Uglaševanje pristopov k preverjanju in ocenjevanju s cilji pouka in potrebami učencev/dijakov

Vineta Eržen

Kranj, 17.3. 2010

Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov v obdobju 2007-2013, razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in

vseživljenjsko učenje; prednostne usmeritve: Izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.

Cilji in okoliščine pouka angleščine

Osrednji Osrednji cilj cilj pouka angleščine je razvijanje zmožnosti pouka angleščine je razvijanje zmožnosti razumevanja, sporazumevanja, sporočanja in razumevanja, sporazumevanja, sporočanja in posredovanja v angleščini kot tujem jeziku.posredovanja v angleščini kot tujem jeziku.

Okoliščine: v času informacijsko-komunikacijske tehnologije, ko imajo učenci angleščine, kot jezika mednarodne komunikacije, zelo različno jezikovno predznanje, interese in potrebe, postajajo učne skupine na vseh ravneh izobraževanja vse bolj heterogene.

Smernice sodobnega pouka angleščine

Smernice sodobnega pouka angleščine zato narekujejo individualizacijo in notranjo diferenciacijo ter

uglaševanje s potrebami učencev (dijakov, študentov) ne le v procesu učenja, pač pa tudi pri preverjanju in ocenjevanju znanja;

raznovrstnost pristopov (metod, oblike in instrumentov), ki omogočajo, da učenci/dijaki lahko različna znanja dejansko izrazijo oziroma pokažejo;

verodostojnost postopkov preverjanja in ocenjevanja erodostojnost postopkov preverjanja in ocenjevanja ocenjevanja ne le navzven, do družbe in okolja, pač pa ocenjevanja ne le navzven, do družbe in okolja, pač pa predvsem do posameznega učenca/dijaka.predvsem do posameznega učenca/dijaka.

Preverjanje in ocenjevanje jezikovnega znanja, Preverjanje in ocenjevanje jezikovnega znanja, preizkusi znanja in cilji pouka angleščine kot tujega preizkusi znanja in cilji pouka angleščine kot tujega jezikajezika

Preizkusi znanja so zrcalo pouka, saj /…/ njihova vsebina in način, kako ocenjujemo, odražata resnične cilje pouka bolj verodostojno kot kakršne koli obsežne razlage ciljev.

Valette (1978 v Hadley 1993: 414)

cilji UN

cilji pouka

ciljipreizkusa

‘Najkorenitejši’ premiki na področju preverjanja in

ocenjevanja jezikovnega znanja (McNamara (2000):

iskanje znanja, namesto neznanja in odmik od ‘avtoritarnega’ k ‘humanističnemu’ odnosu do učenca;

(2) nove načine in oblike preverjanja in ocenjevanja jezikovnega znanja, ki namesto merjenja znanja z enkratnim preizkusom, ugotavljajo učenčev napredek v procesu komunikacije - v razredu in zunaj razreda, v parih in skupinah, s pomočjo računalnika itn.;

(3) individualizacijo procesov preverjanja in ocenjevanja in usklajevanje s specifičnimi potrebami in zmožnostmi posameznikov, pri tem pa tudi spodbujanje samovrednotenja

Vključevanje učencev/dijakov v proces ocenjevanja

Kot odmik od postopkov ocenjevanja, ki učenca postavljajo v vlogo kandidata, ki piše oziroma rešuje teste, se v zadnjih nekaj desetletjih uveljavljajo postopki ocenjevanja, ki učenca načrtno vključujejo v proces ocenjevanja. Black in William (1998) takšno ocenjevanje imenujeta ocenjevanje za učenje (ang. assessment for

learning)

Giving Students Ownership of Learning

Successful learners today are not just recipients of

knowledge -

they are active thinkers who know how to obtain knowledge and

know what to do with it.

Samostojno odločanje

načini ocenjevanja, ki učencu omogočajo določeno mero izbirnosti in spodbujajo priložnosti za samostojno odločanje.

Pri tem ima posebno vlogo učiteljeva povratna

informacija kot spodbuda za nadaljnje učenje.

O čem lahko učenci/dijaki odločajo?

Možnosti – učenci/dijaki izberejo svoje cilje in jim sledijo različni dijaki raziskujejo različne učne vsebine različni dijaki razvijajo/uporabljajo različne kompetence izberejo način, kako bodo izrazili svoje dosežke

Primer izbire ciljev

Primer koncepta izbirnosti pri ustnem ocenjevanju (primer iz prakse)

Dijaki so imeli za pridobitev ustne ocene možnost izbire med sledečimi dejavnostmi: priprava in izvedba ankete ter poročilo o izsledkih

ankete, reklamni oglas za prostočasno dejavnost, predstavitev hipotez in posredovanje vsebine

intervjuja, povzemanje bistva besedila, ki zadeva tematiko

preživljanja prostega časa, tradicionalna metoda ocenjevanja – pogovor na temo

preživljanja prostega časa.

Zagotavljanje možnosti dijakom,da pokažejo znanje na različne načine (UN 2008: 41)

Vsi dijaki so imeli možnost pridobitve individualne povratne informacije in izboljšanja izdelka oziroma poskusnega ocenjevanja; vsi so imeli na izbiro tudi tradicionalni način ustnega ocenjevanja znanja.

K dokončni odločitvi za izvedbo tovrstnega ocenjevanja v praksi pa me je vzpodbudil tudi eden od kazalnikov kakovostnega ocenjevanja, ki je naveden v učnem načrtu za angleščino in govori o zagotavljanju možnosti dijakom, da pokažejo znanje na različne načine, med katerimi je zastopan tudi način, ki je posameznikovemu spoznavnemu in učnemu slogu najustreznejši.

Kako so dijaki možnost izbire sprejeli?

Dijaki so se dela na izbranih dejavnostih ter priprav na ustno ocenjevanje lotili z veliko mero motivacije in tudi evalvacija ob koncu je pokazala, da je prav možnost izbire pri dijakih zelo pomembno vplivala na dinamiko dela in na prevzemanje soodgovornosti za lasten napredek in razvoj.

Povratna informacija

Učinkovita povratna informacija spodbuja učenje, kadar je pravočasna, specifična, konstruktivna in kadar izhaja iz jasno izraženih kriterijev.

Vrste učiteljeve povratne informacije

What kinds of feedback? What kinds of feedback might the

teacher give to this student? Is useful feedback on one-draft work different from feedback on carefully revised work? Will written comments be more helpful than a short discussion? For this student, will feedback on the selection and detail of the content be more useful than feedback on the structure and organisation of the pieces, or on the control of language conventions? What specific comments will lead to new learning? Did these tasks make the criteria for successful completion clear? Have the pieces met these criteria? Does either piece represent a significant advance in this student's work to date?

Teachers draw on a broad repertoire of experience and strategies in making decisions about the kind of feedback that will move students on to new learning

Kakovostna povratna informacija

Kvantitativna PI- učiteljeva povratna informacija v obliki številk (ocena, procenti, točke)

Kvalitativna PI - učiteljeva povratna informacija v obliki komentarjev in pripomb vpliva na učenčevo samozavest in navdušenje za učenje, zato mora biti premišljena (‘the language of evalustion’).

Kakovostna povratna informacija spodbuja razmišljanje

in željo po doseganju ciljev/za nadaljnje učenje.

Samovrednotenje

Primer samovrednotenja – ugotavljanja lastnega napredka pri doseganju različnih ciljev (Cilji 1, 2 in 3)

Individual Student's Knowledge Gain Chart /grafična predstavitev učenčevih dosežkov

Primer samovrednotenja in refleksije dijaka

Način, kako ocenjujemo, pove o nas in naših vrednotah več, kot bi si lahko želeli. (David Boud )

Spreminjanje prakse....

spodbujanje preverjanja in ocenjevanja na način, ki smiselen (avtentičen, življenjski)

spodbujanje samovrednotenja in avtentičnih oblik preizkušanja zanja, ki

kakovost ugotavljajo in tudi zagotavljajo,

preprečevanje neustrezne rabe preizkusov (ang. misuse/abuse),

omogočanje izbirnosti /raznolikosti dejavnosti in učnih vsebin oz. ciljev,

uporaba raznolikih oblik povratne informacije o dosežkih - v skladu z

jasno izraženimi cilji in kriteriji ocenjevanja.

Viri

Bachman, L. F. 1990. Fundamental Considerations in Language Testing. Oxford: OUP. Boud, D. (1995). Assessment and learning: contradictory or complementary? V: P. Knight (ur.)

Assessment for Learning in Higher Education. London: Kogan Page, 35–48. McNamara, T. 2000. Language testing. Oxford: OUP. Omaggio Hadley, A. 1993. Teaching Language in Context. (2. izd.). Boston, Mass.: Heinle &

Heinle Publishers. Skela, J. 2005. The communicative approach to foreign language teaching: naturally rational or

rationally natural?: a picture history of ELT. Vestnik, 39 (1/2), str. 93–111. Učni načrt gimnazija. Angleščina: gimnazija. 2008. Ljubljana: ZRSŠ. Dostopno:

http://portal.mss.edus.si/msswww/programi2008/programi/media/pdf/un_gimnazija/un_anglescina_gimn.pdf (5. september 2009).

Weir, C. J. 1990. Communicative Language Testing. Hemel Hempstead: Prentice Hall. Weir, C. J. 1993. Understanding and developing Language Tests. Hemel Hempstead: Prentice

Hall. Weir, C. J. 2005. Language Testing and Validation: An Evidence-Based Approach. Hampshire:

PalgraveMcMillan. Widdowson, H. G. 1996. Linguistics. Oxford: OUP. Wiggins, G. 1996. Practicing What We Preach in Designing Authentic Assessments. Educational

Leadership. 54 (4), str. 18–25.

Konec predstavitve

Hvala za pozornost