uuulll pppeeedddaaagggoooŠŠŠkkkaaa ... · 2. sintetično, analitično, ustvarjalno mišljenje...

UUULLL PPPEEEDDDAAAGGGOOOŠŠŠKKKAAA FFFAAAKKKUUULLLTTTEEETTTAAA,,, SSSpppeeeccciiiaaalllnnnaaa iiinnn rrreeehhhaaabbbiii lll iii tttaaaccciii jjjssskkkaaa pppeeedddaaagggooogggiiikkkaaa ,,, 111... ssstttooopppnnnjjjaaa

PREDSTAVITVENI ZBORNIK Prvostopenjski univerzitetni študijski program

SPECIALNA IN REHABILITACIJSKA PEDAGOGIKA Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta

1. PODATKI O ŠTUDIJSKEM PROGRAMU Ime programa: SPECIALNA IN REHABILITACIJSKA PEDAGOGIKAVrsta programa: prvostopenjski univerzitetni študijski program Trajanje: 4 leta Smeri študijskega programa: Študijski program nima smeri Število ECTS: 240 Strokovni naslov: Profesor specialne in rehabilitacijske pedagogike (UN)

Profesorica specialne in rehabilitacijske pedagogike (UN) 2. TEMELJNI CILJI IN KOMPETENCE PROGRAMA Temeljni cilj programa je usposobiti študentke in študente za kakovostno izvajanje kontinuuma programov inkluzivno vzgojno-izobraževalnega in rehabilitacijskega dela za osebami s posebnimi potrebami v različnih organizacijskih oblikah, institucionalnih in neformalnih okoljih ter v vseh življenjskih obdobjih. Študentke in študenti specialne in rehabilitacijske pedagogike si bodo v procesu izobraževanja pridobili:

osnovna teoretična spoznanja in razumevanje področij temeljnega in specialnega pedagoškega študija ter rehabilitacije oseb s posebnimi potrebami,

kompetence za praktično delovanje na področju preverjanja in ocenjevanja posebnih potreb ter načrtovanja, izvajanja ter evalvacije izvedbenih programov za te osebe,

kompetence za komunikacijo in timsko sodelovanje s šolskimi strokovnimi delavci in starši oz. skrbniki oseb s posebnimi potrebami,

dodatna znanja na izbranih področjih (kar bodo omogočali izbirni predmeti ter seminarsko in projektno delo študentov),

temeljna znanja, ki omogočajo stalen profesionalni razvoj v procesu vseživljenjskega učenja. Kompetence študijskega programa so razporejene v štiri skupine: (A) splošne (generične) kompetence visokošolskih diplomantov; (B) splošne (generične) kompetence vseh diplomantov - strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju; (C) predmetno-specifične kompetence diplomantov UL PeF; (D) Predmetno-specifične kompetence diplomantov v tem študijskem programu

1


(A) Splošne (generične) kompetence visokošolskih diplomantov 1. Sposobnost komuniciranja, sodelovalno/timsko delo. 2. Sintetično, analitično, ustvarjalno mišljenje ter reševanje problemov. 3. Fleksibilna uporaba znanja v praksi. 4. Avtonomnost, (samo)kritičnost, (samo)refleksivnost, (samo)evalviranje in prizadevanje za kakovost. 5. Splošna razgledanost, sposobnost komuniciranja s strokovnjaki iz drugih strokovnih in znanstvenih področij. 6. Iniciativnost/ambicioznost, vrednota stalnega osebnega napredovanja in strokovnega usposabljanja. 7. Informacijska pismenost. 8. Sposobnosti za upravljanje s časom, za samopripravo in načrtovanje, samokontrola izvajanja načrtov. 9. Komuniciranje v tujem jeziku. (B) Splošne (generične) kompetence vseh diplomantov - strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju 10. Poznavanje in razumevanje socialnih sistemov (posebej procesov v vzgoji in izobraževanju). 11. Občutljivost/odprtost za ljudi in socialne situacije. 12. Poznavanje in razumevanje razvojnih zakonitosti, razlik in potreb posameznika. 13. Znanje o vzgojnih in izobraževalnih konceptih, njihovih filozofskih in zgodovinskih temeljih. 14. Poznavanje in razumevanje institucionalnih okvirov dela (zahtev, zakonodaje, dokumentacijskih potreb, pravni vidiki vzgojno-izobraževalnega dela). 15. Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije v vzgoji in izobraževanju. 16 Razumevanje individualnih vrednot in vrednotnih sistemov, obvladovanje profesionalno-etičnih vprašanj. 17. Poznavanje, razumevanje, usmerjenost v inkluzivno, nediskriminativno delo, multikulturalnost. (C) Predmetno-specifične kompetence diplomantov UL PeF 18. Poznavanje vsebine in metodike področja. 19. Razumevanje in uporaba kurikularnih teorij ter splošnega in didaktičnega znanja na predmetnem področju. 20. Interdisciplinarno povezovanje vsebin. 21. Uporaba specialno pedagoških znanj za delo z otroki s posebnimi potrebami. 22. Pedagoško vodenje razreda in/ali skupine. 23. Organiziranje aktivnega in samostojnega učenja, usposabljanje učencev za učinkovito učenje. 24. Usposobljenost za preverjanje in ocenjevanje znanja in dosežkov učencev, ter oblikovanje povratnih informacij. 25. Komuniciranje s strokovnjaki iz različnih vzgojno-izobraževalnih področij. 26. Sodelovanje s starši. 27. Razumevanje odnosov med vzgojno izobraževalno institucijo in socialnim okoljem . sistemsko gledanje in delovanje 28. Oblikovanje celovite ocene potreb posameznika oz. skupine, njihovih močnih in šibkih področij ob upoštevanju okoljskih dejavnikov (fizičnih, socialnih, kulturnih).

2


(D) Predmetno-specifične kompetence diplomantov v tem študijskem programu 29. Poznavanje teoretičnih osnov področja SRP in njihove uporabe v praksi. 30. Zmožnost ugotavljanja posebnih potreb posameznika z uporabo ustreznih (diagnostičnih) postopkov, metod in tehnik ter načrtovanja individualiziranih programov ozir. intervencij v procesu rehabilitacije. 31. Zmožnost razvijanja inkluzivne kulture, politike in prakse. 32. Delo s starši, skrbniki in družino - informiranje, educiranje, svetovanje in nudenje čustvene opore. 33. Poznavanje socialnih sistemov, nevladnih organizacij, prostovoljnega dela, zagovorništva 34. Uporaba ustreznih postopkov (metod) raziskovanja in razvoja prakse (področja dela), npr. študij primera, akcijsko raziskovanje ipd. 35. Sinergistično delovanje v organizaciji /(inter)disciplinarnem timu. 36. Zmožnost reševanja konfliktov na odnosni in strokovni ravni. 37. Poklicno delovanje v skladu s poklicno etiko, kodeksi; prepoznavanje in reševanje moralno-etičnih dilem in problemov: delovanje na način, ki ščiti osnovne pravice, integriteto in dostojanstvo posameznika. 38. Sposobnost prevzeti odgovornost za lasten poklicni razvoj in učenje z evalvacijo in refleksijo lastnega dela (izkustveno učenje, supervizija, intervizija). 3. POGOJI ZA VPIS IN MERILA ZA IZBIRO OB OMEJITVI VPISA A. Splošni pogoji za vpis v program V navedeni študijski program se lahko vpiše, kdor je opravil maturo ali je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program. Število vpisnih mest za redni študij je praviloma 45, za izredni študij pa 20. B. Merila za izbiro ob omejitvi vpisa Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo kandidati izbrani glede na: - splošni uspeh pri maturi 60 % točk, - splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40 % točk. . 4. MERILA ZA PRIZNAVANJE ZNANJA IN SPRETNOSTI, PRIDOBLJENIH PRED VPISOM V PROGRAM Priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program, se izvaja na podlagi posebnega pravilnika PeF (sprejel ga je Senat UL PeF na seji dne 18. 05. 2006 in je objavljen na spletnih straneh fakultete). Uporablja se za priznavanje študijskih obveznosti pri posameznih predmetih. Ključna načela pri tem so:

• vsak kandidat/ka ima imeti možnost, da zaprosi za priznavanje neformalno pridobljenega znanja in izkušenj,

• kandidat/ka mora predložiti vsa dokazila, potrebna za vrednotenje neformalno pridobljenega znanja in izkušenj,

• ocenjevanje doseženih kompetenc temelji predvsem na izobraževalnih ciljih in vstopnih pogojih študijskega programa, v katerega bi se želel/a vpisati kandidat/ka,

3


• dokazano pridobljene kompetence, ki so ustrezno dokumentirane in relevantne, se prizna ne glede na to, kje in kako jih je kandidat/ka pridobil/a,

• uporabljene metode zagotavljajo zanesljivo ocenjevanje, • rezultate ocenjevanja se dokumentira z izdajo ustreznega potrdila.

Priznano znanje, usposobljenost ali zmožnost se lahko upoštevajo kot opravljena študijska obveznost in jo je potrebno ovrednotiti po merilih za kreditno vrednotenje študijskih programov. 5. POGOJI ZA NAPREDOVANJE PO PROGRAMU a) Pogoji za napredovanje iz letnika v letnik Splošen pogoj za napredovanje iz nižjega letnika v višji letnik je pridobitev najmanj 54 KT. Pri tem so pogoj za napredovanje opravljene vse vaje in integrirana praksa. Manjkajoče KT iz predhodnega letnika mora študent opraviti najkasneje v naslednjem letniku. Izjemoma se študent lahko vpiše v višji letnik (v primeru, da kanidat/ka ne doseže predpisanih 54 KT) ob upoštevanju meril in postopkov, ki jih določa 153. člen Statuta UL. b) Pogoji za ponavljanje letnika Študent lahko ponavlja letnik, če je v prejšnjem letniku pridobil najmanj 30 KT. Študent lahko v času študija ponavlja letnik enkrat. 6. POGOJI ZA DOKONČANJE ŠTUDIJA Za dokončanje študija mora kandidat/ka zbrati vse predvidene kreditne točke iz vseh delov programa (obvezni, izbirni ipd.). Pri tem se lahko upoštevajo tudi kreditne točke, pridobljene na drugih visokošolskih zavodih doma in v tujini (mobilnost) oziroma dosežene na podlagi priznanega znanja in spretnosti (gl. točko 4.7), če so bile dosežene v skladu z zakonom, statutom UL in pravili PeF ter bile potrjene na organih fakultete. 7. DOLOČBE O PREHODIH MED PROGRAMI Prehajanje med programi poteka ob upoštevanju 181. do 189. člena Statuta UL.

Prehajanje z drugih univerz oziroma visokošolskih zavodov na PeF UL: • kandidat/ka mora za prehod izpolnjevati pogoje za vpis v višji letnik po študijskem

programu univerze, na katero je vpisan/a; • o izpolnjevanju pogojev za prehod odloča senat PeF UL; v sklepu določi letnik, v

katerega se sme vpisati; če je potrebno, določi kandidatu/ki za nadaljevanje študija diferencialne izpite in/ali druge obveznosti za vpis.

Prehajanje z drugih študijskih programov UL je mogoče, če:

4


• se kandidatu/ki pri vpisu v študijski program lahko prizna vsaj polovica obveznosti, ki jih je opravil/a na prvem (prejšnjem) študijskem programu;

• kandidat/ka mora izpolnjevati pogoje za vpis v začetni letnik tega študijskega programa; • o izpolnjevanju pogojev za prehod odloča senat PeF UL; v sklepu določi letnik, v

katerega se sme vpisati; če je potrebno, določi kandidatu/ki za nadaljevanje študija diferencialne izpite in/ali druge obveznosti za vpis.

Nadaljevanje študija za diplomante dosedanjega programa »Specialna in rehabilitacijska pedagogika« bomo izvajali po merilih za prehode med študijskimi programi.

Vzporedni študij se omogoča po pravilih Univerze v Ljubljani; kandidatkam in kandidatom, ki prehajajo iz drugih študijskih programov oziroma z drugih visokošolskih zavodov pa ob priznavanju posameznih že opravljenih obveznosti omogoča vključitev v ustrezni letnik študija ali tudi individualno prilagojeno izvedbo študija. Na ta način se prilagodi izvedbo študija tudi kandidatom s posebnimi potrebami oziroma vrhunskim športnicam in športnikom. 8. NAČINI OCENJEVANJA

Skladno z izhodišči, oblikovanimi tudi v projektu Tuning, ocenjevanje zajema vse ravni znanja: poudarek je na razumevanju, na uporabi, didaktičnih vidikih in refleksiji (v skladu s predvidenimi študijskimi dosežki v učnem načrtu). Tradicionalni načini preverjanja znanja (kolokviji, ustni / pisni izpiti, seminarske naloge) so zato ob upoštevanju posebnosti pri posameznih predmetih dopolnjeni s projektnim in raziskovalnim delom, dnevniki, praktičnimi nalogami oz. izdelki, vključeno je reševanje realnih problemov, reševanje odprtih nalog (problemov), portfolio, nastopi ipd. Vključeni so različni načini ocenjevanja, in sicer tako formativni (npr. sprotna povratna informacija študentu o njegovem napredku) kot sumativni (zaključno ocenjevanje). Načini preverjanja obsegajo tudi različne sprotne dejavnosti (protokoli vaj, dnevnik, kjer se ocenjuje raven pisanja in ne vsebina), kar se povezuje s formativnim preverjanjem, ki študentu omogoča izboljšanje, izpopolnitev izdelkov, zvišanje ravni študijskega dosežka (povezano z višjo oceno).

Ob upoštevanju posebnosti pri posameznih predmetih se različne oblike študijskih aktivnosti in preverjanja študijskih dosežkov lahko dopolnjujejo in so lahko tudi ločeno ovrednotene (npr. predmet ima 6 KT, v tem obsegu je opravljen seminar »vreden« npr. 25%, portfolijo 25 %, izpit 50%). Študent doseže 6 KT šele z vsemi opravljenimi obveznostmi, kvaliteta oz. raven opravljenih obveznosti pa določa oceno. Pri posameznih učnih enotah (v učnih načrtih) so izbrani tisti načini preverjanja in ocenjevanja, ki najbolj ustrezajo tipu študijskih dosežkov, ki so navedeni pri tej učni enoti (predmetu). Skala ocenjevanja upošteva Statut Univerze v Ljubljani in fakultetna pravila (od 1-10; od 1-5 negativno); posamezne ocene so odvisne od ravni in obsega študijskih dosežkov, določajo jih ocenjevalni kriteriji.

5


9. PREDMETNIK ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA Tabela 1: Predmeti 1. letnika

1. letnik Kontaktne ure P S V LV Skupaj ŠOS KT NOSILEC

1. semester A04 Didaktika 30 30 60 120 4 Valenčič

Zuljan A05 Metode raziskovanja na področju SRP

50 25 75 150 5 Jerman

A06 Razvojna psihologija s pedagoško psihologijo

30 30 60 120 4 Tancig

A07 Tuji jezik 30 15 15 60 120 4 Hribar KoširB01 Uvod v SRP – teoretske in zakonske osnove

60 15 75 150 5 Lipec Stopar

B05 Učenje in poučevanje oseb s PP

30 30 60 120 4 Končar

D Izbirni predmet 30 30 60 120 4 SKUPAJ 1.semester 260 120 70 450 900 30 2. semester A03 Teorija vzgoje 45 15 60 120 4 Peček Čuk A06 Razvojna psihologija s pedagoško psihologijo

30 30 15 75 180 6 Tancig

B02 Uvod v SRP – skupine oseb s PP, edukacija

45 30 75 150 5 Lipec Stopar, Kasetlic

B03 Psihologija oseb s PP

55 20 75 150 5 Jerman

B09 Osnove socialne pedagogike

30 30 60 120 4 Krajnčan, Zorc-Maver

B24 Učenje in poučevanje otrok s PP: glasbena vzgoja

30 15 45 90 3 Sicherl-Kafol

B25 Učenje in poučevanje otrok s PP: likovna vzgoja

10 35 45 90 3 Tacol, Tomšič-Čerkez

SKUPAJ 2.semester

245 80 60 50 435 900 30

Legenda k tabelam 1-4: P – predavanja, S: seminar, V – vaje, LV – laboratorujske vaje v majhnih skupinah, ŠOŠ – študijska obremenitev študenta, KT – kreditne točke

6


Tabela 2: Predmeti 2. letnika 2. letnik Kontaktne ure

P S V LV Skupaj ŠOS KT NOSILEC

3. semester B10 Prilagojena in pomožna IKT

30 30 60 120 4 M. Končar

B16 Sodelovanje, svetovanje in timsko delo

30 30 60 120 4 G. Čačinovič, T. Vec

B23 Učenje in poučevanje otrok s PP: športna vzgoja

45 45 90 180 6 R. Vute, T. Filipčič

B26 Učenje in poučevanje oseb s težjimi motnjami v duševnem razvoju I

50 10 15 75 180 6 E. Novljan, L. Kastelic E. Majaron

B28 Gibalno ovirani in dolgotrajno bolni: značilnosti in ocenjevanje

90 90 180 6 D.Neubauer, A. Mesec

C Izbirni predmet 30 30 60 120 4 SKUPAJ 3. semester 275 40 60 60 435 900 30 4. semester B07 Prepoznavanje in ocenjevanje posebnih potreb

45 30 75 150 5 L. Magajna

B08 Osnovne strategije dela z osebami z govorno-jezikovnimi m. ter gluhimi in naglušnimi

30 15 45 120 4 D. Kogovšek

B04 Psihomotorični razvoj in učenje

30 30 60 120 4 S. Tancig

B17 Osnovne strategije dela s slepimi in slabovidnimi

30 15 15 60 120 4 I. Žolgar

B27 Učenje in poučevanje oseb s težjimi motnjami v duševnem razvoju II

45 30 45 120 300 10 E. Novljan, L. Kastelic, E. Majaron

E1 Praksa I 9 9 90 3 L. Kastelic, T. Filipčič

SKUPAJ 4. semester 180 84 30 75 369 900 30

7




5. semester B11 Značilnosti in ocenjevanje oseb s PPPU

60 30 30 120 240 8 L. Magajna

B18 Osebe z motnjami v duševnem razvoju: značilnosti in ocenjevanje

45 30 75 150 5 E. Novljan M. Lipec-Stopar

B19 Učenje in poučevanje otrok s PP: slovenščina

45 45 90 180 6 M. Lipec-Stopar

B20 Učenje in poučevanje otrok s PP: matematika

45 30 75 150 5 M. Kavkler

B29 Učenje in poučevanje GO in DB oseb

50 25 15 90 180 6 T. Filipčič, L. Kastelic,

SKUPAJ 5. semester 245 85 30 90 450 900 30 6. semester A01 Filozofija edukacije

45 30 75 150 5 P. Zgaga, J. Krek

B21 Učenje in poučevanje otrok s PP: naravoslovje

45 30 75 150 5 D. Skribe-Dimec, M. Vrhovski

B22 Učenje in poučevanje otrok s PP: družboslovje

45 30 75 150 5 M. Umek, M. Vrhovski

B30 Zagotavljanje kakovosti življenja GO in DB oseb

15 30 45 90 3 T. Filipčič, L. Kastelic,

B31 Odraslost, staranje in oblike pomoči

30 30 60 120 4 D. Jelenc, L. Kastelic

E2 Praksa E II 12 12 120 4 T. Filipčič C Izbirni predmet 30 30 60 120 4 SKUPAJ 6. semester 210 72 30 90 402 900 30

8




7. semester B06 Individualiziran program

60 30 15 105 210 7 M. Končar

B13 Strategije dela z učenci s PPPU

45 15 45 105 210 7 M. Kavkler

B12 Strategije vključevanja in psihosocialnega prilagajanja

45 30 75 150 5 L. Magajna, M. Vrhovski

E3 Praksa III 9 9 90 3 M. Končar C Izbirni predmet 30 30 60 120 4 D Izbirni predmet 30 30 60 120 4 SKUPAJ 7. semester 210 84 75 45 414 900 30 8. semester A02 Sociologija vzgoje 30 30 60 120 4 S. Gaber B15 Interaktivno in okoljsko pogojene učne težave

30 30 60 120 4 M. Kavkler, L. Magajna

B14 Strategije dela z mladostniki in odraslimi s PPPU

45 30 75 150 5 M. Kavkler

E4 Praksa IV 15 15 150 5 M. Babuder C Izbirni predmet 30 30 60 120 4 D Izbirni predmet 30 30 60 120 4 Diplomski projekt 5 15 20 120 4 I. Žolgar SKUPAJ 8. semester 170 90 60 30 350 900 30

9


10. IZBIRNI PREDMETI IN MOBILNOST Študent mora izbrati 7 izbirnih predmetov: od tega 4 strokovne izbirne predmete ter 3 splošne izbirne predmete fakultete po 4 KT. Strokovne izbirne predmete študent izbira med razpisanimi predmeti (Tabela 5), splošne izbirne predmete pa med splošnimi izbirnimi predmeti vseh študijskih programov na PeF ali tudi iz drugih fakultet ali univerz.. Študent/ka ima možnost da najmanj 15KT obveznega ali izbirnega dela programa pridobi na kateremkoli verificiranem programu specialne in rehabilitacijske pedagogike v tujini Tabela 5: Strokovni izbirni predmeti STROKOVNI IZBIRNI PREDMETI Kontaktne ure P S V Skupaj ŠOS KT NOSILEC C01 Učenje in poučevanje otrok s PP: glasbene igrarije

30 - 30 60 120 4 B. Sicherl Kafol

C02 Učenci s pomanjkljivo pozornostjo in hiperaktivnostjo

30 15 15 60 120 4 S. Pulec Lah

C03 Izražanje z gibom/pomoč z umetnostjo 30 - 30 60 120 4 S. Tancig C04 Statistična analiza podatkov z računalnikom

30 - 30 60 120 4 J. Jerman

C05 Plavalno opismenjevanje oseb s PP 15 - 45 60 120 4 R. Vute C06 Terapevtska rekreacija za starejše 30 15 15 60 120 4 R. Vute C07 Socialno-komunikacijske spretnosti in težavno vedenje

30 15 15 60 120 4 J. Bečaj, T. Vec

C08 Pedagogika Marije Montessori 30 - 30 60 120 4 D. Skribe Dimec C09 Ustvarjanje z lutkami 30 - 30 60 120 4 E. Majaron, H. Korošec Tabela 6: Splošni izbirni predmeti SPLOŠNI IZBIRNI PREDMETI Kontaktne ure P S V Skupaj ŠOS KT NOSILEC D01 Gibanje za vzpodbujanje razvoja komunikacije

30 - 30 60 120 4 M. Ozbič, T. Filipčič

D02 Prilagojena in pomožna IKT 30 30 - 60 120 4 M. Končar D03 Vzgoja in spol 30 - 30 60 120 4 S. Gaber D04 Gibalne igre za otroke in mladostnike s PP

15 - 45 60 120 4 R. Vute, T. Filipčič

Legenda : P – predavanja, S: seminar, V – vaje, ŠOŠ – študijska obremenitev študenta, KT – kreditne točke

10


11. KRATKA PREDSTAVITEV PREDMETOV ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA

A. Obvezni splošni predmeti A01 Filozofija edukacije Perspektiva predmeta so filozofske konceptualizacije vednosti, kulture in vzgoje. Predmet vsebuje pet vsebinskih sklopov: 1. vloga in specifičnosti filozofskega mišljenja v tradicionalnih in v sodobnih kulturah; 2. pojem vednosti, kategorija racionalnosti, kritika instrumentalne vednosti. vednost in ideologija. kritika razsvetljenstva; 3. klasične in sodobne zastavitve v etiki; razmerja etika, vednost, znanost ter profesionalna etika; 4. teme iz socialne in politične filozofije; 5. filozofske konceptualizacije edukacije, koncept človekovih pravic ter edukacija in človekove pravice. A02 Sociologija vzgoje Predmet obsega pet vsebinskih sklopov: 1. sociologije kot posebna znanost, razlika med skupnostjo in družbo in njune oblike; 2. vzpostavljanje družbenega in družbeno kot določujoče individualnega, pojem napredka, razsvetljenstvo in njegove meje, nastanek individuuma in osebe; 3. družba, demokracija, človekove pravice, otrokove pravice, pravica do drugačnosti, multikulturnost, država, patriotizem, pravičnost in laična država; 4. vzgojna institucija kot kategorija družbenega, vdružbljanje kot edukacija, oblikovanja odnosa do kultur ter vzgoja kot polje reprodukcije neenakosti; 5. vzgoja kot proces integracije in izločanja. A03 Teorija vzgoje Temeljni vsebinski sklopi: razvoj in osnovni pojmi pedagogike kot znanosti, vzgoja med kulturo in naravo, med manipulacijo in podporo otrokovih razvojnih potreb, s poudarkom na moralnem vidiku; družbena pogojenost vzgoje, šola med vzgojno in izobraževalno funkcijo, vzgojni stili, neprimerna vedenja in načini vzpostavljanja in ohranjanja discipline; specialni pedagog kot strokovnjak, uslužbenec, osebnost, učitelj svetovalni delavec ter njegovo sodelovanje s starši; šola kot inkluzivna institucija ter razvoj inkluzivne kulture in oblik sodelovanja; oblikovanje vzgojnega koncepta šole. . A04 Didaktika Razvoj, predmet, naloge in terminologija didaktike; zakonitosti, dinamika učnega procesa, didaktična načela, učiteljeva dokumentacija; načrtovanje, izvajanje, spremljanje in vrednotenje vzgojno-izobraževalnega procesa; naloge pouka; taksonomije učnih ciljev, priprava na pouk; didaktične komponente učnega procesa; učne metode in oblike; modeli in strategije pouka, diferenciacija in individualizacija pouka; vseživljenjsko izobraževanje, izobraževanje na daljavo, andragoški vidik dela z odraslimi; didaktično inoviranje; modeli, načela in dejavniki učiteljevega profesionalnega razvoja. A05 Metode raziskovanja na področju SRP Na začetku spoznamo medosebni model znanstvenega spoznavanja na področju SRP ter kriterije znanstvenega pristopa. V okviru tega prikažemo lastnosti procesa znanstvenoraziskovalnega dela: faze in cilje procesa, napake spoznavanja in tolmačenja ter osnove etike znanstvenoraziskovalnega dela. Nato obravnavamo znanstvenoraziskovalne pristope, metode in tehnike, tako splošne kot specifične. Podrobneje prikažemo izbrane kvalitativne metode in

11


tehnike ter osnovne statistične metode. Natančno osvetlimo tudi merske karakteristike merskih instrumentov. Na koncu prikažemo izdelavo in predstavitev znanstvenoraziskovalnega dela. A06 Razvojna psihologija s pedagoško psihologijo Predmet, metode, smeri ter sinteza razvojne in pedagoške psihologije; dejavniki, teorije in zakonitosti duševnega razvoja.; razvoj posameznih psihičnih funkcij in njihove značilnosti v posameznih razvojnih obdobjih; spodbujanje osebnostnega razvoja v šoli; igra in risba z razvojnega, diagnostičnega in psihoterapevtskega vidika; razvoj nadarjenih otrok in otrok z razvojnimi težavami; dejavniki vrste in metode učenja; učni stili; metakognicija, samoregulacija in samoučinkovitost; učinkovite učne navade; preverjanje in ocenjevanje znanja; posebnosti učenja in poučevanja v različnih razvojnih obdobjih; komunikacija učitelj-učenec in reševanje konfliktov; značilnosti učenja pri specifičnih skupinah otrok (s posebnimi potrebami); ustvarjalnost in njeno spodbujanje. A07 Tuji jezik(angleški, nemški) Ponovitev in utrditev nekaterih poglavij angleške slovnice; obdelava strokovnih besedil s slovničnega, leksikalnega, in semantičnega vidika; receptivne dejavnosti; pisna komunikacija s poudarkom na skladenjski in besedni koheziji in koherenci; produktivne dejavnosti, interaktivne dejavnosti, ustna in pisna refleksija; spremljanje mednarodnih aktualnih dogodkov v medijih.

B. Obvezni strokovni predmeti B01 Uvod v SRP – teoretske in zakonske osnove Specialna in rehabilitacijska pedagogika kot znanost ter njene osnovne naloge in predmet preučevanja; pomembni mejniki v razvoju specialne in rehabilitacijske pedagogike; transdisciplonarnost specialne in rehabilitacijske pedagogike; terminologija in definicije; klinični in edukacijski pristop; profesionalni (strokovni, etični) odnos do oseb in dela specialnega in rehabilitacijskega pedagoga; vloga in mesto specialnega in rehabilitacijskega pedagoga pri delu z osebami s posebnimi potrebami v različnih razvojnih obdobjih in različnih organizacijskih oblikah, osnovna načela za komuniciranje o osebah s posebnimi potrebami za zagotavljanje inkluzivne kulture; zakonske osnove urejanja pravic oseb s posebnimi potrebami; kodeks etike specialnih in rehabilitacijskih pedagogov in pravila stroke. B02 Uvod v SRP – skupine oseb s posebnimi potrebami, edukacija Predstavitev posameznih skupin oseb s posebnimi: prevalenca, etiologija, klasifikacije, osnovne značilnosti posameznih skupin; vprašanja izobraževanja in usposabljanja oseb s posebnimi potrebami, prehod v odraslost, odraslost in staranje; preventiva, prepoznavanje, odkrivanje in usmerjanje; kontinuum programov za osebe s posebnimi potrebami; učinkoviti modeli dela z osebami s posebnimi potrebami; starši, družina in oseba s posebnimi potrebami, razvijanje partnerstva med družino in strokovnjaki; skrb za osebe s posebnimi potrebami v različnih življenjskih obdobjih. B03 Psihologija oseb s posebnimi potrebami Na začetku opredelimo predmet proučevanja, metode in cilje psihologije oseb s posebnimi potrebami. Nato orišemo osebnostne karakteristike: duševne pojave (procese, stanja in lastnosti)

12


in vedenje človeka. Ob tem nakažemo tudi vpliv dednosti in okolja na razvoj človekove osebnosti. Za vsako od devetih kategorij oseb s posebnimi potrebami natančno prikažemo omenjene karakteristike osebnosti s posebnim poudarkom na motnjah v razvoju. Pri tem obravnavamo osebe s posebnimi potrebami od rojstva do pozne odraslosti. Na koncu orišemo timsko obravnavo oseb s posebnimi potrebami in osvetlimo pomen etike dela s temi osebami. B04 Psihomotorični razvoj in učenje Psihomotorični razvoj: teorija, dejavniki in zakonitosti, faze in stopnje ter ocenjevanje psihomotoričnega razvoja; teorije in modeli povezanosti kognitivnega in psihomotoričnega razvoja; ocenjevanje in programi za spodbujanje senzomotoričnega razvoja; psihomotorične dejavnosti za spodbujanje različnih ravni intelektualnega delovanja ter za spoznavanje in razumevanje teoretičnih pojmov in znanj; čustveno-socialni in psihomotorični razvoj: psihomotorične dejavnosti za spodbujanje pozitivne samopodobe in socialnega razvoja; psihomotorično učenje: dejavniki, zakonitosti in ravni; razvojna dispraksija: opredelitev, komorbidnost, nevrološka osnova, socialno- čustvene implikacije dispraksije, njeno ugotavljanje, ocenjevanje ter postopki in oblike pomoči. B05 Učenje in poučevanje oseb s posebnimi potrebami Ključni dejavniki in bistvene funkcije v vzgoji in izobraževanju oseb s posebnimi potrebami; programska zasnova v RS, predmetniki različnih programov, učni načrti; dejavniki uspešnega učenja oseb s posebnimi potrebami in ustvarjanje ustreznih pogojev za učenje in poučevanje; posebnosti makro in mikro načrtovanja in izvajanja učenja in poučevanja, organizacije in izvajanja različnih oblik, metod ter strategij aktivnega samostojnega učenja in poučevanja oseb s posebnimi potrebami v različnih programih vzgoje in izobraževanja ter evalvacija učnih dosežkov; individualizirano preverjanje in ocenjevanje znanja in napredovanje oseb s posebnimi potrebami. B06 Individualiziran program Temeljne ideje, izvori, dejavniki, področja sodobne individualizirane vzgoje in izobraževanja; individualizacija v okviru veljavnih zakonskih določil; individualizirani program za osebe s PP v vseh življenjskih obdobjih; preverjanje in ocenjevanje dejavnikov v okolju, funkcioniranja ter znanja oseb s posebnimi potrebami, načrtovanje, izvajanje, vrednotenje programa; vloga strokovnjakov različnih profilov in staršev v vseh fazah individualiziranega programa, timsko delo. B07 Prepoznavanje in ocenjevanje posebnih potreb Ocenjevanje kot kontinuiran, dinamičen, kompleksen proces, modeli in načini preverjanja in ocenjevanja; vloga osebe s posebnimi potrebami, staršev, učiteljev in drugih strokovnih delavcev na šoli in v zunanjih ustanovah v procesu ocenjevanja; vloga specialnega in rehabilitacijskega pedagoga v interdisciplinarnem pristopu k prepoznavanju in ocenjevanju posebnih potreb; ocenjevanje razvojnih motenj in ugotavljanje razvojnega statusa; kriteriji za usmerjanje; perspektiva moči; sinteza in interpretacija ugotovitev, od ocenjevanja k intervencijam. B08 Osnovne strategije dela z osebami z govorno-jezikovnimi m. ter gluhimi in naglušnimi Definicija, kanali in razvoj komunikacije; opredelitev in vrste potreb: motnje generatorja, fonatorja, resonatorja, artikulatorja, oblikovalca misli zaradi nestandardne uporabe, motnje v razvoju ali propadanja uporabe in razumevanja v komunikaciji; osnovne strategije, prilagoditve

13


in pristopi pri posamezni motnji komunikacije: komunikacijske prilagoditve, podporne tehnike za izražanje in sprejemanje verbalne in neverbalne komunikacije, didaktično-metodične prilagoditve, pripomočki, podporna in informacijsko komunikacijska tehnologija, nadomestna, avgumentativna, alternativna komunikacija in druge. B09 Osnove socialne pedagogike Razumevanje otrok z vedenjskimi in čustvenimi težavami ter učno manj uspešnih otrok; etiološko fenomenološke opredelitve populacije ter metode in pristopi v delu z vedenjsko težavnimi in učno manjuspešnimi otroki; preventivno in kurativno socialno pedagoško delo; moderiranje in animiranje; individualno, skupinsko, skupnostno, prostovoljno delo; razumevanje skupinske dinamike, komunikacijske spretnosti in timsko delo. B10 Prilagojena in pomožna IKT Standard prilagojene in pomožne IKT za različne vrste posebnih potreb; uporaba IKT kot rehabilitacijskega pripomočka, kot pomoč pri preverjanju in ocenjevanju otrokovega funkcioniranja, pri oblikovanju individualiziranega programa, podpora aktivnega učenja; različna programska oprema na področju posebnih potreb; didaktika in metodika uporabe IKT pri delu z osebami s posebnimi potrebami; urjenje spretnosti ob uporabi računalniške programske opreme; učni načrti za Računalniško opismenjevanje in Računalništvo v prilagojenih izobraževalnih programih.ter njihovo uresničevanje; vloga, naloge in organizacija dela računalnikarja (SRP) na šoli. B11 Značilnosti in ocenjevanje oseb s PPPU Nevropsihološke osnove, kognitivno-razvojni in psihosocialni vidiki PPPU; interakcijsko pojmovanje učnih težav in celostni pristop k odkrivanju, prepoznavanju, diagnostiki in ocenjevanju; značilnosti oseb s PPPU; sopojavljanje motenj in posebnih potreb; prepoznavanje in ocenjevanje oseb s PPPU – psihološke in socialne metode odkrivanja, prepoznavanja in ocenjevanja različnih podskupin PPPU; oroblemi in razhajanja pri ocenjevanju posebnih vzgojno-izobraževalnih potreb; sinteza in interpretacija ugotovitev, od ocenjevanja k intervencijam. B12 Strategije vključevanja in psihosocialnega prilagajanja Usmerjanje in vključevanje oseb s PPPU v določene programe vzgoje in izobraževanja - kurikularna pot od specialne edukacije k inkluzivni; uspešni pristopi pri vključevanju oseb s posebnimi potrebami; načrtovanje kontinuuma različnih oblik pomoči (PPPU) - vseživljenska perspektiva; sistemski pristop inkluzivne šole v praksi in ovire za inkluzivno edukacijo; organizacija in evalvacija dela na inkluzivni šoli, šolski in inkluzivni timi; oblikovanje ustrezne razredne klime; PPPU kot dejavnik tveganja, sopojavljanje težav in psihosocialne posledice; rizični in varovalni dejavniki pri osebah s PPPU. B13 Strategije dela z učenci s PPPU Konceptualne osnove specifičnih učnih težav; kontinuum vzgojno-izobraževalnih primanjkljajev in posebnih potreb ter izobraževalnih programov za učence s PPPU; principi, modeli in dobra praksa učinkovitega učenja in poučevanja učencev s PPPU; zgodnja identifikacija in obravnava učencev s PPPU; posebne potrebe učencev z verbalnimi in neverbalnimi PPPU; prepoznavanje ovir in kompenzatornih strategij učinkovitega učenja in poučevanja ter razvoja močnih področij učencev s PPPU pri učenju različnih predmetov; prilagoditve v procesu poučevanja; strateško

14


poučevanje in učenje na različnih področjih; specifični treningi in prilagoditve povezane s posameznimi predmeti; specialno pedagoško svetovanje prilagoditev, pristopov, pripomočkov učiteljem in staršem. B14 Strategije dela z mladostniki in odraslimi s PPPU Konceptualne osnove obravnave mladostnikov in odraslih, kontinuum primanjkljajev in posebnih potreb mladostnikov in odraslih oseb s PPPU; principi, modeli in dobra praksa učinkovitega učenja in poučevanja mladostnikov in odraslih s PPPU; obravnava oseb s PPPU z vidika vseživljenjske perspektive; posebne potrebe posameznih podskupin PPPU, ki vključujejo mladostnike in odrasle osebe z verbalnimi in neverbalnimi primanjkljaji na posameznih področjih usvajanja znanj in veščin; kompenzatorne strategije učinkovitega učenja in poučevanja ter razvoja močnih področij mladostnikov in odraslih s PPPU; prilagoditve v procesu poučevanja in učenja; IKT v izobraževanju mladostnikov in odraslih v okviru vseživljenjskega učenja in na delavnem mestu; razvijanje strategij samozagovorništva povezanega s prilagoditvami v šoli in na delovnem mestu. B15 Interaktivno in okoljsko pogojene učne težave Definiranje značilnosti otrok in mladostnikov z interaktivno in okoljsko pogojenimi učnimi težavami; vpliv dejavnikov okolja na manifestacijo težav pri branju, pisanju, matematiki in drugih šolskih predmetih; interaktivno nastajanje učne neuspešnosti; prepoznavanje in ocenjevanje posebnih potreb otrok in mladostnikov z interaktivno in okoljsko pogojenimi učnimi težavami; individualizacija in diferenciacija zahtev pri razvijanju znanj, sposobnosti in spretnosti potrebnih za učenje otrok in mladostnikov z interaktivno in okoljsko pogojenimi učnimi težavami; strategije za razvijanje znanj, sposobnosti, spretnosti potrebnih za učinkovito učenje, prilagoditve strategij poučevanja, učnih gradiv in pripomočkov, učnega okolja; pristopi in problemi zgodnjega odkrivanja, preprečevanje šolske neuspešnosti in neugodnih psihosocialnih posledic; zmanjševanje dejavnikov tveganja in spodbujanje dejavnikov povezanih z uspešnim prilagajanjem in ugodnimi dolgotrajnimi izidi. B16 Sodelovanje, svetovanje in timsko delo Koncept delovnega odnosa, vzpostavljanje in vzdrževanje izvirnega delovnega projekta pomoči; uporaba Lüssijevih konceptov v delovnem odnosu in izvirnem delovnem projektu pomoči.; pogovor v delovnem odnosu: modeli, ki temeljijo na odkrivanju virov in krepitvi moči; temeljni procesi v skupinah in zakonitosti razvoja skupinske dinamike; osnovni principi uspešne komunikacije z otroki, starši, strokovnimi delavci; specifične komunikacijske tehnike; timsko delo v vzgojno-izobraževalnem procesu. B17 Osnovne strategije dela s slepimi in slabovidnimi Definicija, terminologija, incidenca motenj vida; vizualno funkcioniranje v pogojih motenega vida; vpliv motnje na razvoj, individualne razlike; kurikulum: prilagoditve in adaptacija učnega gradiva (didaktično-metodični vidik); materialni pogoji pouka: prilagoditve okolja; pripomočki ter podporna informacijska in komunikacijska tehnologija; specialna znanja na področju dela s slepimi in slabovidnimi osebami; praktične aktivnosti s pomočjo simulacijskih očal. B18 Osebe z MDR: značilnosti in ocenjevanje Sodobna terminologija in definicije na področju MDR; različni vidiki klasificiranja MDR: etiolgija, intelektualni primanjkljaj, vzgojno-izobraževalni vidik, funkcionalni vidik; biološke

15


osnove MDR; MDR v povezavi z drugimi motnjami in dejavniki (psihične, razvojne, okoljski dejavniki); edukacijska in rehabilitacijska obravnava MDR ter delo z družino; značilnosti posameznih skupin oseb z MDR; prepoznavanje in ocenjevanje posebnih potreb oseb z MDR glede na različna starostna obdobja. B19 Učenje in poučevanje otrok s posebnimi potrebami: slovenščina Razvijanje pismenosti in jezika v učnih načrtih, cilji, metode in didaktični pripomočki pri opismenjevanju, razvijanju pismenosti ter učenju in poučevanju jezika; spodbujanje in razvijanje sporazumevalnih dejavnosti oseb z lažjimi MDR; obdobje porajajoče se pismenosti; sodobni modeli opismenjevanja, metode začetnega opismenjevanja; razvoj branja, komponente procesa branja,empirične dimenzije branja; odkrivanje težav na področju tehnike branja in bralnega razumevanja; strategije dekodiranja, pristopi za razvijanje fluentnosti branja, pristopi za spodbujanje bralnega razumevanja; pristopi k poučevanju jezikovnosistemskih osnov in vsebine, primerne za osebe z lažjimi MDR; obravnava neumetnostnih in sprejemanje umetnostnih besedil pri osebah z lažjimi MDR; strategije za učenje s pomočjo branja; specifične učne težave v povezavi z razvijanjem pismenosti. B20 Učenje in poučevanje otrok s posebnimi potrebami: matematika Kontinuum splošnih in specifičnih učnih težav pri matematiki ter kontinuum oblik pomoči in podpore; odkrivanje učencev z učnimi težavami in njihovih posebnih potreb na področju matematičenga konceptualnega, proceduralnega, deklarativnega znanja in problemskega matematičnega znanja; razlikovanje posebnih vzgojno-izobraževalnih potreb učencev z verbalnimi od tistih, ki jih imajo učenci z neverbalnimi specifičnimi učnimi težavami ter z nižjimi intelektualnimi sposobnostmi; prilagoditve učnih gradiv, časa, prostora, preverjanja znanja učencem z učnimi težavami pri matematiki; učinkovite splošne strategije učenja in poučevanja učencev s splošnimi in specifičnimi učnimi težavami pri matematik; kognitivne in metakognitivne strategije učenja matematičnih pojmov, postopkov in dejstev; specifični treningi za razvoj specifičnih elementov matematičenga znanja. B21 Učenje in poučevanje otrok s posebnimi potrebami: naravoslovje Načrtovanje, izvajanje in vrednotenje pouka naravoslovja za učence s posebnimi potrebami; temeljne značilnosti izbranih tem/vsebin naravoslovnega pouka: spoznavanje in razumevanje temeljnih naravoslovnih pojmov, konstruktivistični način poučevanja, procesni pristop k pouku in začetno naravoslovje, razvijanje spretnosti, navad in dejavnosti potrebnih za raziskovanje in eksperimentiranje, prepoznavanje učnih zmožnosti in težav učencev pri posameznih tematskih sklopih; sodobne/aktivne metode in oblike poučevanja/učenja naravoslovja: priprava in prilagajanje učnih pripomočkov za pridobivanje naravoslovnih znanj, dejavnosti v naravi, raziskovalni pristopi, sodelovalno in projektno delo ter eksperimentalno delo. B22 Učenje in poučevanje otrok s posebnimi potrebami: družboslovje Načrtovanje, izvajanje in vrednotenje pouka družboslovja za učence s posebnimi potrebami; temeljne značilnosti izbranih tem/vsebin družboslovnega pouka: spoznavanje in razumevanje temeljnih družboslovnih pojmov ter prilagajanje procesa poučevanja; prepoznavanje učnih zmožnosti in težav učencev pri posameznih tematskih sklopih; sodobne/aktivne metode in oblike poučevanja/učenja družboslovja, priprava in prilagajanje učnih pripomočkov za pridobivanje družboslovnih znanj, dejavnosti v naravi, sodelovalno in projektno delo, igra vlog in simulacija, uvajanje v muzejsko dejavnost; raziskovalni pristopi v družboslovju.

16


B23 Učenje in poučevanje otrok s posebnimi potrebami: športna vzgoja Preventivna in korektivna vloga gibanja za otroke s PP, preverjanje/ocenjevanje in razvijanje motoričnih sposobnosti; didaktične osnove procesa športne vzgoje; učno načrtovanje športnovzgojnega procesa, ocenjevanje pri športni vzgoji; vsebine športne vzgoje; izvajanje športnih dejavnosti v različnih pogojih, oblikah in okoljih. B24 Učenje in poučevanje otrok s posebnimi potrebami: glasbena vzgoja Glasbene dejavnosti izvajanja, poslušanja in ustvarjanja; glasbeno poučevanje učencev s posebnimi potrebami; odkrivanje učencev s posebnimi potrebami na področju procesov glasbenega učenja; glasbenodidaktične strategije poučevanja učencev s posebnimi potrebami, oblike, metode in vsebine; formativno in diagnostično preverjanje glasbenih dosežkov učencev s posebnimi potrebami, kriteriji, učna priprava za glasbeno vzgojo. B25 Učenje in poučevanje otrok s posebnimi potrebami: likovna vzgoja Osnovni likovno teoretični pojmi in likovna oblikovalna področja; organizacija pouka likovne vzgoje – metode in oblike dela, učna sredstva, likovni materiali in orodja; likovne tehnike za področja risanje, slikanje, grafika, kiparstvo in oblikovanje prostora,; načrtovanje učnega procesa; osnove terapije z likovno dejavnostjo. B26 Učenje in poučevanje oseb s težjimi MDR I Zgodnja diagnostika in usposabljanje otrok z zmernimi, težjimi in težkimi MDR; pomoč otroku, določanje ciljev in korakov; spodbujanje in razvijanje motoričnega, zaznavnega, spoznavnega razvoja; učinkovite strategije za pridobivanje znanj in učenje novih spretnosti (preko igre, s pogojevanjem, s posnemanjem, po modelu, funkcionalno učenje, strukturirano učenje, učenje po konceptu M. Montessori, modifikacija vedenja, etc.); uresničevanje načel in ciljev ter strategije dela z predšolskimi otroki z zmernimi, težjimi in težkimi MDR po področjih dejavnosti: metodični postopek SRP, dejavnost otroka, cilji, didaktični material, prostor, ocenjevanje, evalvacija; lutka kot komunikacija. B27 Učenje in poučevanje oseb s težjimi MDR II Uresničevanje načel in ciljev ter strategije dela z učenci z zmernimi, s težjimi in težkimi motnjami v duševnem razvoju: metodični postopek SRP, dejavnost učenca (na področjih: razvijanje samostojnosti, splošna poučenost, gibanje in športna vzgoja, glasbena vzgoja, likovna vzgoja, delovna vzgoja); dejavnosti razširjenega predmetnika; pomoč z umetnostjo – lutka; posebnosti pri vzgoji in izobraževanju posameznih skupin oseb z MDR (osebe z Downovim sindromom, selektivnim mutizmom, z avtizmom); strategije dela z odraslimi osebami z zmernimi, s težjimi in težkimi motnjami v duševnem razvoju, ohranajnje pridobljenih znanj in spretnosti, usposabljanje za obvladovanje vsakodnevnih situacij in participacijo, naloge podporne osebe samozagovorniku. B28 Gibalno ovirani in dolgotrajno bolni: značilnosti in ocenjevanje Razvoj, zgradba in delovanje živčevja ter abnormnosti; definiranje specifičnih pojmov pri gibalno oviranih in dolgotrajno bolnih osebah in različni vidiki klasificiranja GO in DBO: etiologija, funkcionalni vidik; specifičnosti gibalno oviranih in dolgotrajno bolnih oseb po posameznih skupinah motenj: nevromotorične , degenerativne, ortopedske,kombinirane motnje, poškodbe CŽS, kronične bolezni; osnovni diagnostični, terapevtski in habilitacijski /

17


rehabilitacijski pristopi in možnosti obravnave; funkcionalni učinki gibalne oviranosti in kroničnih bolezni, ki vplivajo na posameznikove možnosti izobraževanja. B29 Učenje in poučevanje gibalno oviranih in dolgotrajno bolnih oseb Podporne strategije dela z gibalno oviranimi osebami in z dolgotrajno bolnimi glede na funkcionalne učinke ter glede na duševni in emocionalno-socialni razvoj; potrebne prilagoditve izvajanja programov (vezano na izvajanje pouka in specifike znotraj področij dejavnosti in predmetov: časovne, metodične, prilagoditve ocenjevanja, prostora etc.); rokovanje (pozicioniranje, hranjenje, mobilnost); upoštevanje in spremljanje fizičnega/zdravstvenega stanja posameznika; izvajanje programov v bolnišnici in na domu; komunikacija, nadomestna komunikacija; prilagoditve in tehnologija za dostop do posameznih VI področij. B30 Zagotavljanje kakovosti življenja gibalno oviranih in dolgotrajno bolnih oseb V predmetu teoretično in predvsem praktično predstavljamo različne oblike pomoči za zagotavljanje kakovosti življenja dolgotrajno bolnih oseb in oseb z gibalno oviranostjo v različnih življenskih obdobjih. To gibalne terapije (terapevtska rekreacija, hipoterapija, plavanje, ples, joga, masaže), različne kreativne tehnike (likovno ustvarjanje, slikanje, ustvarjanje z glino, papirjem, plastelinom in lesom), terapija z živalmi in muzikoterapija. B31 Odraslost, staranje in oblike pomoči Izobraževanje in usposabljanje za poklic in pridobivanje osnovnih življenjskih veščin; identificiranje poklicnih možnosti oseb z MDR in GO; socialna, ekonomska, zaposlitvena, prostočasna in bivanjska integracija in oblike pomoči; proces staranja ter biološke, psihične in socialne spremembe; institucionalne in neinstitucionalne oblike skrbi za odrasle in starostnike; temeljne vrednote življenja odraslih oseb z MDR in GO; dejavnosti v okviru vseživljenjskega učenja. in dejavnosti za ohranjanje kvalitete življenja v starosti.

C. Strokovni izbirni predmeti

C01 Učenje in poučevanje otrok s posebnimi potrebami: glasbene igrarije Glasbene dejavnosti izvajanja, poslušanja in ustvarjanja; celostna glasbena vzgoja; glasbenodidaktične igre pri poučevanju otrok s PP; glasbenodidaktične strategije celostnega učenja; glasbeno-gibalna komunikacija; oblikovanje glasbenih vsebin na področjih glasbenega izvajanja, poslušanja in ustvarjanja. C02 Učenci s pomanjkljivo pozornostjo in hiperaktivnostjo Raziskovanje, poimenovanje, definiranje, etiologija, prepoznavanje in ocenjevanje fenomena pomanjkljive pozornosti in nemirnosti (ADHD); značilnosti otrok s pomanjkljivo pozornostjo in nemirnostjo:primarne, sekundarne in sopojavljajoče težave ter vpliv na učenje in poučevanje; pristopi in strategije obravnave ADHD fenomena; (medicinski, psihosocialni, pedagoški, alternativni, večdimenzionalni); načrtovanje individualiziranega programa pomoči v razredu s študijo primera; evalvacija različnih vrst in oblik pomoči, napredka otroka in svojega ravnanja.

18


C03 Izražanje z gibom Sprostitvene tehnike; ustvarjalni gib in spodbujanje razvoja psihomotoričnih funkcij in višjih psihičnih procesov skozi gibne dejavnosti; sredstva za spodbujanje izražanja in ustvarjanja z gibanjem, gibno izražanje v odnosu do logično-analitičnega in sintetično-intuitivnega pristopa, gib in hemisferičnost, telesno usmerjene psihoterapije, gibno-plesna terapija; metodika izražanja z gibanjem, vrste gibno-plesnih dejavnosti, ustvarjalni gib pri pouku, izražanje z gibanjem in učni načrti osnovnih šol s prilagojenim programom. C04 Statistična analiza podatkov z računalnikom Na začetku spoznamo možnosti strojne in programske opreme pri statistični analizi podatkov. Nato natančno prikažemo postopek statistične analize z računalnikom: pravilen vnos podatkov, ustrezna izbira statistične metode, zaporedje ukazov za statistično analizo v izbranem računalniškem programu (npr. SPSS) in pravilna razlaga računalniškega izpisa rezultatov posamezne statistične analize. Pri tem obravnavamo tiste metode statistične analize, ki jih predhodno spoznamo pri predmetu Metode raziskovanja na področju SRP. Statistične analize izvedemo s podatki, ki so pridobljeni v konkretnih raziskavah. C05 Plavalno opismenjevanje oseb s posebnimi potrebami Bio-psiho-socialni pomen plavanja oseb s posebnimi potrebami; Halliwickova metoda učenja plavanja - osnovni program; varnost v vodi, reševanje iz vode; organizacijske posebnosti pri vadbi oseb s posebnimi potrebami. C06 Terapevtska rekreacija za starejše V predmetu predstavljamo bio-psiho-socialni pomen terapevtske rekreacije za starostnike. V okviru praktičnih intervencij izpostavljamo ohranjanje in razvijanje motoričnih sposobnosti v obdobju staranja, ter načrtovanje, organizacijo in vodenje terapevtske rekreacije za omenjeno populacijo. Kot nadgradnjo podajamo psihomotorično obravnavo za starejše. C07 Socialno-komunikacijske spretnosti in težavno vedenje Simptomatika in izvori vedenjskih težav; sistemski dejavniki, ki preprečujejo in vzdržujejo težavno vedenje v otroštvu in mladostništvu; šolska kultura/subkultura in težavno vedenje; temeljni procesi v skupinah in zakonitosti razvoja skupinske dinamike; konfliktne situacije v skupini in strategije ravnanja s težavnimi posamezniki v skupini; starši in težavno vedenje; problem pričakovanj, odgovornosti in kompetenc pri obravnavi vedenjskih težav; komunikacijski vzorci odraslih kot dejavnik nastajanja, vzdrževanja in preprečevanja vedenjskih težav; osnovni principi uspešne komunikacije z otroki in specifične komunikacijske tehnike. C08 Pedagogika Marije Montessori Teorija celostnega pedagoškega dela v vrtcu in 1. in 2. triletju osnovne šole; prednosti in pomanjkljivosti pedagogike Marie Montessori; teorija otrokovega razvoja, principi, uporaba in pomen pedagogike Marie Montessori; opazovanje otroka, vloga in pomen različnih področij učenja; pripravljeno okolje, učni pripomočki, ki jih je razvila Maria Montessori; možnosti vključitve elementov pedagigike Marie Montessori v vrtec ali pouk v osnovni šoli.

19


C09 Ustvarjanje z lutkami Tehnične in tehnološke lastnosti naravnih in umetnih materialov in načini obdelave; lutkovne tehnike in osnove lutkovne animacije in priprava preprostih prizorov; pomen delovne terapije z lutko, lutka kot komunikacija; individualna in skupinska oblika delovne terapije z lutko. D. Splošni izbirni predmeti: fakultetni skupni izbirni predmeti, ki se akreditirajo v tem

programu D01 Gibanje za spodbujanje razvoja komunikacije Predmet želi seznaniti študente, da je motorični razvoj tesno povezan z govornim in jezikovnim, tako verbalnim kot neverbalnim. Prostor in čas ter njuna organizacija sta ključnega pomena za učinkovito komunikacijo v vseh oblikah (govor, jezik, branje, pisanje). Predmet ponuja študentom aktivnosti za spodbujanje le- tega. D02 Prilagojena in pomožna IKT V predmetu predstavljamo IKT na področju posebnih potreb. IKT je predstavljena kot rehabilitacijski pripomoček ter kot multimedijska podpora aktivnega učenja. Predstavljena je različna programska oprema ter didaktika in uporaba IKT. D03 Vzgoja in spol Vsebine v predmetu so naslednje: edukacija kot instrument vdružbljanja - učinkovitost prenosa "dosežkov civilizacije" z generacije na generacijo (prenos "ženskih in moških vlog"), spol kot družbena in kulturna kategorija, moška hegemonija, pravice žensk in feminizem - kratek zgodovinski pregled, izobraževanje žensk - zgodovinski pregled njihovega vključevanja in izključevanja na področju edukacije, feminizacija šole, položaj učiteljic, deklice, dečki in šola (nevidna pedagogika, prikriti kurikulum in drugi načini razlikovanja v šolskem sistemu, spolni stereotipi in izbire izobraževanja, vpliv učbenikov in drugih učnih sredstev…), prikaz primerjalne uspešnosti / neuspešnosti sistemov edukacije glede na spol, pregled mehanizmov odpravljanja neenakosti med spoloma v družini in šoli (organizacijskih in pedagoških pristopov, sprememb učbenikov, uporabe diskurzov). D04 Gibalne igre za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami V predmetu predstavljamo pomen iger za otroke in mladostnike s PP, ter načrtovanje, organizacijo in vodenje gibalnih iger v različnih okoljih. Podajamo tudi medpredmetno povezovanje skozi igro.

E. Strnjena praksa:

E01 Praksa I Praksa I je namenjena pretežno razvijanju osnovnih poučevalnih kompetenc v Posebnem programu vzgoje in izobraževanja: oblikovanje vsebin in dejavnosti, izbira primernih ciljev, oblik in metod dela ter izvedba vzgojno izobraževalnega dela; didaktična sredstva in pripomočki; upoštevanje interdisciplinarnega povezovanja vsebin v pripravi na vzgojno izobraževalno delo; načini preverjanje znanja in dosežkov otrok/učencev ter dajanje povratnih informacij; komuniciranje z otroci/učenci pri izvajanju vzgojno izobraževalnih dejavnosti; ustreznost izvedbe

20


vzgojno izobraževalnega procesa z vidika: časa, odnosa z otroci/učenci, med otroci/učenci, dejavnosti otrok/učencev; sodelovanje specialnega in rehabilitacijskega pedagoga z drugimi s strokovnjaki v ustanovi. E02 Praksa II Praksa II je namenjena razvijanju osnovnih poučevalnih kompetenc znotraj Prilagojenega programa z nižjim izobrazbenim standardom: oblikovanje učne ure, izbira primernih ciljev, oblik in metod dela ter izvedba ure; učna sredstva in učni pripomočki; interdisciplinarno povezovanje vsebin v pripravi na učno uro; načini preverjanje in ocenjevanje znanja in dosežkov učencev ter dajanje povratnih informacij; komuniciranje z učenci pri pouku; motiviranje učencev; reguliranje učnega procesa; sodelovanje specialnega in rehabilitacijskega pedagoga z drugimi s strokovnjaki svetovalne službe. E03 Praksa III V tej enoti prakse je poudarek na dojemanju kompleksnosti dela z osebami s posebnimi potrebami, v integracijo različnih pogledov in v učenje na osnovi refleksije lastnih in tujih izkušenj preko aktivnega oblikovanja individualiziranega programa za eno osebo s posebnimi potrebami z vsemi potrebnimi sestavinami (preverjanje, ocenjevanje, načrtovanje, izvajanje in evalvacija). E04 Praksa IV V tej enoti praksi je poudarek na večji samostojniosti študenta tako pri ocenjevanju sposobnosti, spretnosti, znanj in posebnih potreb učencev, pri prepoznavanju in ocenjevanju učnih težav, ter načrtovanje, izvajanje in evalvaciji celostnega programa pomoči za posameznega učenca. Študent tesno sodeluje z učiteljem in se ob mentorjevi superviziji aktivno vključuje v timsko delo.

F. Diplomski projekt Študent v okviru diplomskega projekta izvede pod mentorstvom izbranega mentorja razvojno-raziskovalno delo na izbranem vsebinskem področju. Prav tako dobi dodatne usmeritve v študij izbranih metodoloških tem, ki jih uporabi v svojem diplomskem projektu..

21

uuulll pppeeedddaaagggoooŠŠŠkkkaaa ... · 2. sintetično, analitično, ustvarjalno mišljenje...

Documents