od 17.30 (začetni) oz. 18.00 (nadaljevalni) do 19.30

24€ mesečno

Kvačkanje vse starosti Janja Babnik Škarja

po dogovoru s prijavljenimi

24€ mesečno

Klekljanje vse starosti Tanja Oblak pet od 16.30 do 18.30

130€ za celoten tečaj

Pomoč učencem, i imajo težav z branjem ali pisanjem

osnovnošolci Blažka Strmšnik, univ. dipl. logoped

pon od 16h do 17h

/

GLASBA IN KULTURADejavnost Starostna


Otroški pevski zbor

1. do 5. r. OŠ Urša Remic in Urška Javoršek

sre od 17h do 18.15 /

Mlajši mladinski pevski zbor

6. do 9. r. OŠ Gabi Španič sre od 17h do 18.15 /

Mladinski pevski zbor

dijaki, študentje, mladi v poklicih

Maja Kavčič in Sabina Baluh

sob od 19h do 20.30

/

NAPOVEDNIK


Bend SMC in Bendi GŠ

osnovnošolci in srednješolci

Za info in dogovor se oglasite pri Domnu Strmšniku (041 956 919)

Orkester vsi, ki igrate inštrumente (kitaristi, godalci, fl avtistke,...)

Otroška dramska skupina

osnovnošolci Eva Žukovec naknadno sporočen vsem prijavljenim, začnemo v oktobru v pripravi na Miklavževo igrico

/

Mladinska dramska skupina

d 9. r. OŠ do konca fakultete

Jan Golob po dogovoru s prijavljenimi; začnemo v pripravi na Božično igrico

/

TUJI JEZIKIDejavnost Starostna

skupinaVodja Termin

Začetek

Začetni tečaj italijanščine

vse starosti (od 3.r. naprej)

Maša Oblak naknadno sporočen prijavljenim

Nadaljevalni tečaj italijanščine

vse starosti Maša Oblak čet od 18.00 do 19.30; začetek 6. 11.

Španščina za otroke

osnovnošolci Urška Javoršek naknadno sporočen prijavljenim

Začetni tečaj španščine

vse starosti Meta Perger čet od 19.30 do 20.00; začnemo, ko bo dovolj prijav

Nadaljevalni tečaj španščine

vse starosti Meta Perger čet od 17.00 do 19.30

Začetni tečaj angleščine

osnovnošolci Janja Babnik Škarja

čet od 16.00 do 18.30; začnemo, ko bo dovolj prijav

NAPOVEDNIK


Nadaljevalni tečaj angleščine

vse starosti Janja Babnik Škarja

čet od 19.30 do 21.00;začnemo, ko bo dovolj prijav

Začetni tečaj nemščine

vse starosti Sandra Katanec tor od 17.30 do 19.00; informativno srečanje 14. okt

Prispevek za vse tečaje tujih jezikov je med 50 in 100 eur (odvisno od števila prijavljenih, min 5 prijavljenih)

DRUŽENJE IN PROSTI ČASDejavnost OpisIgralnica in igrišča

Igralnica in igrišča Salezijanskega mladinskega centra so na razpolago vsem obiskovalcem in sicer vsak dan od 15h do 22h (v nedeljo do 20h)

Rojstni dnevi

Ob petkih, sobotah in torkih lahko rezervirate prostore mladinskega centra za praznovanje rojstnega dneva. Več informacij oz. dogovor na naslov: [email protected] oz. 041-856-452 (Jure Babnik)

Nedeljski klepet ob kavi

Po sv. maši ob 10.30 vabljeni na klepet, igro in kavo v igralnico Salezijanskega mladinskega centra

ŽUPNIJSKA KNJIŽNICA

NOVICE IZ KNJIŽNICE

Kratke zgodbe za dušo ali Velike modrosti v majhnih žličkah

Če radi prebirate kratke zgodbe, ki so velikokrat objavljene v našem glasilu, vas vabimo, da v tem mesecu obiščete našo župnijsko knjižnico. Razstavili smo namreč knjige, v katerih so zbrane kratke zgodbe za dušo. Izbira je res bogata. Od indijskega jezuita De Mella do našega urednika Ognjišča Boža Rustje – vsi vam v sicer majhnih žličkah ponujajo velike modrosti .

Poskusite!Knjižnica je oktobra odprta po vseh nedeljskih dopoldanskih

mašah.

NAPOVEDNIK


KOLEDAR:

OKTOBER

03.10. pet: prvi petek: posvetitev Srcu Jezusovemu - obisk bolnikov na domu.

04.10. sob: prva sobota: posvetitev Srcu Marijinem, ob 10.00 uri sv. maša z nagovorom.

05.10. ned: 27. nedelja med letom – rožnovenska nedelja06.10. pon: zakonska skupina SZR ob 20.00 uri; skupina za žene od

19.00 – 21.00 ure08.10. sre: ob 20.00 uri zakonska skupina Mavrica09.10. čet: eno uro pred sv. mašo molitev pred Najsvetejšim.12.10. ned: 28. nedelja med letom 13.10. pon: ob 19.00 uri srečanje za Karitas in ob 20.00 uri seja ŽPS

(Župnijskega pastoralnega sveta).14.10. tor: srečanje za starejše v prostorih župnišča ob 9.00 uri.15.10. sre: ob 20.00 zakonska skupina Zvonci v župnijski pisarni.16.10. čet: eno uro pred sv. mašo molitev pred Najsvetejšim.17.10. pet: priprava na sv. krst ob 17.00 uri v župnijski pisarni19.10. ned: 29. nedelja med letom – misijonska ob 15.00 uri v SMC-

-ju misijonska tombola20.10. pon: ob 20.00 uri zakonska skupina SZR.21.10. tor: ob 20.00 uri Biblična skupina (3. torek)22.10. sre: ob 20.00 uri zakonska skupina Iskrice.23.10. čet: eno uro pred sv. mašo molitev pred Najsvetejšim. Ob

19.00 uri sestanek za starše 5. raz.24.10. pet: spominski dan Marija Pomočnice ob 10.00 uri sv. maša26.10. ned: 30. nedelja med letom 27.10. pon: ob 20.00 uri zakonska skuina srednja30.10. čet: eno uro pred sv. mašo molitev pred Najsvetejšim.

KOLEDAR


NOVEMBER01.11. sob: Vsi sveti. Molitev mladih v cerkvi Vseh svetih na Žalah

ob 20.00 uri02.11.ned: Spomin vseh vernih rajnih

V CERKVI POZDRAVLJAMO NOVE ČLANE

Sara Sofi a CagličAljaž Ciber

Nuša Gerkman

V VEČNOST SO SE PRESELILI

Blaž Rožanc 1941

Glasilo izdaja Župnija RakovnikUredil: Primož Rudolf ∙ Odgovorni urednik: Mirko Simončič ∙ Prelom Vito Lojk

KOLEDAR

Župnijski urad Ljubljana Rakovnik

Rakovniška 6, 1108 Ljubljana

tel: 01 427 14 59, n.c. 01 427 30 28

www.donbosko.si/rakovnik

[email protected]

[email protected]

Ne delajte ničesar iz prepirljivosti in ne iz praznega slavohlepja,

ampak imejte v ponižnosti drug drugega za boljšega od sebe.

apostol Pavel

BLAGOSLOV V NAJINEM ZAKONU

Duhovni večer za zakonce v torek 07. oktober 2014:

od 19.00 – 21.00 ure župnišče gost večera: p. Silvo Šinkovec

Župnijska Karitas Rakovnik

Rakovniška 6, LjubljanaDežurstvo v oktobru

9.10. 2014 od 17h do 19h.TRR: 02058-025398959

NLB. Hvala za vaš dar. Za ŽK Rakovnik:

Judita Petelin

Misijonska nedelja:19. oktober

Misijonska tombola bo v Salezijanskem mladinskem

centru ob 15.00 uri.Sredstva od prodanih srečk

zbiramo za misijone.

varuj nas mati - 048 - oktober 2014

Documents