uradni list rs - 46/2007, uredbeni del · učitelja vožnje po opravljenem strokovno teoretičnem...

Uradni listRepublike Slovenije

Internet: www.uradni-list.si e-pošta: [email protected]

Št. 46 Ljubljana, torek 29. 5. 2007 Cena 5,97 € · 1.430 SIT ISSN 1318-0576 Leto XVII

2510. Uredbaoribjihvrstah,kisopredmetribolovavcelinskihvodah

Na podlagi tretjega odstavka 7. člena Zakona o sladkovo-dnem ribištvu (Uradni list RS, št. 61/06) izdaja Vlada Republike Slovenije

UREDBOoribjihvrstah,kisopredmetribolova

vcelinskihvodah1. člen

(namen uredbe)(1) S to uredbo so določene prostoživeče ribje vrste, ki

so predmet ribolova (v nadaljnjem besedilu: ribolovne ribe) v celinskih vodah Republike Slovenije.

(2) Ribolovne ribe so tiste, ki jih je v skladu z izvajanjem ribiškega upravljanja v smislu trajnostne rabe rib in predpisi, sprejetimi na podlagi Zakona o sladkovodnem ribištvu, dovo-ljeno loviti.

2. člen(vrste rib)

Ribolovne ribe so:

A. DOMORODNE RIBE ČRNOMORSKEGA POVODJA1. Sulec – Hucho Hucho (Linnaeus, 1758),2. Potočna postrv – Salmo truta fario (Linnaeus, 1758),3. Jezerska postrv – Salmo truta lacustris (Linnaeus, 1758),4. Lipan – Thymallus thymallus (Linnaeus, 1758),5. Ščuka – Esox lucius (Linnaeus, 1758),6. Smuč – Sander lucioperca (Linnaeus, 1758),7. Som – Silurus glanis (Linnaeus, 1758),8. Bolen – Aspius aspius (Linnaeus, 1758),9. Linj – Tinca tinca (Linnaeus, 1758),10. Podust – Chondrostoma nasus (Linnaeus, 1758),11. Platnica – Rutilus pigus (Lacepede, 1803),12. Klen – Leuciscus cephalus (Linnaeus,1758),13. Klenič – Leuciscus leuciscus (Linnaeus, 1758),14. Mrena – Barbus barbus (Linnaeus, 1758),15. Pohra – Barbus balcanicus (Kotlik, Tsigenopoulos, Rab &

Berrebi, 2002),16. Ogrica – Vimba vimba (Linnaeus, 1758),17. Ploščič – Abramis brama (Linnaeus, 1758),18. Androga – Blicca bjoerkna (Linnaeus, 1758),19. Jez – Leuciscus idus (Linnaeus, 1758),20. Menek – Lota lota (Linnaeus, 1758),21. Rdečeperka – Scardinius erithrophthalmus (Linnaeus,

1758),22. Rdečeoka – Rutilus rutilus (Linnaeus, 1758),23. Čep – Zingel zingel (Linnaeus, 1766),24. Navadni ostriž – Perca fluviatilis (Linnaeus, 1758),25. Navadni koreselj – Carassius carassius (Linnaeus, 1758),

26. Pisanec – Phoxinus phoxinus (Linnaeus, 1758),27. Zelenika – Abramus alburnus (Linnaeus, 1758);

B. DOMORODNE RIBE JADRANSKEGA POVODJA1. Soška postrv – Salmo marmoratus (Cuvier, 1829),2. Jadranski (Soški) lipan – Thymallus thymallus adriaticus (Lin-

naeus, 1758),3. Ščuka – Esox lucius (Linnaeus, 1758),4. Linj – Tinca tinca (Linnaeus, 1758),5. Navadni koreselj – Carassius carassius (Linnaeus, 1758),6. Štrkavec – Leuciscus cephalus cabeda (Linnaeus, 1758),7. Grba – Barbus plebejus (Bonaparte, 1839),8. Mrenič – Barbus caninus (Bonaparte, 1839),9. Rdečeperka – Scardinius erithrophthalmus (Linnaeus,

1758),10. Navadni ostriž – Perca fluviatilis (Linnaeus, 1758);

C. TUJERODNE RIBE1. Šarenka – Oncorhynchus mykiss (Walbaum, 1792),2. Potočna zlatovčica – Salvelinus fontinalis (Mitchill, 1814),3. Jezerska zlatovčica – Salvelinus alpinus (Linnaeus, 1758),4. Krap (gojeni) – Cyprinus carpio (Linnaeus, 1758),5. Srebrni koreselj – Carrassius gibelio (Bloch, 1782),6. Beli amur – Ctenopharyngodon idella (Valenciennes, 1844),7. Srebrni tolstolobik – Hypophthamichthys molitrix (Valencien-

nes, 1844),8. Sivi tolstolobik – Hypophthamichthys nobilis (Richardson,

1845),9. Ameriški somič – Ictalurus nebulosus (Lesueur, 1819),10. Postrvji ostriž – Micropterus salmoides (Lacepede, 1802),11. Sončni ostriž – Lepomis gibbosus (Linnaeus, 1758),12. Različni križanci,13. Druge tujerodne ribe, ki niso zavarovane po predpisih s po-

dročja ohranjanja narave;

D. TUJERODNI RAKI1. Signalni rak – Pacifastacus leniusculus (Dana, 1852),2. Drugi tujerodni raki, ki niso zavarovane po predpisih s področ

ja ohranjanja narave.

3. člen(začetek veljavnosti)

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 0071517/2007/6Ljubljana, dne 17. maja 2007EVA 200723110027

VladaRepublikeSlovenijeJanezJanša l.r.

Predsednik

VLADA

Stran6378 / Št.46 / 29.5.2007 UradnilistRepublike Slovenije

MINISTRSTVA2511. Pravilnikoprogramihinpogojihusposabljanja

za učitelja vožnje, učitelja predpisov in strokovnegavodjoavtošole

Na podlagi sedmega odstavka 167. člena ter prvega in tretjega odstavka 168. Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 133/06 – uradno prečiščeno besedilo) izdaja minister za notranje zadeve

PRAVILNIK o programih in pogojih usposabljanja za učitelja vožnje, učitelja predpisov in strokovnega vodjo

avtošole

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1.člen(vsebina)

(1) Ta pravilnik natančneje določa cilje, trajanje in vsebino programa usposabljanja za učitelja vožnje, učitelja predpisov o varnosti cestnega prometa in strokovnega vodjo avtošole ter po-sebnega programa rednega obnavljanja in dopolnjevanja znanja za učitelja vožnje in učitelja predpisov o varnosti cestnega prome-ta, načine preverjanja in ocenjevanja znanja in usposobljenosti ter pogoje za dokončanje programov usposabljanja, za katere se udeleženci programov usposabljajo.

(2) Pravilnik določa tudi pogoje glede poslovnih prostorov, predpisane opreme in naprav ter kadrov, ki jih mora izpolnjevati or-ganizacija za izvajanje programov usposabljanja ter način vodenja evidenc, ki jih mora voditi pooblaščena organizacija za izvajanje programov usposabljanja.

II. CILJI, TRAJANJE, VSEBINA IN NAČIN PREVERJANJA ZNANJA PO PROGRAMU USPOSABLJANJA ZA UČITELJA

PREDPISOV O VARNOSTI CESTNEGA PROMETA

2.člen(cilji programa usposabljanja)

Udeleženci programa usposabljanja za učitelja predpisov o varnosti cestnega prometa (se) bodo:

– seznanili z zakonodajo in drugimi predpisi s področja ce-stnega prometa v tolikšni meri, da bodo razumeli cestnoprometne predpise kot bistveni element za varnost cestnega prometa,

– pridobili osnovna spoznanja o teoriji poučevanja,– spoznali osnove in zakonitosti človekove duševnosti ter

značilnosti vedenja različnih socialnih skupin (poudarek na ude-ležencih v cestnem prometu),

– usposobili za pravilno uporabo sodobnih načinov posredo-vanja znanja kandidatom za voznike motornih vozil,

– pridobili osnovna tehniška spoznanja o zgradbi cestnih motornih vozil, delovanju njihovih bistvenih funkcionalnih delov ter vzdrževanju vozil in

– spoznali druge pomembne elemente, ki praviloma vplivajo na varnost v cestnem prometu (stanje cest, človeški dejavniki, ne-ugodne prometne situacije, vpliv vremenskih razmer na promet).

3. člen(trajanje usposabljanja)

(1) Usposabljanje po tem programu traja 210 pedagoških ur (pedagoška ura traja 45 minut) in obsega tematske sklope po programu usposabljanja za učitelja predpisov o varnosti cestnega prometa, ki je kot priloga I sestavni del tega pravilnika.

(2) Posamezni tematski sklopi iz prejšnjega odstavka se izvajajo v obsegu ur, določenem v programu usposabljanja za učitelja predpisov o varnosti cestnega prometa.

4. člen(pogoji za dokončanje usposabljanja)

Za dokončanje usposabljanja po tem programu mora kan-didat za učitelja predpisov o varnosti cestnega prometa opraviti preizkus, ki obsega:

a) strokovno teoretični del:– pisni preizkus (test) iz strokovno teoretičnega znanja,– izdelava pisne priprave za izvedbo učne ure teoretičnega

pouka in– ustni zagovor;b) praktični del:– nastop – kandidat za učitelja predpisov izvede učno uro

teoretičnega pouka (na temo iz teoretičnega dela programa uspo-sabljanja za kandidate za voznike motornih vozil) in

– ustni zagovor.

5. člen(način preverjanja in ocenjevanja znanja ter usposobljenosti)

(1) Strokovno teoretični del preizkusa usposobljenosti traja največ dve pedagoški uri, praktični del pa največ eno uro. V na-vedenem času sme vsak ustni zagovor trajati največ 20 minut. Organizacija pooblaščena za izvajanje programov usposabljanja izvede preizkus usposobljenosti najmanj en teden in najkasneje v roku 30 dni po zaključku izvedbe programa usposabljanja.

(2) Vsebine preizkusa temeljijo na nalogah za dokazovanje usposobljenosti, ki so določene s programom usposabljanja za učitelja predpisov o varnosti cestnega prometa. Naloge za izvedbo pisnega preizkusa pripravi organizacija pooblaščena za izvajanje programov usposabljanja.

(3) K praktičnemu delu preizkusa sme pristopiti kandidat za učitelja predpisov o varnosti cestnega prometa po opravljenem strokovno teoretičnem delu izpita.

(4) Pri preverjanju usposobljenosti je treba upoštevati:– zahtevnost obravnavane problematike,– pripravo kandidata na izvedbo učne ure,– izbiro tehnik in metod,– sposobnost izražanja oziroma komunikativnost,– uporabo učnih pripomočkov in opreme,– kakovost izvedbe storitve,– racionalno izrabo časa in– upoštevanje pedagoških in didaktičnih načel.(5) Preizkus znanja izvaja dvočlanska komisija. Predse-

dnika in člana komisije imenuje odgovorna oseba organizacije pooblaščene za izvajanje programov usposabljanja izmed oseb, ki izpolnjujejo pogoje iz 22. člena tega pravilnika in so izvedle predavanja.

(6) Uspeh udeleženca usposabljanja se ocenjuje z oceno »uspešno« ali »neuspešno«. Za oceno »uspešno« mora udele-ženec usposabljanja pri strokovno teoretičnem in praktičnem delu izkazati 90odstotni uspeh. Oceno s podpisom potrdi komisija iz prejšnjega odstavka.

(7) Kandidat, ki ni uspešno opravil preizkusa znanja, ga lahko ponovno opravlja po preteku sedmih dni od zadnjega neu-spešnega preizkusa znanja.

III. CILJI, TRAJANJE, VSEBINA IN NAČIN PREVERJANJA ZNANJA PO PROGRAMU USPOSABLJANJA ZA UČITELJA

VOŽNJE


Udeleženci programa usposabljanja za učitelja vožnje (se) bodo:

– spoznali in pri svojem delu znali učinkovito uporabljati ozi-roma upoštevati posamezne določbe s področja cestnoprometne zakonodaje in ustreznih podzakonskih predpisov,

– usposobili, da bodo kandidate za voznike motornih vozil navajali na dosledno ravnanje v skladu s cestnoprometnimi pred-pisi in etičnimi načeli varne vožnje,

UradnilistRepublike Slovenije Št. 46 / 29.5.2007 / Stran 6379

– spoznali in se zavedali trenutnih prometnovarnostnih raz-mer v Republiki Sloveniji,

– obvladali strokovno izrazoslovje na področju cestnega prometa,

– spoznali delovanje različnih motornih vozil in funkcije po-sameznih delov do take mere, da bodo svoja spoznanja sposobni prenašati na kandidate,

– znali kandidatom za voznike motornih vozil pojasniti posa-mezne situacije, ki terjajo primerno ukrepanje (odprava napake) oziroma skrb za vzdrževanje vozil,

– znali, če bi bilo potrebno, odpraviti manjše tehnične napa-ke oziroma okvare na vozilu,

– zelo dobro obvladali vožnjo motornega vozila tiste katego-rije, za katero želijo postati učitelj,

– seznanili s pomembnejšimi ratificiranimi mednarodnimi konvencijami na področju cestnega prometa in specifičnimi pro-metnimi predpisi v državah članicah Evropske unije,

– obvladali temeljna spoznanja s področja pedagogike, an-dragogike, didaktike, metodike poučevanja in psihologije,

– dobro obvladali pisno in ustno komuniciranje v slovenskem jeziku in

– usposobili za pravilno vodenje evidenc in dokumentacije, ki jo zahteva delo učitelja oziroma dejavnost avtošole.


(1) Usposabljanje po tem programu traja 228 pedagoških ur (pedagoška ura traja 45 minut, ura vožnje pa 50 minut) in obsega tematske sklope po programu usposabljanja za učitelja vožnje, ki je kot priloga II sestavni del tega pravilnika.

(2) Posamezni tematski sklopi iz prejšnjega odstavka se izvajajo v obsegu ur, določenem v programu usposabljanja za učitelja vožnje.


Za dokončanje usposabljanja po tem programu mora kandi-dat za učitelja vožnje opraviti preizkus, ki obsega:

a) strokovno teoretični del:– pisni preizkus (test) iz strokovno teoretičnega znanja,– izdelava pisne priprave za izvedbo učne ure praktične

vožnje in– ustni zagovor;b) praktični del:– prikaz samostojne vožnje motornega vozila tiste kategori-

je, za katero želi kandidat postati učitelj,– izvedba praktične vožnje (v funkciji učitelja) s kandidatom

za voznika motornega vozila iste kategorije in– ustni zagovor.


(1) Strokovno teoretični del preizkusa usposobljenosti traja največ dve pedagoški uri, praktični del pa največ dve uri vožnje. V navedenem času sme vsak ustni zagovor trajati največ 20 minut. Organizacija pooblaščena za izvajanje programov uspo-sabljanja izvede preizkus usposobljenosti najmanj en teden in najkasneje v roku 30 dni po zaključku izvedbe programa uspo-sabljanja.

(2) Vsebine preizkusa temeljijo na nalogah za dokazovanje usposobljenosti, ki so določene s programom usposabljanja za učitelja vožnje. Naloge za izvedbo pisnega preizkusa pripravi organizacija pooblaščena za izvajanje programov usposabljanja.

(3) K praktičnemu delu preizkusa sme pristopiti kandidat za učitelja vožnje po opravljenem strokovno teoretičnem delu izpita.

(4) Pri preverjanju usposobljenosti je treba upoštevati:– teoretično znanje kandidata,– kakovost tehnike vožnje motornega vozila,– zahtevnost obravnavane problematike (izbrane vaje iz

vožnje),

– pripravo kandidata za učitelja na izvedbo učne ure vožnje s kandidatom za voznika,

– upoštevanje pedagoških in didaktičnih načel,– izbiro tehnik in metod, iznajdljivost,– sposobnost izražanja oziroma komunikativnost,– kakovost izvedbe učne ure vožnje s kandidatom in– racionalno izrabo časa.(5) Preizkus znanja izvaja dvočlanska komisija. Predse-

dnika in člana komisije imenuje odgovorna oseba organizaci-je, pooblaščene za izvajanje programov usposabljanja izmed oseb, ki izpolnjujejo pogoje iz 22. člena tega pravilnika in so iz-vedle predavanja. Najmanj eden od članov komisije, ki ocenjuje praktični del preizkusa znanja, mora imeti opravljen preizkus usposobljenosti za člana izpitne komisije iz tretjega odstavka 173. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 133/06 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljnjem besedilu: zakon).



IV. CILJI, TRAJANJE, VSEBINA IN NAČIN PREVERJANJA ZNANJA PO PROGRAMU USPOSABLJANJA ZA

STROKOVNEGA VODJO AVTOŠOLE


Udeleženci programa usposabljanja za strokovnega vodjo avtošole (se) bodo:

– seznanili in usposobili za opravljanje del in nalog strokov-nega vodje avtošole kot strokovnega vodje učiteljem vožnje in učiteljem predpisov,

– spoznali in usposobili za dela in naloge menedžerja v avtošoli kot gospodarski družbi (ne glede na njeno pravno orga-niziranost),

– naučili opravljati svoje delo skladno z zakonskimi določba-mi s področja avtošol in drugimi izvršilnimi predpisi,

– osvojili temeljna znanja iz ekonomike poslovanja v avto-šoli,

– znali razvijati dejavnost avtošol v smislu povečevanja ka-kovosti njenih storitev,

– usposobili za trženje storitev za potrebe avtošole,– razumeli pomen komunikacije in dobrih medčloveških od-

nosov v procesu usposabljanja kandidatov za voznike in– spoznali pomen korektnih in etičnih odnosov med konku-

renti v avtošolski dejavnosti.


(1) Usposabljanje po tem programu traja 60 pedagoških ur (pedagoška ura predavanja traja 45 minut) in obsega tematske sklope po programu usposabljanja za strokovnega vodjo avtošole, ki je kot priloga III sestavni del tega pravilnika.

(2) Posamezni tematski sklopi iz prejšnjega odstavka se izvajajo v obsegu ur, določenem v programu usposabljanja za strokovnega vodjo avtošole.


Za dokončanje usposabljanja po tem programu mora kandi-dat za strokovnega vodjo avtošole opraviti preizkus, ki obsega:

a) strokovno teoretični del:– izdelava seminarske naloge na temo z delovnega področja

strokovnega vodje avtošole in– ustni zagovor naloge;


b) praktični del:– izvedba enega od praktičnih opravil strokovnega vodje

avtošole in– ustni zagovor.


(1) Praktični del preizkusa usposobljenosti (izvedba konkre-tnega opravila) traja največ eno pedagoško uro. V navedenem času sme vsak ustni zagovor trajati največ 20 minut.

(2) Vsebine preizkusa temeljijo na nalogah za dokazovanje usposobljenosti, ki so določene s programom usposabljanja za strokovnega vodjo avtošole. Teme za izdelavo seminarske na-loge pripravi organizacija pooblaščena za izvajanje programov usposabljanja.

(3) K praktičnemu delu preizkusa sme pristopiti kandidat za strokovnega vodjo avtošole po opravljenem strokovno teoretič-nem delu izpita.

(4) Pri preverjanju usposobljenosti je treba upoštevati:– zahtevnost obravnavane problematike,– pripravo kandidata na delo,– izbiro tehnik in metod,– sposobnost izražanja oziroma komunikativnost,– uporabo pripomočkov in opreme in– kakovost izvedbe storitve.(5) Preizkus znanja izvaja dvočlanska komisija. Predse-

dnika in člana komisije imenuje odgovorna oseba organizacije pooblaščene za izvajanje programov usposabljanja izmed oseb, ki izpolnjujejo pogoje iz 22. člena tega pravilnika in so izvedle predavanja.



V. CILJI, TRAJANJE, VSEBINA IN NAČIN PREVERJANJA ZNANJA PO POSEBNEM PROGRAMU REDNEGA OBNAVLJANJA IN DOPOLNJEVANJA ZNANJA ZA

UČITELJA VOŽNJE IN UČITELJA PREDPISOV O VARNOSTI CESTNEGA PROMETA

14.člen(cilji)

Cilji rednega obnavljanja in dopolnjevanja znanja so perma-nentno izobraževanje na področju vzgoje kandidatov za voznike motornih vozil, osvojitev sodobnih metod poučevanja in stalno seznanjanje s strokovnimi in zakonskimi novostmi.

15. člen(trajanje)

Program rednega obnavljanja in dopolnjevanja znanja traja šest ur organiziranega izobraževalnega dela in se izvede strnjeno v enem dnevu. Ta program se izvaja v skupinah do največ 30 udeležencev.

16. člen(predmetnik in učni načrt)

(1) Poseben program rednega obnavljanja in dopolnjevanja znanja obsega:

– predpise o varnosti cestnega prometa z načeli varne vo-žnje in nevarnosti, ki nastanejo zaradi dejanj v prometu, ki niso v skladu s cestnoprometnimi predpisi,

– osnove psihologije z načeli etike in filozofije vožnje v ce-stnem prometu,

– osnove teorije pouka (didaktika),– poznavanje motornih vozil in– poznavanje ter obvladovanje tehnike vožnje motornih

vozil.

(2) Učni načrt programa rednega obnavljanja in dopolnje-vanja znanja določi minister, pristojen za notranje zadeve, s skle-pom.

17. člen(izvedba ter preverjanje znanja)

(1) Organizacija, pooblaščena za izvajanje programov uspo-sabljanja zagotovi, da program rednega obnavljanja in dopolnjeva-nja znanja glede na vsebino, določeno z učnim načrtom, izvajajo osebe, ki izpolnjujejo pogoje iz 22. člena tega pravilnika.

(2) Med izvedbo programa rednega obnavljanja in dopol-njevanja znanja se sprotno preverja znanje, po koncu pa je ob-vezen pisni preizkus znanja iz obravnavanih vsebin. Udeleženec usposabljanja lahko pristopi k pisnemu preizkusu samo, če je bil prisoten na vseh urah ene izvedbe rednega obnavljanja in dopol-njevanja znanja.

(3) Kandidatom, ki niso bili prisotni na vseh urah izvedbe rednega obnavljanja in dopolnjevanja znanja, se omogoči dokon-čanje po programu rednega obnavljanja in dopolnjevanja znanja tako, da izdelajo seminarsko nalogo na temo, določeno iz vsebine učnega načrta.

(4) Pisne naloge preizkusa znanja in teme za izdelavo se-minarske naloge pripravi organizacija, pooblaščena za izvajanje programov usposabljanja, na podlagi vsebin učnega načrta.

VI. IZDAJA POTRDIL IN HRAMBA PISNIH NALOG

18.člen(potrdilo o zaključku usposabljanja)

Po uspešno končanem programu usposabljanja organiza-cija, pooblaščena za izvajanje programov usposabljanja, udele-žencu programa usposabljanja izda potrdilo o uspešno končanem usposabljanju. Obrazec potrdila je kot priloga IV sestavni del tega pravilnika.

Potrdilo iz prejšnjega odstavka vsebuje naslednje podatke:– naziv in naslov pooblaščene organizacije,– zaporedna številka in datum izdaje potrdila,– ime in priimek udeleženca,– rojstni podatki udeleženca,– naslov udeleženca,– datum opravljenega preizkusa in naziv programa,– pečat in podpis pooblaščene osebe.

19. člen(hramba pisnih nalog)

Organizacija pooblaščena za izvajanje programov usposa-bljanja, je dolžna hraniti pisne naloge udeležencev usposabljanja in kopijo potrdila o zaključku usposabljanja pet let od dneva izdaje potrdila o zaključku usposabljanja. Po izteku tega roka jih organi-zacija pooblaščena za izvajanje programov usposabljanja uniči.

VII. POGOJI ZA IZVAJANJE PROGRAMOV USPOSABLJANJA

20.člen(pooblastilo za izvajanje programov usposabljanja)

Programe usposabljanja izvajajo organizacije, ki izpolnjujejo pogoje, določene v tem pravilniku in drugih predpisih in jih za to pooblasti minister, pristojen za notranje zadeve, v skladu z drugim odstavkom 168. člena zakona.

21. člen(materialni pogoji)

(1) Organizacija, pooblaščena za izvajanje programov uspo-sabljanja, določenih s tem pravilnikom, mora imeti:

– šolsko učilnico, ki omogoča izvedbo programa usposa-bljanja za skupino najmanj 20 udeležencev z ločenimi sanitarnimi prostori v neposredni bližini šolskega prostora. Učilnica mora imeti na razpolago najmanj 1,5 m2 delovne površine na udeleženca programa usposabljanja in najmanj 3 m2 delovne površine za pre-davatelja. Učilnica mora biti opremljena s pohištvom, ki omogoča nemoteno učno delo odraslih;


– učne pripomočke, ki so: optični medij, ki omogoča prikaz stoječih in premikajočih se slik za prikaz načel in pravil cestnega prometa ter delovanja in opreme motornih vozil, šolsko tablo in vzorce evidenc, ki jih je v skladu z zakonom dolžna voditi avto-šola;

– učno gradivo za izvajanje teoretičnega dela (slikovne predstavitve in videoposnetki resničnih prometnih situacij iz per-spektive voznika, analize primerov tveganj oziroma nevarnosti v cestnem prometu), ki zajema vsebine, določene v programih usposabljanja za učitelja vožnje, učitelja predpisov in strokovnega vodjo avtošole;

– ustrezno opremljeno neprometno površino, ki omogoča izvajanje vaj iz tehnike vožnje, ki so predpisane za izvajanje praktičnega dela vozniškega izpita. Vhod na neprometno površino mora biti urejen tako, da onemogoča nekontroliran vstop osebam in vozilom, ki bi ovirali proces usposabljanja;

– motorna vozila in dodatno opremo za tiste kategorije, za katere bo izvajala usposabljanje in so v skladu s predpisi, ki določajo vozila ter dodatno opremo za usposabljanje kandidatov za voznike v avtošoli.

(2) Ne glede na določbo četrte alineje prejšnjega odstavka se za izvajanje programa rednega obnavljanja in dopolnjevanja znanja smejo uporabljati vozila, ki nimajo vgrajenih dodatnih sto-palk za učitelja vožnje.

22. člen(kadrovski pogoji)

Organizacija, pooblaščena za izvajanje programov usposa-bljanja, ki so predpisani s tem pravilnikom, mora imeti za izvedbo predavanj in preverjanje usposobljenosti zaposlene delavce, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:

– najmanj visoko strokovno izobrazbo s področja prometa, prava, policije ali tehniških strok in najmanj tri leta delovnih izku-šenj na področju varnosti v cestnem prometu – za predavanje in preverjanje znanja predpisov o varnosti cestnega prometa z načeli varne vožnje in nevarnosti, ki nastanejo zaradi dejanj v prometu, ki niso v skladu s cestnoprometnimi predpisi;

– najmanj univerzitetno izobrazbo s področja psihologije, sociologije ali filozofije – za predavanje in preverjanje znanja o osnovah psihologije z načeli etike in filozofije vožnje v cestnem prometu;

– najmanj univerzitetno izobrazbo s področja pedagogike ali andragogike – za predavanje in preverjanje znanja o osnovah teorije pouka (didaktike) ter za predavanje in preverjanje znanja s področja strokovnega pedagoškega dela;

– najmanj visoko strokovno izobrazbo s področja strojništva, prometa ali gradbeništva – za predavanje in preverjanje znanja o poznavanju motornih vozil in cest ter za predavanje in preverjanje znanja o poznavanju motornih vozil in tehnike vožnje motornih vozil;

– najmanj univerzitetno izobrazbo s področja komunikologije ali slovenistike – za predavanje in preverjanje znanja o osnovah komuniciranja v slovenskem jeziku;

– najmanj visoko strokovno izobrazbo, veljavno dovoljenje za učitelja vožnje in najmanj 3 leta neprekinjenih delovnih izkušenj na delovnem mestu, ki je neposredno povezano z varnostjo v ce-stnem prometu – za predavanje in preverjanje znanja o zgradbi in izvedbi učne ure teoretičnega pouka, za praktično usposabljanje in preverjanje znanja iz vožnje motornega vozila ter za preda-vanje in preverjanje znanja o zgradbi in izvedbi učne ure vožnje motornega vozila;

– najmanj visoko strokovno izobrazbo s področja ekonomije, prava, organizacije dela ali menedžmenta in najmanj pet let nepre-kinjenih delovnih izkušenj na področjih, ki so povezana z vozniki, usposabljanjem kandidatov za voznike motornih vozil in nadzo-rom cestnega prometa – za predavanje in preverjanje znanja o upravljanju in vodenju avtošole, kadrovski dejavnosti, finančnem poslovanju, zagotavljanju materialnih pogojev za poslovanje avto-šole, trženju dejavnosti avtošole in vodenju evidenc;

– najmanj srednjo strokovno ali srednjo splošno izobrazbo, veljavno dovoljenje za učitelja vožnje in najmanj pet let delovnih iz-kušenj na področju usposabljanja kandidatov za voznike motornih vozil ali področju izvajanja treningov varne vožnje – za usposablja-nje o poznavanju ter obvladovanju tehnike vožnje motornih vozil;

– najmanj srednjo strokovno ali srednjo splošno izobrazbo, veljavno dovoljenje za učitelja vožnje in najmanj pet let delovnih iz-kušenj na področju usposabljanja kandidatov za voznike motornih vozil ali področju izvajanja treningov varne vožnje in ima opravljen preizkus usposobljenosti za člana izpitne komisije iz tretjega od-stavka 173. člena zakona – za preverjanje znanja o poznavanju ter obvladovanju tehnike vožnje motornih vozil.

23. člen(evidence)

(1) Organizacija, pooblaščena za izvajanje programov uspo-sabljanja mora voditi evidenco o osebah, ki se usposabljajo po posameznih programih usposabljanja in o poteku usposabljanja in vsebuje naslednje podatke:

– datum vključitve v program usposabljanja,– ime in priimek osebe, ki se usposablja,– naslov prebivališča,– datum rojstva,– datum opravljanja preizkusa znanja,– številko potrdila o opravljenem programu usposabljanja.(2) Organizacija, pooblaščena za izvajanje programov uspo-

sabljanja vodi evidence z osebnimi podatki v zvezi z usposa-bljanjem, od vpisa osebe v program usposabljanja do zaključka usposabljanja, v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

(3) Organizacija, pooblaščena za izvajanje programov uspo-sabljanja vpisuje podatke v evidence po kronološkem zaporedju, pri čemer se predhodno vpisani podatki ne smejo v nobenem primeru zbrisati, zakriti ali popravljati. Spremembe podatkov, ki na-domestijo predhodne, se vpiše na način, ki omogoča preglednost in spremljanje vnesenih sprememb.

(4) Evidence o osebi, ki je zaključila usposabljanje, se ne smejo spreminjati in ni dovoljeno vanje posegati.

(5) Organizacija, pooblaščena za izvajanje programov uspo-sabljanja trajno hrani evidenco o osebah, ki se usposabljajo po posameznih programih usposabljanja in o poteku usposabljanja.

(6) Predavatelji in drugi delavci organizacije, pooblaščene za izvajanje programov usposabljanja so odgovorni za posamezna opravila in naloge v zvezi z evidencami, za katere so pooblaščeni s strani odgovorne osebe organizacije pooblaščene za izvajanje programov usposabljanja.

VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

24.člen(prenehanje veljavnosti prejšnjih predpisov)

(1) Z dnem uveljavitve tega pravilnika prenehata veljati Pra-vilnik o programu usposabljanja za učitelja vožnje, učitelja pred-pisov o varnosti cestnega prometa in strokovnega vodjo avtošole (Uradni list RS, št. 102/05) in Pravilnik o posebnem programu rednega obnavljanja in dopolnjevanja znanja za učitelja vožnje in učitelja predpisov o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 102/05).

(2) Kandidati za učitelja vožnje, učitelja predpisov o varnosti cestnega prometa in strokovnega vodjo avtošole, ki so se začeli usposabljati pred uveljavitvijo tega pravilnika, dokončajo uspo-sabljanje po izobraževalnem programu, po katerem so se začeli usposabljati.

25. člen(začetek veljavnosti pravilnika)

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 00729/2007Ljubljana, dne 14. maja 2007EVA 200717110008

DragutinMate l.r.Minister

za notranje zadeve


2

PRILOGA I

PROGRAM USPOSABLJANJA

ZA U ITELJA PREDPISOV O VARNOSTI CESTNEGA PROMETA

Posamezni tematski sklopi v programu usposabljanja za u itelja predpisov o varnosti cestnega prometa se izvajajo v naslednjem obsegu:

Strokovno teoreti ni del TEMATSKI SKLOPI ŠTEVILO UR

Predpisi o varnosti cestnega prometa z na elivarne vožnje in nevarnosti, ki nastanejo zaradi dejanj v prometu, ki niso v skladu s cestnoprometnimi predpisi

54 ur

Osnove psihologije z na eli etike in filozofije vožnje v cestnem prometu

42 ur

Osnove teorije pouka didaktika 36 ur Poznavanje motornih vozil in cest 36 ur

Osnove komuniciranja v slovenskem jeziku 18 ur

Prakti ni del Zgradba in izvedba u ne ure teoreti nega pouka 24 ur

Priloga


3

POD

RO

JE D

EL

A

DE

LA

IN N

AL

OG

E

ZN

AN

JA IN

SPR

ET

NO

STI

NA

LO

GE

ZA

DO

KA

ZO

VA

NJE

U

SPO

SOB

LJE

NO

STI

PRIP

RA

VA

NA

PO

UK

stal

no sp

rem

ljanj

e sp

rem

emb

in

novo

sti n

a po

dro

ju z

akon

odaj

e,

ki u

reja

var

nost

ces

tneg

a pr

omet

a in

dej

avno

st a

vtoš

ol

raz

leni

tev

teor

eti

nega

del

a pr

edpi

sane

ga p

rogr

ama

uspo

sabl

janj

a, n

amen

jene

ga

kand

idat

om z

a vo

znik

e m

otor

nih

vozi

l, na

man

jše,

vse

bins

ko

zaok

rože

ne e

note

iz

dela

va v

sebi

nski

h pr

ipra

v na

iz

vedb

o po

sam

ezni

h u

nih

ur

odlo

anje

za

izbi

ro u

stre

znih

m

etod

in o

blik

pou

evan

ja

(pril

agaj

anje

ude

leže

ncem

us

posa

blja

nja

oziro

ma

ciljn

im

skup

inam

) iz

bor o

ziro

ma

prip

rava

di

dakt

ini

h gr

adiv

in d

rugi

h u

nih

sred

stev

za

izve

dbo

posa

mez

nih

uni

h ur

(upo

raba

pr

osoj

nic,

mak

et, m

odel

ov,

raun

alni

ka ip

d.)

pozn

a or

gani

zaci

jo d

ela

pri

u

spos

ablja

nju

kand

idat

ov z

a

voz

nike

mot

orni

h vo

zil

pozn

a in

zna

upo

rabi

ti t

emel

jna

s

pozn

anja

o te

oriji

pou

ka

(di

dakt

iki):

Osn

ovni

poj

mi:

vzgo

ja, i

zobr

ažev

anje

, pou

k op

rede

litev

ped

agog

ike,

dida

ktik

e, a

ndra

gogi

ke

anal

iza

une

ga p

roce

sa

deja

vnik

i, ki

vpl

ivaj

o na

uni

proc

esst

opnj

e v

proc

esu

uen

ja

vlog

a in

opr

edel

itev

sam

oizo

braž

evan

ja

Did

akti

na n

ael

a:us

trezn

ost p

ouka

razv

ojni

st

opnj

iin

divi

dual

izac

ija in

di

fere

ncia

cija

pou

ka

soci

aliz

acija

za

vest

na a

ktiv

nost

na

zorn

ost

sist

emat

ino

st in

pos

topn

ost

doka

že, d

a je

spos

oben

izde

lati

prip

ravo

na

uno

uro

te

oret

ine

ga p

ouka

, upo

štev

ajo

deja

vnik

e u

nega

pro

cesa

ter

pose

bnos

ti sk

upin

skeg

a de

la

dem

onst

rira

izve

dbo

une

ure

na

polju

bno

izbr

ano

tem

o iz

te

oret

ine

ga d

ela

prog

ram

a za

us

posa

blja

nje

vozn

ikov

m

otor

nih

vozi

l po

jasn

i raz

liko

med

vzg

ojo

in

izob

raže

vanj

em

razl

oži p

ojem

pou

ka

opiš

e na

jpog

oste

je u

pora

blje

ne

met

ode

pri u

spos

ablja

nju

vozn

ikov

razl

oži p

ojem

ver

baln

a m

etod

a in

mož

nost

i nje

ne u

pora

be

našt

eje

in o

piše

prim

ere,

ko

je

najb

olj p

rimer

na m

etod

a ra

zgov

ora

opiš

e, k

daj j

e u

inko

vita

met

oda

disk

usije

razl

oži,

kaj s

e ka

ndid

at z

a vo

znik

a la

hko

nau

i z u

pora

bo

met

ode

sam

ouen

jana

štej

e in

razl

oži d

idak

tina

nael

a


4

trajn

ost z

nanj

a, sp

retn

osti

in

nava

dpo

veza

nost

teor

ije s

prak

so,

ekon

omi

nost

živl

jenj

ska

bliž

ina,

do

živl

janj

e

Une

met

ode:

us

tna

razl

aga

razg

ovor

dem

onst

raci

ja

delo

s te

ksti

urje

nje

Une

obl

ike:

fr

onta

lna,

skup

insk

a, d

elo

v dv

ojic

ah, i

ndiv

idua

lna

prog

ram

irani

pou

k

Vlo

ga u

nih

prip

omo

kov

in

njih

ova

upor

aba:

- k

lasi

ni u

ni p

ripom

oki

- avd

iovi

zual

ni p

ripom

oki

- upo

raba

raun

alni

ka

razl

oži,

v ka

terih

prim

erih

je

najb

olj u

stre

zna

met

oda

razl

age

našt

eje

in o

piše

une

met

ode,

ki

so n

ajbo

lj pr

imer

ne z

a te

oret

ino

uspo

sabl

janj

ena

štej

e in

opi

še m

etod

e, k

i so

najb

olj p

rimer

ne z

a po

uev

anje

vožn

jera

zlož

i vse

bino

in c

ilj p

ripra

ve

na p

osam

ezno

uno

uro

zna

uno

eno

to ra

zle

niti

na

posa

mez

ne v

sebi

nske

sklo

pe

razl

oži,

pri

kate

rih se

gmen

tih

uspo

sabl

janj

a ka

ndid

atov

za

vožn

jo je

naj

bolj

prim

erna

m

etod

a de

mon

stra

cije

po

jasn

i, ka

tere

une

obl

ike

so

prim

erne

za

teor

eti

ni p

ouk

in

jih o

piše

na

prim

eru

poja

sni v

sebi

no

prip

rave

na

izve

dbo

une

ure

razl

oži p

edag

oški

in m

etod

ini

del p

ripra

ve n

a ur

o pr

edav

anja

po

jasn

i pom

en u

pora

be u

nih

prip

omo

kov


5

Sest

avin

e u

ne u

re te

oret

ine

gapo

uka: pono

vite

v, z

a ob

ravn

avo

nove

tem

e, p

omem

bnih

in ž

e os

voje

nih

pojm

ov in

zna

nja

obra

vnav

a te

me,

razl

aga

prev

erja

nje

razu

mev

anja

, ut

rjeva

nje

je u

spos

oblje

n za

skup

insk

o,

prog

ram

irano

del

o s k

andi

dati

za

vozn

ike

mot

orni

h vo

zil

zna

raci

onal

no o

rgan

izira

ti sv

oje

delo

razu

me

pom

en k

akov

ostn

ih

uni

h sr

edst

ev in

jih

zna

v ra

zli

nih

situ

acija

h pr

imer

no

upor

ablja

ti

našt

eje,

kat

ere

une

prip

omo

keup

orab

ljam

o pr

i usp

osab

ljanj

u ka

ndid

atov

za

vozn

ike

gled

e na

iz

bran

o ka

tego

rijo

vozi

l po

jasn

i pom

en p

isni

h pr

ipra

v na

iz

vedb

o u

ne u

re

na p

rakt

ine

m p

rimer

u ra

zlož

i os

novn

e po

jme:

uni

pro

ces,

vzgo

ja, u

spos

ablja

nje

oziro

ma

izob

raže

vanj

ena

kon

kret

nih

prim

erih

razl

oži i

n ut

emel

ji na

elo

post

opno

sti i

n na

zorn

osti

na p

rakt

ine

m p

rimer

u ra

zlož

i po

men

pov

ezov

anja

teor

ije s

prak

sona

kon

kret

nem

prim

eru

pred

stav

i upo

rabo

av

diov

izua

lnih

uni

h sr

edst

ev

dem

onst

rira

upor

abo

raun

alni

kaza

iska

nje

info

rmac

ij s p

omo

josv

etov

nega

sple

ta

zna

s pom

ojo

pro

gram

skeg

a or

odja

Pow

erPo

int i

zdel

ati

elek

trons

ke p

roso

jnic

e zn

a up

orab

ljati

mod

erna

pr

edst

avitv

ena

sred

stva

( r

aun

alni

k v

pove

zavi

s pr

ojek

torje

m)


6

IZV

AJA

NJE

UN

IH E

NO

T V

SK

LAD

U S

PR

EDPI

SAN

IM

TEO

RET

IN

IM D

ELO

M

PRO

GR

AM

A U

SPO

SAB

LJA

NJA

ZA

KA

ND

IDA

TE Z

A V

OZN

IKE

MO

TOR

NIH

VO

ZIL

mot

ivira

nje

kand

idat

ov z

a od

govo

rnos

t v p

roce

su

teor

eti

nega

in p

rakt

ine

gaus

posa

blja

nja

pred

stav

itev

pom

embn

osti

posa

mez

nih

vseb

insk

ih sk

lopo

v sp

odbu

janj

e k

vses

trans

kem

u sp

ošto

vanj

u et

ini

h na

el v

pr

omet

u in

ust

rezn

emu

ravn

anju

v

prim

eru

prom

etne

nes

ree

opoz

arja

nje

na p

redn

osti

okol

išin

am p

rilag

ojen

e in

de

fenz

ivne

vož

nje

opoz

arja

nje

na p

osle

dice

ne

upoš

teva

nja

cest

nopr

omet

nih

pred

piso

v in

dru

gih

deja

vnik

ov

opoz

arja

nje

na v

pliv

ne

ugod

nega

psi

hofiz

ine

gast

anja

voz

niko

v na

var

no v

ožnj

o pr

edst

avite

v pr

edno

sti

pozn

avan

ja o

snov

zgr

adbe

voz

il in

funk

cion

alno

sti p

osam

ezni

h se

stav

nih

delo

v na

var

no v

ožnj

o

pozn

a te

mel

jne

pojm

e o

ured

itvi

cest

nega

pro

met

a in

ce

stno

prom

etne

infr

astru

ktur

eob

vlad

a te

mel

jne

pojm

e s

podr

oja

ces

tnop

rom

etne

za

kono

daje

obvl

ada

pred

pise

o v

arno

sti

cest

nega

pro

met

a po

zna

zako

noda

jo, k

i ure

ja

delit

ev ja

vnih

ces

t po

zna

tehn

ine

ele

men

te c

est i

n nj

ihov

vpl

iv n

a va

rnos

t pro

met

a po

zna

pom

en in

vlo

go o

rgan

ov

za u

reja

nje

in n

adzo

r ces

tneg

a pr

omet

a zn

a pr

edvi

deti

mož

ne p

osle

dice

ne

upoš

teva

nja

prom

etni

h pr

avil

zna

razl

ožiti

pra

viln

o uk

repa

nje

vozn

ika

za p

olju

bne

prom

etne

si

tuac

ije (s

imul

acije

)

pozn

a po

men

izra

zov,

ki j

ih

opre

delju

je Z

akon

o v

arno

sti

cest

nega

pro

met

a in

dru

gi

podz

akon

ski p

redp

isi

pozn

a vs

ebin

o po

sam

ezni

h pr

edpi

sov,

ki u

reja

jo v

arno

st

cest

nega

pro

met

a op

iše

klas

ifika

cijo

javn

ih c

est v

skla

du z

Zak

onom

o c

esta

h na

štej

e or

gane

za

urej

anje

ce

stne

ga p

rom

eta

(poo

blaš

ene

oseb

e) in

njih

ove

nalo

ge

našt

eje

tipi

ne v

zrok

e za

pr

omet

ne n

esre

ezn

a sk

lepa

ti na

vzr

ok z

a pr

omet

no n

esre

o na

pod

lagi

nj

eneg

a op

isa

(prim

eri)

doka

že, d

a je

spos

oben

razr

ešiti

po

ljubn

e si

mul

irane

pro

met

ne

situ

acije

(baz

a po

datk

ov z

a te

stne

pol

e)

zna

brez

nap

ak p

ravi

lno

izpo

lniti

na

klju

no iz

bran

o te

stno

pol

o


7

Prav

ila c

estn

ega

prom

eta;

pro

met

ni

znak

i in

njih

ov p

omen

; zna

ki, k

i jih

da

jejo

po

licis

ti in

dr

uge

s te

m

zako

nom

po

obla

šen

e os

ebe;

ne

varn

osti,

ki

na

stan

ejo

zara

di

deja

nj v

pro

met

u, k

i na

spro

tuje

jo

prom

etni

m

pred

piso

m

(nap

ana

ocen

a hi

trost

i, pr

ehite

vanj

e v

nasp

rotju

s

prom

etni

mi

pred

pisi

, ne

upoš

teva

nje

pred

nost

i itd

.)

Sim

ulac

ije

izve

dbe

oper

acij

z m

otor

nim

voz

ilom

, kat

erih

nam

en je

us

pešn

a in

var

na v

ožnj

a v

skla

du s

pr

omet

nim

i pra

vili,

oko

lišin

ami n

a ce

sti

in v

pro

met

u, i

n v

skla

du s

pr

omet

no e

tiko

obra

vnav

a sp

lošn

ih p

rom

etni

h pr

avil

in n

evar

nost

i ozi

rom

a po

sled

ic, k

i nas

tane

jo z

arad

i ne

upoš

teva

nja

prom

etni

h pr

avil

vklju

evan

je v

pro

met

, stra

n vo

žnje

obra

anje

, vzv

ratn

a vo

žnja

hi

trost

vož

nje

razd

alja

med

voz

ili

zavi

janj

epr

omet

in p

redn

ost n

a kr

ižiš

usr

eev

anje

voz

il vo

žnja

mim

o us

tavl

jene

ga v

ozila

in

pre

hite

vanj

e pr

omet

ne n

esre

e ko

t pos

ledi

ca

napa

nega

pre

hite

vanj

a zv

oni

in sv

etlo

bni o

pozo

rilni

zn

aki

usta

vlja

nje

in p

arki

ranj

e vo

zil

pozn

a pr

avila

ces

tneg

a pr

omet

a (s

pou

dark

om n

a m

otor

nih

vozi

lih)

zna

na k

onkr

etne

m p

rimer

u (z

a po

sam

ezne

kat

egor

ije v

ozil)

po

jasn

iti, k

aj sp

ada

v pr

ipra

vo

vozi

la n

a za

etek

vož

nje

zna

nave

sti t

emel

jno

vseb

ino

zako

nski

hle

nov,

ki s

e na

naša

jo

na h

itros

t vož

nje

zna

razl

ožiti

situ

acije

, pov

ezan

e z

vožn

jo sk

ozi r

azli

ne v

rste

kr

ižiš

razl

oži d

olžn

osti

vozn

ika,

e

se

vozi

lo z

arad

i viš

je si

le (o

kvar

a)

usta

vi n

a ce

stiš

uop

iše

nain

e na

pane

gapr

ehite

vanj

a in

pre

dvid

i po

sled

ice

poja

sni p

ojm

e sp

elje

vanj

e,

vožn

ja, p

rehi

teva

nje,

sre

anje

,us

tavl

janj

e, p

arki

ranj

e po

jasn

i raz

line

na

ine

ravn

anja

s t

ovor

om

poja

sni d

olžn

osti

vozn

ika

v zv

ezi s

pre

vozo

m to

vora

(ozn

ake

vozi

la it

d.)

razl

oži p

omen

in d

elov

anje

ta

hogr

afa;

poz

na v

rste

in

last

nost

i tah

ogra

fov


8

obra

vnav

a po

sebn

ih p

rom

etni

h pr

avil

prom

et v

ozil

na m

otor

ni p

ogon

pr

omet

ces

tne

žele

znic

e in

dr

ugih

tirn

ih v

ozil

prom

et k

oles

pr

omet

vpr

ežni

h vo

zil

hoja

peš

cev

prom

et n

a pr

ehod

u ce

ste

ezže

lezn

iško

pro

go

prom

et n

a av

tom

obils

ki c

esti

in

na c

esti,

reze

rvira

ni z

a m

otor

na

vozi

lapr

omet

v p

redo

rih

vozi

la s

spre

mst

vom

vo

zila

s pr

edno

stjo

pr

evoz

ose

b to

vor n

a vl

aku

vlek

a vo

zil

ozna

itev

vozi

l za

prev

oz

neva

rnih

snov

i de

lo n

a ce

sti

upor

aba

lui v

ces

tnem

pro

met

u vo

žnja

v sl

abem

vre

men

u vo

žnja

v k

olon

i oz

naev

anje

voz

il, u

stav

ljeni

h na

voz

išu

pozn

a te

mel

jna

prom

etna

pr

avila

, ki v

elja

jo z

a dr

uge,

»n

emot

oriz

irane

« ud

elež

ence

v

prom

etu

(peš

ci, k

oles

arji,

vp

režn

a vo

zila

ipd.

) ra

zlož

i poj

em v

leka

voz

ila in

op

iše

posa

mez

ne p

rimer

e po

jasn

i poj

em iz

redn

i pre

voz

inop

iše

prim

er

poja

sni p

ojem

pre

voz

s sp

rem

stvo

m in

opi

še p

rimer

na

štej

e vo

zila

, ki j

ih la

hko

pod

dolo

enim

i pog

oji š

teje

mo

za

vozi

la s

pred

nost

jo te

r opi

še

prim

er

nave

de o

znak

e na

voz

ilu, p

o ka

terih

vem

o, d

a gr

e za

pre

voz

neva

rnih

snov

i op

iše

tipi

ne p

rom

etne

situ

acije

z

drug

imi u

dele

ženc

i v p

rom

etu

(vla

k, c

estn

a že

lezn

ica

…)

opiš

e ra

bo lu

i in

drug

ih

svet

lobn

ih n

apra

v na

voz

ilu

našt

eje

tipi

ne z

nailn

osti

vožn

je v

pos

ebni

h ra

zmer

ah

(sla

be v

ozne

razm

ere,

slab

e vr

emen

ske

razm

ere,

pre

dori,

vo

žnja

po

vejih

strm

inah

, ozk

ih

cest

ah ip

d.)


9

obra

vnav

a pr

omet

nih

znak

ov

post

avlja

nje

znak

ov in

njih

ova

razd

elite

vzn

aki z

a ne

varn

ost

znak

i za

izre

cne

odre

dbe

znak

i za

obve

stila

sv

etlo

bni p

rom

etni

zna

ki

ozna

be n

a vo

ziš

udo

poln

ilne

tabl

e pr

i pro

met

nih

znak

ih

pozn

a na

prav

e za

ure

janj

e pr

omet

a in

zna

razl

ožiti

njih

ovo

funk

cijo

našt

eje

in o

piše

vrs

te p

rom

etni

h zn

akov

, njih

ovo

spor

oiln

ovr

edno

st in

last

nost

i ra

zlož

i, ka

j so

hitro

stne

ovi

re n

a ce

stiš

u;em

u sl

užijo

in k

je

obi

ajno

nal

etim

o na

nje

po

jasn

i pot

ek p

rom

eta

v na

selju

br

ez p

rom

etni

h zn

akov

, kje

r ve

lja le

nek

aj o

snov

nih

prom

etni

h pr

avil

razl

oži,

kaj s

pada

v sk

upin

o sv

etlo

bnih

pro

met

nih

znak

ov in

op

iše

njih

ovo

funk

cijo

(u

tripa

joe

lui,

sem

afor

…)

opiš

e tip

ine

prim

ere

ozna

b na

ce

stiš

uob

ravn

ava

pred

piso

v in

zna

kov,

ki

jih

daje

jo p

oobl

ašen

e os

ebe

znak

i in

odre

dbe,

ki j

ih d

ajej

o po

obla

šen

e os

ebe

za u

reja

nje

cest

nega

pro

met

a pr

ekin

itev

vožn

je

odvz

em v

ozni

škeg

a do

volje

nja

kont

rola

alk

ohol

izira

nost

i iz

loite

v vo

zila

iz p

rom

eta

man

datn

o ka

znov

anje

poja

sni v

logo

pro

met

nih

polic

isto

v pr

i ure

janj

u in

na

dzor

u pr

omet

a in

opi

še ti

pine

prim

ere

našt

eje

poob

last

ila, k

i jih

ima

prom

etni

pol

icis

t in

opiš

e na

jbol

j po

gost

e pr

imer

e ra

zlož

i poj

em p

siho

fizi

nost

anje

voz

nika

na

vede

poo

blas

tila

polic

isto

v in

na

ine

za p

reve

rjanj

e al

koho

lizira

nost

i voz

niko

v


10

obra

vnav

a pr

edpi

sov

o vo

znik

ih

vozi

l na

mot

orni

pog

on

pogo

ji za

vož

njo

vozi

l us

posa

blja

nje

vozn

ikov

do

volje

nje

za v

ožnj

o vo

zil

(prid

obite

v, p

odal

jšan

je,

velja

vnos

t, od

vzem

) zd

ravs

tven

i pre

gled

i voz

niko

v

poja

sni,

kako

prid

obim

o vo

zniš

ko d

ovol

jenj

e za

vož

njo

mot

orne

ga v

ozila

dol

oen

eka

tego

rije

pove

, kaj

obs

ega

zdra

vstv

eni

preg

led

za v

ozni

ke m

otor

nih

vozi

l raz

lini

h ka

tego

rij

obra

vnav

a pr

edpi

sov

o vo

zilih

re

gist

raci

ja m

otor

nih

in

prik

lopn

ih v

ozil

prom

etno

dov

olje

nje

(izda

ja,

velja

vnos

t, po

daljš

anje

ve

ljavn

osti)

zaas

na re

gist

raci

ja

tehn

ini

pre

gled

mot

orni

h in

pr

iklo

pnih

voz

il

opiš

e po

stop

ek z

a re

gist

raci

jo a

li za

pod

aljš

anje

regi

stra

cije

m

otor

nega

voz

ila

zna

poja

sniti

pos

tope

k za

prid

obite

v (p

odal

jšan

je

velja

vnos

ti) p

rom

etne

ga

dovo

ljenj

ara

zlož

i pos

tope

k za

tehn

ini

preg

led

mot

orne

ga v

ozila

ob

ravn

ava

dolž

nost

i ob

prom

etni

ne

sre

ipr

ijava

pro

met

ne n

esre

eza

varo

vanj

e kr

aja

prom

etne

ne

sre

eod

stra

nite

v vo

zil i

n dr

ugih

pr

edm

etov

s kr

aja

prom

etne

ne

sre

e

opiš

e, k

ako

ukre

pam

o,

e se

na

leti

na p

rom

etno

nes

reo,

pa

v nj

ej n

ism

o ud

elež

eni

opiš

e, k

akše

n je

pos

tope

k,

esm

o ud

elež

eni v

lažj

i pro

met

ni

nesr

ei (

brez

poš

kodb

); za

pis

poro

ila (U

E), o

bisk

za

varo

valn

ice

ipd.

ob

ravn

ava

vpliv

a pr

omet

a na

ok

olje

hrup

ones

naže

vanj

e op

iše,

na

kakš

ne n

ain

e m

otor

na

vozi

la o

nesn

ažuj

ejo

okol

je in

na

kaj s

e m

ora

biti

pozo

ren,

da

je

ones

naže

vanj

aim

man

j po

jasn

i, ka

ko n

aj u

krep

a vo

znik

, da

pov

zro

i z v

ozilo

m

im m

anj

hrup

a


11

obra

vnav

a pr

omet

ne k

ultu

re

prav

ila d

efen

zivn

e vo

žnje

od

stop

anje

pre

dnos

ti ku

ltura

vož

nje

razl

oži t

emel

jne

last

nost

i de

fenz

ivne

vož

nje

na

posa

mez

nih

prim

erih

Spoz

nava

nje

in o

brav

nava

tem

, ki

pr

ispe

vajo

k

razv

ijanj

u hu

man

ih

odno

sov

in v

zaje

mne

ga s

pošt

ovan

ja

in

razu

mev

anja

m

ed

vsem

i ud

elež

enci

v

prom

etu

po

nael

ihza

upan

ja i

n so

lidar

nost

i; ob

ravn

ava

dolž

nost

i te

r hu

man

ega,

eti

nega

in

prav

ilneg

a ra

vnan

ja

v pr

imer

u pr

omet

ne n

esre

e

obra

vnav

a os

nov

psih

olog

ije

lai

na in

sodo

bna

znan

stve

na

psih

olog

ijana

loge

in v

rste

psi

holo

gije

od

nosi

med

tele

snim

i in

duše

vnim

i pro

cesi

pr

edm

et p

siho

logi

je in

nje

ne

met

ode

pozn

a os

nove

pro

met

ne

psih

olog

ije in

na

ela

etik

e s

filoz

ofijo

vož

nje

v ce

stne

m

prom

etu

opre

deli

razl

iko

med

lai

no in

so

dobn

o zn

anst

veno

psi

holo

gijo

na

štej

e vr

ste

psih

olog

ij in

nj

ihov

e na

loge

po

ve, k

akše

n je

odn

os m

ed

tele

snim

i in

duše

vnim

i pro

cesi

v

konk

retn

ih p

rom

etni

h si

tuac

ijah

(v iz

bran

ih p

rimer

ih)

opre

deli

pred

met

psi

holo

gije

in

našt

eje

njen

e m

etod

e


12

obra

vnav

a du

ševn

ih p

roce

sov

obut

ki in

zaz

nave

, nas

tane

k in

ra

zlik

e s p

rimer

i pr

edst

avlja

nje,

zan

eslji

vost

in

nego

tovo

st p

reds

tav

spom

in in

poz

ablja

nje,

vrs

te

spom

ina

miš

ljenj

e ko

t naj

višj

i psi

hini

proc

es in

vlo

ga u

enja

ustv

ovan

je, v

rste

us

tev

vp

livus

tev

na te

lesn

o do

gaja

nje

in d

ušev

ne p

ojav

e

opiš

e du

ševn

e pr

oces

e v

posa

mez

nih

prom

etni

h si

tuac

ijah

na k

onkr

etni

h pr

imer

ih o

piše

ra

zlik

o m

ed o

but

kom

in

zazn

avo

poja

sni,

v ka

terih

pro

met

nih

situ

acija

h so

pre

dsta

ve

zane

sljiv

e in

v k

ater

ih n

egot

ove

našt

eje

vrst

e sp

omin

a ra

zlož

i miš

ljenj

e ko

t naj

višj

i ps

ihi

ni p

roce

s ra

zlož

i pom

en in

pro

ces u

enja

razl

oži z

nailn

osti

ustv

arja

lneg

a m

išlje

nja

poja

sni,

kdaj

gov

orim

o o

ustv

eni z

relo

sti

love

kara

zlož

i us

tven

o st

abiln

ost

oziro

ma

nest

abiln

ost n

a ko

nkre

tnem

prim

eru

našt

eje

vrst

e us

tev

in o

piše

nj

ihov

vpl

iv n

a te

lesn

o do

gaja

nje

med

vož

njo

razl

oži v

pliv

us

tev

na

posa

mez

ne d

ušev

ne p

ojav

e (p

reds

tavi

na

konk

retn

ih

prim

erih

)


13

opre

delit

ev in

obr

avna

va

spos

obno

sti i

n m

otiv

acije

na

stan

ek in

razv

oj sp

osob

nost

i vr

ste

spos

obno

sti (

fizi

ne,

senz

orne

, psi

hom

otor

ne,

men

taln

e)

mer

jenj

e sp

osob

nost

i m

otiv

acija

, mot

ivac

ijski

ko

nflik

tim

otiv

acija

, vrs

te in

izvo

r na

stan

ek in

vrs

te m

otiv

acijs

kih

konf

likto

vbi

ološ

ke in

soci

alne

pot

rebe

opiš

e n

asta

nek

in ra

zlož

i raz

voj

spos

obno

sti

našt

eje

vrst

e sp

osob

nost

i in

jih

opiš

ena

štej

e, k

ater

e sp

osob

nost

i so

zna

ilne

za d

obre

ga v

ozni

ka

razl

oži,

kako

mer

imo

spos

obno

sti

poja

sni p

ojem

mot

iv in

naš

teje

vr

ste

mot

ivov

ra

zlož

i raz

loge

za

mot

ivac

ijo n

a po

sam

ezni

h pr

imer

ih

opiš

e na

stan

ek m

otiv

acijs

kih

konf

likto

vna

štej

e in

opi

še v

rste

m

otiv

acijs

kih

konf

likto

v po

ve, k

ako

se k

ažej

o bi

ološ

ke in

so

cial

ne p

otre

be

love

kaob

ravn

ava

zako

nito

sti u

enja

osno

vne

zna

ilnos

ti in

obl

ike

uen

jam

otor

ino

in v

erba

lno

uen

jeu

enje

in p

ozab

ljanj

e te

hnik

e u

enja

za

stoj

i pri

uen

jude

javn

iki u

speš

nega

uen

ja

pred

stav

i osn

ovne

zna

ilnos

ti in

ob

like

uen

jara

zlož

i raz

liko

med

mot

ori

nim

in

ver

baln

im u

enje

m

nariš

e in

poj

asni

kriv

uljo

uen

japr

edst

avi t

ehni

ke u

enja

na

vede

vzr

oke,

ki p

ovzr

oijo

zast

oj p

ri u

enju

našt

eje

in o

piše

dej

avni

ke

uspe

šneg

a u

enja


14

opre

delit

ev in

obr

avna

va

tem

pera

men

ta in

zna

ajsk

ih

pote

zlo

veka

tem

pera

men

t de

javn

iki,

ki v

pliv

ajo

na

tem

pera

men

t vr

ste

tem

pera

men

tov

zna

aj a

li ka

rakt

er

odra

žanj

e zn

aaj

a (o

dnos

do

sebe

, do

drug

ih, d

o de

la)

opre

deli

poje

m te

mpe

ram

ent

poja

sni d

ejav

nike

, ki v

pliv

ajo

na

tem

pera

men

t lo

veka

našt

eje

in o

piše

vrs

te

posa

mez

nih

tem

pera

men

tov

opiš

e, k

ako

se iz

raža

zna

ajlo

veka

opiš

e zn

aaj

ske

pote

ze d

obre

ga

vozn

ika

razl

oži,

kako

se z

naaj

ske

pote

ze v

ozni

ka o

draž

ajo

v pr

omet

u na

prim

eru

razl

oži,

kaj p

omen

i in

trove

rtira

nost

in k

aj

ekst

rave

rtira

nost


15

obra

vnav

a os

ebno

sti i

n in

telig

ence

lo

veko

va o

sebn

ost

deja

vnik

i, ki

vpl

ivaj

o na

razv

oj

oseb

nost

i (de

dnos

t, ok

olje

, dr

užin

a, šo

lska

in d

ružb

ena

vzgo

ja, l

astn

a ak

tivno

st)

poje

m in

viri

frus

traci

je

splo

šna

nara

va fr

ustra

cije

re

agira

nje

na fr

ustra

cijo

ob

ram

bni m

ehan

izm

i ose

bnos

ti na

pake

pri

ocen

jeva

nju

ljudi

in

odpr

avlja

nje

napa

k po

jem

, def

inic

ije in

telig

entn

osti

kron

ološ

ka in

men

taln

a st

aros

t

pove

, kak

o op

rede

limo

love

kovo

ose

bnos

t na

štej

e in

opi

še te

mel

jne

sest

avin

e os

ebno

sti

našt

eje

deja

vnik

e, k

i vpl

ivaj

o na

ra

zvoj

ose

bnos

ti ra

zlož

i, ka

ko v

pliv

a os

ebno

st

udel

ežen

ca v

pro

met

u na

pr

omet

no v

arno

st

opre

deli

in n

a pr

imer

u po

jasn

i, ka

ko se

kaž

e os

ebno

stna

zre

lost

lo

veka

poja

sni p

ojem

frus

traci

ja in

na

vede

vzr

oke,

ki j

o la

hko

povz

roijo

opiš

e sp

lošn

o na

rav

frus

traci

j na

štej

e in

opi

še ra

zli

ne o

dziv

e lo

veka

na

frus

traci

jo

našt

eje

in o

piše

razl

ine

obra

mbn

e m

ehan

izm

e os

ebno

sti

razl

oži v

zrok

e za

nap

ano

ocen

jeva

nje

ljudi

opre

deli

poje

m in

telig

entn

ost i

n op

iše

deja

vnik

e, k

i vpl

ivaj

o na

njo

opre

deli

kron

ološ

ko in

men

taln

o st

aros

tlo

veka


16

obra

vnav

a m

edse

bojn

ih o

dnos

ov

udel

ežen

cev

v pr

omet

u lo

vek

– dr

užbe

no b

itje,

ved

enje

m

ed v

ožnj

o (a

gres

ivno

st,

podr

edlji

vost

, dom

inan

tnos

t) vr

ste

in ti

pi v

ozni

kov

tekm

oval

ni in

odt

ujen

i m

edse

bojn

i odn

osi v

pro

met

u (v

ozni

ki, p

ešci

, kol

esar

ji)

pom

embn

ost s

olid

arno

sti,

pom

o so

udel

ežen

cem

v

prom

etu

vozn

ik in

pol

icis

t vo

znik

in p

rom

etna

nes

rea

(pob

eg s

kraj

a ne

sre

e)

vozn

ik in

sopo

tnik

i pr

avila

def

enzi

vne

– va

rne

vožn

je

zna

poja

sniti

poj

me

agre

sivn

ost,

podr

edlji

vost

in d

omin

antn

ost

na p

rimer

ih o

piše

, kak

o ag

resi

vnos

t, po

dred

ljivo

st a

li do

min

antn

ost v

pliv

ajo

na

ravn

anje

ude

leže

nca

v pr

omet

u op

iše,

kak

o po

na

inu

vožn

je

lahk

o sk

lepa

mo

na p

siho

lošk

e zn

ailn

osti

vozn

ika

opiš

e, k

akšn

i so

lahk

o od

nosi

m

ed u

dele

ženc

i v p

rom

etu

(voz

niki

, peš

ci, k

oles

arji)

op

iše

pom

en so

lidar

nost

i in

med

sebo

jne

pom

oi u

dele

ženc

ev

v pr

omet

u na

prim

erih

opi

še o

dnos

e m

ed

vozn

ikom

in p

olic

isto

m

našt

eje

in o

piše

razl

ine

reak

cije

vo

znik

ov o

b do

žive

tju p

rom

etne

ne

sre

eop

iše

razl

ino

st o

dnos

ov m

ed

vozn

ikom

in (s

o)po

tnik

i na

vede

pra

vila

def

enzi

vne

vožn

je


17

obra

vnav

a vp

liv a

lkoh

ola

in

drug

ih d

ejav

niko

v na

voz

ne

spos

obno

sti v

ozni

kov

vpliv

alk

ohol

a na

živ

ni si

stem

, os

ebno

stne

spre

mem

be

ugot

avlja

nje

alko

holiz

irano

sti

vozn

ikov

in p

rom

etna

za

kono

daja

vpliv

nik

otin

a, n

epos

redn

i in

posr

edni

uin

ki k

ajen

ja

vpliv

nek

ater

ih z

drav

il na

lo

veka

vrst

e zd

ravi

l, ki

vpl

ivaj

o na

sp

osob

nost

i voz

nika

za

varn

o vo

žnjo

vpliv

mam

il na

živ

ni si

stem

, os

ebno

stne

spre

mem

be

opiš

e vp

liv a

lkoh

ola

na ž

ivni

sist

em

opiš

e vp

liv a

lkoh

ola

na

oseb

nost

ne sp

rem

embe

lo

veka

opiš

e po

stop

ek p

olic

ista

v

prim

eru

sum

a, d

a gr

e za

vi

njen

ega

vozn

ika

nave

de, k

aj g

lede

al

koho

lizira

nost

i voz

niko

v do

loa

prom

etna

zak

onod

aja

op

iše

nepo

sred

ne in

pos

redn

e vp

live

kaje

nja

na sp

osob

nost

i vo

znik

a za

vož

njo

opre

deli

poje

m p

siho

aktiv

na

zdra

vila

in o

piše

vpl

iv n

ekat

erih

zd

ravi

l na

spos

obno

sti v

ozni

ka

za v

arno

vož

njo

opiš

e u

inek

mam

il na

živ

nisi

stem

in n

a ps

ihof

izi

nesp

osob

nost

ilo

veka

(ude

leže

nca

v pr

omet

u)

opiš

e vp

liv z

lora

be d

rog

na

love

kovo

ose

bnos

t


18

obra

vnav

a od

nosa

: lo

vek-

vozi

lo-c

esta

oc

enje

vanj

e ra

zdal

je

barv

ni k

ontra

st in

zliv

anje

bar

v vo

žnja

v n

eugo

dnih

razm

erah

(m

rak,

meg

la, d

ež, s

neg

ipd.

) kl

imat

ske

napr

ave

v vo

zilu

na p

rimer

u ra

zlož

i pom

embn

ost

stal

nega

in p

ravi

lneg

a oc

enje

vanj

a ra

zdal

je m

ed v

ozili

te

r med

voz

ilom

in d

rugi

mi

obje

kti n

a ce

sti

našt

eje

prim

ere

upor

abe

kont

rast

nih

barv

v p

rom

etu

na p

rimer

u op

iše,

kak

o vp

liva

zliv

anje

bar

v na

pro

met

no

varn

ost

razl

oži,

na k

aj je

treb

a bi

ti po

zore

n pr

i vož

nji v

neu

godn

ih

razm

erah

zn

a po

jasn

iti, k

ako

lahk

o ra

zmer

e na

ces

tišu

vpliv

ajo

na

dina

mik

o vo

žnje

ozi

rom

a »v

eden

je«

vozi

la

opiš

e na

ine

prav

ilneg

a za

vira

nja

v ra

zli

nih

vozn

ih

razm

erah

ob

ravn

ava

vpliv

psi

hofiz

ini

hne

ugod

nih

stan

j voz

nika

na

varn

o vo

žnjo

utru

jeno

st, v

zrok

i in

vrst

e,

prep

reev

anje

utru

jeno

sti

neug

odna

duš

evna

stan

ja

(tren

utna

in tr

ajno

neu

godn

a st

anja

)ne

ugod

na te

lesn

a st

anja

poja

sni v

zrok

e in

vrs

te

utru

jeno

sti

opiš

e na

ine

za p

repr

eev

anje

ali

ubla

žite

v ut

ruje

nost

i op

iše

neug

odna

duš

evna

stan

ja

(hip

na in

traj

ajo

a)ra

zlož

i vpl

iv n

eugo

dneg

a te

lesn

ega

stan

ja v

ozni

ka n

a va

rnos

t vož

nje


19

Obr

avna

va o

snov

del

ovan

ja n

apra

v na

m

otor

nem

vo

zilu

, ki

so

po

mem

bne

za v

aren

ces

tni

prom

et

(nap

rave

za

us

tavl

janj

e;

krm

ilne

napr

ave;

na

prav

e,

s ka

terim

i se

da

jejo

sve

tlobn

i zn

aki

ali

osve

tljuj

e ce

sta

in v

ozilo

; pne

vmat

ike

in o

stal

a pr

edpi

sana

opr

ema

vozi

l)

obra

vnav

a zg

radb

e m

otor

nega

vo

zila

pozn

a zg

radb

o m

otor

nega

voz

ilapo

zna

zgra

dbo

in o

snov

no

opre

mo

mot

orne

ga v

ozila

do

loen

e ka

tego

rije

pozn

a in

razl

ikuj

e m

ed

osno

vno

in d

odat

no o

prem

o m

otor

nega

voz

ila

pozn

a na

mem

bnos

t in

zmog

ljivo

sti m

otor

nih

vozi

l po

zna

bist

vene

sest

avne

del

e m

otor

nih

vozi

l z o

ziro

m n

a ka

tego

rijo

zna

v gr

obem

opi

sati

zgod

ovin

ski

razv

oj a

vtom

obili

zma

opiš

e os

novn

e el

emen

te z

grad

be

vsak

ega

mot

orne

ga v

ozila

na

štej

e (r

elat

ivno

) miru

joe

in

gibl

jive

dele

voz

ila

zna

razl

ožiti

zgr

adbo

voz

il z

vidi

ka

njih

ove

nam

embn

osti

pozn

a ra

zvrs

titev

mot

orni

h vo

zil v

ka

tego

rije

poja

sni r

azli

ne d

efin

icije

za

mas

o vo

zil

opiš

e ra

zvrs

titev

mot

orni

h vo

zil p

o m

asi i

n de

lovn

i pro

stor

nini

zn

a na

štet

i in

opis

ati z

nailn

osti

spec

ialn

ih m

otor

nih

vozi

l v o

kviru

is

te k

ateg

orije

20

obra

vnav

a po

gons

kih

mot

orje

v in

njih

ove

opre

me

po

zna

razl

ine

vrs

te p

ogon

skih

m

otor

jev,

njih

ove

bist

vene

se

stav

ne d

ele

in p

rinci

p de

lova

nja

mot

orje

v:

štiri

takt

ni m

otor

dv

otak

tni m

otor

ro

taci

jski

mot

or

sest

avni

del

i mot

orje

v ka

rakt

eris

tike

mot

orje

v m

otor

, vzr

ok z

a on

esna

ževa

nje

okol

ja (h

rup,

iz

pušn

i plin

i) op

rem

a za

dov

od g

oriv

a

opre

ma

za h

laje

nje

in z

a m

azan

je

elek

trina

opr

ema

mot

orja

zna

r

uradni list rs - 46/2007, uredbeni del · učitelja vožnje po opravljenem strokovno teoretičnem...

Documents