GRADIVO OSNOVNOOLSKIH TUDIJSKIH SKUPIN ZA ZGODOVINO MODEL LETNE DELOVNE PRIPRAVE ZA 9. RAZRED DEVETLETKE Gradivo osnovnoolskih tudijskih skupin sta uredili in dopolnili Elissa Tawitian (O Ivana Cankarja iz Vrhnike) in Vilma Brodnik (ZRS). Oktober/november 2002

Uvod Na temelju gradiva uiteljev, ki je nastalo na prvem sklicu treh osnovnoolskih tudijskih skupin v olskem letu 2002/2003, je izdelan model letnega delovnega narta za zgodovino v 9. razredu devetletne osnovne ole. Model je sestavljen iz tematskih nartov za vse tematske sklope, katerih obravnavo predvideva uni nart za 9. razred. Poudarjamo, da predstavlja gradivo res samo model in ne kalupa, ki bi ga morali upotevati prav vsi. Letna, tematska in urna priprava na pouk predstavljajo uiteljevo individualno delo, prek katerega se odraajo uiteljeva strokovna in metodina usposobljenost, avtonomija in kreativnost. Zato boste pri svojih letnih in tematskih nartih na pouk priujoe gradivo lahko upotevali le kot nasvet pri prenavljanju vaih nartov v skladu z uvajanjem prenovljenega unega narta za zgodovino v devetletni osnovni oli. S posameznimi rubrikami pri tematskih nartih za posamezne tematske sklope tudi svetujemo uvajanje procesnega pristopa pri pouevanju in uenju zgodovine z aktivno vlogo uencev in uiteljev v unem procesu. Zato smo posebej izbirali vsebine-vsebinsko znanje prek vsebinskih ciljev, ki jih elimo uresnievati z obravnavo posameznega tematskega sklopa, proceduralno znanje (spretnosti, postopki, metode) in posebej e procesno znanje, ki ga lahko uresniujemo prek nartovanih procesnih ciljev. Ker procesni cilji (procesno osvajanje znanja) pomenijo preplet vsebin, ciljev, metod in aktivnosti profesorjev in dijakov, smo v procesne cilje, ki se jih uresniuje v procesu, vkljuili tudi izbrane vsebinske (vsebine) in proceduralne cilje (spretnosti, postopki, metode), razline miselne procese, prek teh pa tudi mone aktivnosti profesorjev in dijakov. Upotevali smo Marzanovo delitev znanja in ciljev. Na tudijskih skupinah smo namre ugotovili, da vam je loevanje proceduralnih in procesnih ciljev povzroalo teave. Marzano s sodelavci pa loi tri vrste znanja: vsebinsko, proceduralno in procesno, ki se ga osvaja prek sledeih podroij: kompleksnega miljenja (primerjanje, utemeljevanje, induktivno in deduktivno sklepanje, abstarhiranje, analiza perspektiv, analiza napak, razvranje, reevanje problemov, invencija, odloanje), dela z najrazlinejimi viri, uinkovite komunikacije (ustne, pisne, grafine ...) in sodelovanja ter miselnih navad (kritino in kreativno miljenje, samoregulacija v procesu uenja). Lahko pa seveda uporabite tudi Bloomovo taksonomijo, pri kateri loimo kognitivno, afektivno in psihomotorino vrsto znanja. Pri kognitivni pa naslednje vidike znanja: poznavanje, razumevanje, uporaba, analiza, sinteza in vrednotenje. Pri izboru vsebin (vsebinskih ciljev) posameznega tematskega sklopa si lahko pomagate z naslednjimi kriteriji za izbor vsebin:

zanimivost, privlanost, uporabnost spodbujanje k razmiljanju in samostojnemu raziskovanju sistematinost in usklajenost z drugimi predmeti teavnost (obseg, struktura, abstraktnost) eksemplarinost (predmetna (izbrani primeri znotraj tematskih sklopov),

tematska (izbrani primeri znotraj teme)) aktualnost (ivljenjskost, izkustvo).

Pri letnih, tematskih in urnih pripravah naj se razmilja tudi o vseh tirih vlogah, ki jih ima uitelj v sodobni oli. Pri obravnavi izbranih unih vsebin lahko e vedno nastopa v do sedaj najbolj poznani in prevladujoi vlogi, to je vlogi prenaalca znanja oz. posredovalca gotovih znanj (tudi transfer oz. transmisija gotovega znanja). Sodobneji pogledi na pouevanje in uenje pa predvidevajo tudi vlogo uitelja kot oblikovalca ali izgrajevalca spretnosti. Pri zgodovini se s to vlogo povezuje pouevanje s pomojo najrazlinejih zgodovinskih virov. Uitelj je mentor tedaj, ko nastopa v vlogi vodnika na poti do ciljev. Pri tem je uenec pri odkrivanju novega znanja samostojen ob razlinih aktivnih oblikah in metodah pouevanja in uenja, uitelj pa mu nudi pomo, e uenec zaide oz. ga usmerja po poti za dosego postavljenih ciljev. Uitelj v vlogi spodbujevlaca osebnostne rasti in razvoja uenca pa nastopa tedaj, ko priskrbi ustrezne vire (zgodovinske vire), izkunje (ob uporabi aktivnih oblik in metod pouevanja in uenja) in spodbude, ki rast in razvoj spodbujajo in omogoajo. Pri nartovanju unih ur za obravnavo posameznega tematskega sklopa smo doloili minimalno tevilo ur tako, da je model nartovan za 48 unih ur. asovno rezervo se lahko nameni preverjanju in ocenjevanju znanja, pri emer moramo omeniti, da je v sodobnem unem procesu preverjanje tudi sestavni del obravnave une snovi. Predvsem pa naj se vkljuuje tudi aktivneje naine pouevanja in uenja, ki smo jih nartovali v procesnih ciljih in jih e posebej opredelili pri unih oblikah in metodah. V rubriki Literatura smo zapisali res le okvirni izbor razpololjive literature. Z rubriko Refleksija uitelja pa svetujemo, da se uitelj po vsakem obravnavanem tematskem sklopu izpraa, kaj vse mu je uspelo, kaj mu je uspelo nekoliko manj in kako bi lahko proces pouevanja in uenja e izboljal. Vilma Brodnik Uporabljena literatura: Uni nart za zgodovino v programu osnovnoolskega izobraevanja publikacija, ki sta jo izdala MZ in ZRS leta 2000, stiskati pa ga je mono tudi s spletnih strani Ministrstva za olstvo, znanost in port. Robert J. Marzano, Debra Pickering, Jay Mc Tigh: Assessing Student Outcomes, Performance Assessment Using the Dimensions of Learning Model, ASCD 1993. Metodini lanki v reviji Zgodovina v oli. France Strmnik: Didaktika, Osrednje teoretine teme, Razprave Filozofske fakultete 2001. Danijela Trkan: Didaktino-metodina struktura sodobnih unih nartov za srednjeolsko zgodovino v Sloveniji, Franciji, Veliki Britaniji in mednarodnih olah. Zgodovinski asopis, Letnik 55, 2001/2. Cirila Peklaj s sodelavkami: Sodelovalno uenje ali Kdaj ve glav ve ve, DZS 2001. Barica Marenti Poarnik: Kako pomembna so pojmovanja znanja, uenja in pouevanja za uspeh kurikularne prenove (prvi del). V: Sodobna pedagogika 1998, t. 3.

Model letne delovne priprave tematski nart Tematski sklop Prva svetovna vojna Razred 9. tevilo ur (Une enote-teme)

6+1 (Svet na poti v vojno; Oblikovanje taborov; Potek vojskovanja, Leto 1917; Vsakdanje ivljenje v asu vojne; Konec vojne in posledice; Ponavljanje in utrjevanje)

Vsebinski cilji Uenec pozna in razume bistvene vzroke in povod za zaetek vojne. Pozna nova oroja. Nateje bojia v Evropi.

Procesni cilji (vkljuujejo tudi proceduralne metodine cilje)

S pomojo zemljevida sklepa, katera dva tabora drav sta se v vojni spopadla in razvrsti drave lanice teh taborov. Ob slikovnem in pisnem gradivu sklepa o strategiji vojskovanja. Utemelji, kakne so bile posledice uporabe novih oroij. Primerja odnos prebivalstva do vojne ob zaetku spopadov in v letu 1917. Utemelji nasprotovanje ostalih drav dogodkom v Rusiji. Ob slikovnem in pisnem gradivu sklepa in utemelji, kako je vojna vplivala na ivljenja vojakov, civilistov in ensk.

Pojmi Svetovna vojna; antanta; centralne sile; pozicijska vojna; oktobrska revolucija; boljeviki; kapitulacija.

Une oblike Individulana; skupinska; dvojika; frontalna.

Une metode Delo z zemljevidi, slikovnim gradivom in viri, pogovor in razlaga.

Ubeniki, una sredstva in didaktina gradiva

Predpisani ubeniki in delovni zvezki. Zgodovinski atlasi: Zgodovisnki atlas, Koraki v asu, DZS; Mali zgodovinski atlas, Modrijan. Komplet zgodovinskih prosojnic, Modrijan. Koraki v asu 20. stoletje (prosojnice), DZS.

Literatura Kronika 20. stoletja (Dva medija) 1900-1909 in 1910-1919, Mladinska knjiga 1998; Kronika lovetva, Mladinska knjiga 1996; Iannaccone, Andrea: Devetnajsto stoletje, zaetek dvajsetega stoletja, Mladinska knjiga 1998 (Zbirka lovek in as); Weber, Toma: Od zaetka 20. stoletja do konca prve svetovne vojne 1900-1918, DZS 1996 (Zbirka 20. stoletje v zgodovinskih virih, besedi in slikah); Wrenn, Andrew: The First World War, Cambridge, Cambridge University press 1997; Mc Aleavy, Tony: Modern World history, Cambridge, Cambridge University press 1998; Stoletje svetovnih vojn; Enciklopedija Slovenije ustrezna gesla; Erich Maria Remarque: Na zahodu ni novega; I. svetovna vojna.

Preverjanje in ocenjevanje znanja

Preverjanje.

Medpredmetno povezovanje

Kemija, Dravljanska vzgoja.

Refleksija uitelja:

- kaj mi je pri obravnavi tematskega sklopa uspelo? - kaj moram pri obravnavi tematskega sklopa izboljati?

Zabeleke

Model letne delovne priprave tematski nart Tematski sklop Slovenci v asu prve svetovne vojne Razred 9. tevilo ur (Une enote-teme)

3+1+1 (Boji na soki fronti; Nastanek Jugoslavije(2); Ponavljanje in utrjevanje; Kontrolna naloga)

Vsebinski cilji Uenec ve in razume, na katerih bojiih in naigavi strani so se bojevali Slovenci; ve, kaj so bile kaverne; kaj je londonski sporazum; pozna pojma Majnika deklaracija in Krfska deklaracija; pozna pojma Drava Slovencev, Hrvatov in Srbov ter Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev; ve in razume kdaj in zakaj je nastala Jugoslavija.

Procesni cilji (vkljuujejo tudi proceduralne metodine cilje)

Uenec ob zemljevidu sklepa in utemelji, kakne so bile posledice vstopa Kraljevine Italije v vojno na strani antante; ob slikovnem gradivu in virih sklepa in utemeljuje, zakaj soko bojie velja za enega najtejih v zgodovini lovetva; sklepa in utemeljuje, kako so dogodki v letu 1917 vplivali na poloaj in razmere, v katerih so iveli Slovenci v A-O; primerja vsebino besedila Majnike in Krfske deklaracije (as; ozemlje; vladarska druina; realizacija); sklepa, kako poraz centralnih sil vpliva na usod