URBANISTIČNO NAČRTOVANJE 2011/12

DOKUMENTIRANJE STANJA IN UGOTAVLJANJE RAZVOJNIH TEŽENJ1. Nariši model procesa izdelave urbanističnega načrta.

2. Opredeli merila za vrednotenje stanja in teženj v prostoru.NEG: razpršene gradnje, fizična degradacija prostora, kopičenje nezdružljivih dejavnosti, slaba inneenakomerna opremljenost s storitvami, slaba opremljenost s prometno in komunalno infra.,okoljske motnje, oviranje dostopnosti, ogroženost z naravnimi nesrečami, privatizacija javnegaprostora...POZ: vedute na krajinske ali grajene domonante, urejeni kulturni spomeniki, ohranjeni elementikrajine, urejene in dostopne javne in zelene površine, urejena območja strnjene stan. gradnje, dobradostopnost in infrastrukturna oprema, zgoščenost in raznolikost programov, javne storitve, javniprevoz, urejene površine za šešce...

3. Na katere prvine razčlenimo prostor, ko ga dokumentiramo s fotografijo?GRAJENO: tipologija, vzorci zidave, robovi naselij...KRAJINA: tipi krajine, gozd, agralna krajina, krajinske ureditveINFRASTRUKTURA: promet, energetika, telekomunikacije, vodovod...RABA: vozlišča dejavnosti, stanovanja, kmetijstvo, javne storitve, šport...

URBANISTIČNO NAČRTOVANJE1. Razloži pojme urbanizem, načrtovanje in urbanistično načrtovanje.

URBANIZEM: je družbeni sistem upravljanja z naravnimi in ustvarjenimi viri, ki z pomočjo splošnihdružbenih in tehničnih norm ter dogovorjenih postopkov njihove uporabe zagotavlja uveljavljanje invarovanje javnega interesa v prostoru. NAČRTOVANJE: v širšem smislu je postopek sistematičnega zbiranja med različnimi možnostmi rešitvedoločenega problema v danih pogojih in predpostavkah. URB. NAČRTOVANJE: uporablja metode in tehnike za: - razporejanje in usmerjanje različnih rab v prostoru- opredeljevanje lokacij za javno rabo- organizacijo dejavnosti- organizacijo prometnih in komunikacijskih omrežij- organizacijo komunalne in teh. infrastrukture- organizacijo prostorskih vzorcev

1

2. Z modelno skico in opisom predstavi gradnike in smisel urbanističnega načrtovanja.

3. Naštej ravni urbanističnega načrtovanja in opredeli njihove značilnosti. ?-NAČRTOVANJE (KAJ): ocena stanja in značilnosti: težnje / procesi, endogeni, eksogeni cilji= vrednote/cilji-LOCIRANJE: (KJE): ponudba prostora: zmogljivosti ustvarjene, naravne danosti: primernost, občutljivost ugotavljanje možnosti sočasne rabe= ocena-NAČRTOVANJE (KAJ): sektorji, preb., delovna mesta: projekcije povpraševanja po prostoru: potrebe-PROJEKTIRANJE (KAKO): soočanje modelov, razporeditev rab in ureditev vzorcev = scenarij urb.zasnove ureditve prostora

4. Shematsko prikaži sosledje urbanističnih dokumentov občine in njihovo medsebojnosoodvisnost po slovenski zakonodaji (Zakon o prostorskem načrtovanju).AARHUŠKA KONVENCIJA, AGENDA 21, SVET EVROPE, LEIPZIŠKA LISTINA, 2007, VIZIJA MOL2025, STRATEŠKI PROSTORSKI NAČRT MESTNE OBČINE LJUBLJANA, OBČINSKI PROSTORSKINAČRT MOL

5. Razloži pojem »odprto načrtovanje«.Pojem pomeni sistematično urejanje prostora, tako da puščamo odprte možnosti za nadaljnirazvoj, zgoščujemo kjer je potreba po zgostitvi in počasi širimo mesto (Rudnik, Pirniče).

6. Razloži povezave med uvajanje mešanih rab v prostor in potrebami sodobne urbanedružbe.Z UVELJAVLJANJEM MEŠANIH RAB V PROSTORU ZAGOTAVLJAMO KRITIČNEMU UPORABNIKUPESTRO IZBIRO DEJAVNOSTI, KI SE SKLADAJO Z NJEGOVIM ŽIVLJENSKIM SLOGOM . ZATO JEPOTREBNO ZAGOTOVITI NA ISTEM MESTU ČIM VEČ MEŠANE RABE, NPR. OBMOČJE ASTRE ZABEŽIGRADOM- STANOVANJA,DELOVNI PROSTOR, PROSTOR ZA DRUŽENJE...

7. Poimenuj in prikaži s skico ustroj osnovne enote rabe prostora. ?

2

8. Razloži pojem »omrežje javnega prostora« in ga prikaži s skico.Povezuje grajene strukture v celoto, tako da je zagotovljena prepustnost tokov in stalno odprtamožnost za nove ureditve.

RAZVOJNI CILJI1. Pojem »razvojni cilji«: opredelitev.

So družbeno legitimne vrednote = javni interes. Cilji razvoja v prostoru niso poljubni. so rezultatdružbenih procesov oblikovanja vrednot.

2. Opiši proces demokratičnega oblikovanja razvojnih ciljev.Demokratični proces oblikovanja družbeno legitimnih razvojnih ciljev= kombinacija bottom up in topdown. Sprememba v prostoru je hkrati globalna in lokalna.

3. Kateri razvojni cilji so družbeno legitimni?Tisti razvojni cilji, ki so v javnem interesu. So rezultat družbenih procesov oblikovanja vrednot

4. Katera pravica državljanov je prvič v zgodovini zavarovana z Aarhuško konvencijo?sodelovanje javnosti pri okoljskem odločanju

5. Opredeli izvor in vsebino pojma »trajnostni razvoj« ter ga predstavi z grafom.

Trajnostni ali zadržani ali vzdržni razvoj je težnja po izboljšanju kakovosti življenja tako, da bomo živeli v okviru nosilnih zmogljivosti podpornih ekosistemov.

6. Zakaj je uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja nujni pogoj za preživetje sodobnedružbe?Ker je prostor pomemben in omejen naravni vir = nosilne zmogljivosti podpornih ekosistemov sokončne

7. Razloži aktualno globalno finančno krizo (2008-2012) s teorijo trajnostnega razvoja.1. Vzpon številnih podjetij in tudi dežel se konča s kolapsom, kar preseneča mnoge strokovnjake. ti šeniso opazili, da so odločilne mejne vrednosti že davno prekoračene.2. Kibernetska razlaga je preprosta: če razvoj prekorači maksimalno tolerančno stopnjo, lahkokadarkoli trči na kako absolutno mejno vrednost, ki povzroči, da se sistem poruši. 3. Rešitev se skriva v tem, da ne prezremo točke zasuka. Ravnati se moramo po logistični krivulji, ki jeznačilna za vse sisteme, ki so sposobni preživetja in ostati znotraj tolerančnih mejnih vrednosti.

3

8. Naštej temeljne cilje urejanja prostora, ki so utemeljeni z vrednotami trajnostnega razvoja.čisto, varno, zdravo okolje; nizka, gosta stanovanjska zazidava; mešanje združljivih dejavnosti;uravnoteženo omrežje javnih storitev; urejena omrežja javnih prostorov; uporaba javnega prometa;varovanje in prenova dediščine; zaščita in urejanje sklenjene mreže krajinskih sistemov

9. Kaj je Agenda 21 in kakšno je njeno sporočilo?Je neobvezujoč, prostovoljni akcijski načrt združenih narodov v zvezi z trajnostnim razvojem.Pokriva več sekcij, med drugim:-naselja: dostopna stanovanja, komunalna infr., lokalni mat. varnost pred naravnimi nesrečami...-potrošniške navade: sprememba navad k manjšemu trošenju virov in onesnaževanju okolja-prebivalstvo: zagotoviti sredstva za preživljanje, zdravje, kvaliteto življenja, izboljšati položaj žensk-trajnostno gospodarjenje z naravnimi viri: zrak, zemlja, voda gozdovi, ravnanje z nevarnimi odpadki,kmetijstvo...-krepitev vloge pomembnejših skupin: ženske, otroci, mladina, domorodna ljudstva, nevladne org.,lokalne oblasti, delavci, podjetniki-orodja za izvajanje: prenos tehnologij, znanost, izobraževanje in javna zavest, informiran

10. Navedi in razloži razvojne cilje ministrov EU odgovornih za regionalno planiranje (CEMAT2000). -uravnotežena razvitost in konkurenčnost regij- povezovanje mest v urbana omrežja- uravnotežen odnos mesto: podeželje- uravnotežena fizična dostopnost- dostopnost znanja in informacij- zmanjšanje škodljivih vplivov na okolje- alternativni viri energije-omejevanje vplivov naravnih nesreč- varovanje naravnih virov in naravne dediščine- prenova kulturne dediščine- razvoj kakovostnega turizma

11. Komentiraj cilje ministrov EU odgovornih za regionalno planiranje (CEMAT 2000) z vidika razvoja Slovenije.CILJI: čisto, varno in zdravo okolje, nizka in gosta stanovanjska zidava, mešanje združljivih dejavnosti,uravnoteženo omrežje javnih storitev, urejanje omrežja javnih prostorov, uporaba javnega prometain koles, varovanje in prenova dediščine, zaščita in urejanje sklenjene mreže krajinskih sistemov

12. Navedi načela Vizije Ljubljane 2025 in komentiraj njihovo usklajenost z evropskimi inglobalnimi cilji.LJUBLJANA BO:- sonaravno mesto: zeleno je lepo, podeželje in mesto, zmanjšali bomo promet v mestu- idealno mesto: sodelovanje vseh pri razvoju- vseslovenska metropola: talilnica Slovencev in novih priseljencev, potniški center Ljubljana= težiščevelikega mesta, mesto ima dobre gospodarje.Vizija Ljubljane je dobro usklajena z Evropskimi in globalnimi cilji, kar se kaže tudi po že uresničenihciljih: javni promet, KOLESA, prenova dediščine, itd...

13. Navedi ime internetnega portala, preko katerega pridobivamo informacije o stanju innačrtovanih spremembah v prostoru mestne občine Ljubljana. Skiciraj vsebinski ustrojportala.urbanizem.ljubljana.si - URBINFO

4

14. Navedi vsaj tri splošne cilje iz veljavnega Strateškega prostorskega načrta mestne občine Ljubljana.- kakovostno nadgraditi že urbanizirana območja-sanirati razpršeno gradnjo ali drugače neustrezno izrabljene površine-dopolniti družbeno in gospodarsko javno infrastrukturo-racionalno širiti poselitev, kjer je za razvoj MOL nujno potrebno

CILJI LJUBLJANE1. Naštej nekaj imen baz prostorskih podatkov za občine v Sloveniji.

ATLAS OKOLJA, PISO, IOBČINA, GERK, GEODETSKA UPRAVA RS, PROSTOR PORTAL, URBIINFO, MOL...

2. Navedi podatke, ki so dostopni na portalu Urbinfo in kratko razloži njihovo vsebino. načrt namenske rabe; PRIKAŽE ČEMU JE PROSTOR NAMENJEN: STANOVANJA, GOZDOVI,

NJIVE... načrt prometne infrastrukture; PRIKAŽE PROMETNE POVEZAVE, CESTE, ŽELEZNICE,

KOLESARSKE, PEŠ POTI načrt omrežja javnih storitev (družbena infrastruktura);POKAŽE KJE SO TRGOVINE,

INDUSTRIJSKE CONE načrt varstva in urejanja zelenih ter vodnih površin; POKAŽE KJE JE VODA, KAKO

POPLAVLJA, KJE SO GOZDOVI, PARKI... načrt varstva grajenega tkiva in kulturne dediščine; POKAŽE DO KAM SE SME POSEGATI,

KATERI DELI NASELJA SO ZAŠČITENI, KJE SE NAHAJA KULTURNA DEDIŠČINA... prikaz ogroženosti z naravnimi nesrečami in načrtovane ukrepe; POKAŽE PLAZENJE TAL,

POPLAVLJANJE VODA... prikaz onesnaženost okolja in načrtovane ukrepe; PRIKAŽE KJE JE OKOLJE NAJBOLJ

ONESNAŽENO IN KAKŠNI SO NAČRTI, DA BI TO ONESNAŽENOST PREPREČILI.

3. Navedi vsaj dva razvojna cilja iz dokumenta Vizija Ljubljane 2025 in razloži njuno povezavo z načeli trajnostnega razvoja.LJUBLJANA BO SONARAVNO MESTO: Zeleno je lepo ,Zmanjšali bomo promet v mestuIDEALNO MESTO Sodelujte pri razvoju

kakovostno nadgraditi že urbanizirana območja, sanirati razpršeno gradnjo ali drugače neustrezno

izrabljene površine, dopolniti družbeno in gospodarsko javno

infrastrukturo in racionalno širiti poselitev, kjer je to za razvoj MOL

nujno potrebno.

4. Opredeli pojem »naravne danosti« in jih naštej. Shematsko prikaži pojavne oblike preoblikovanih naravnih danosti.

5

5. Navedi plasti naravnih danosti.

6. Razloži kdo so nosilci urejanja prostora in kakšna je njihova vloga v sistemu urejanja prostora v Sloveniji.

Delovati morajo skladno

7. Razloži vsebino in cilj analize zmogljivosti in občutljivosti prostora.vsebina cilj

8. Opiši korake pri izdelavi analize zmogljivosti in občutljivosti prostora. Ponazori z naslovi kart iz vaj.

RELEVANTNE PLASTI ZA SINTEZO DOLOČIMO NA PODLAGI RAZVOJNIH CILJEV IN OCENE STANJA NA TERENU SPECIFIČNO ZA VSAK PROJEKT POSEBEJ.Naslovi kart:KARTA RANLJIVOSTI PROSTORA, VAROVANE POVRŠINE, osončenje, relief, VIŠINE PO PLASTNICAH,NAKLONI PO PLASTNICAH, VPLIVI NA OKOLJE / HRUP, VPLIVI NA OKOLJE / ONESNAŽENOST ZRAKA, JAVNI PROSTOR: GRAJENI, ZELENI, JAVNE STORITVE IN OSKRBA (DEJAVNOSTI), ZASEBNE STORITVE IN OSKRBA (DEJAVNOSTI)

6

9. Shematsko prikaži postopek in tehnike obdelave informacij za namen ugotavljanja zmogljivosti prostora in omejitev za razvoj.

10. Navedi in opiši vsebino vsaj treh podatkovnih baz za naravne danosti.ATLAS OKOLJA, NARAVOVARSTVENI ATLAS, CORINE - EEA

11. Naštej poglavitne prvine reliefa in klime, ki vplivajo na lego in obliko grajenega tkiva. RELIEF: KLIMA:• NAKLONI, • OSONČENJE,• VIŠINE, • PREVETRENOST • RAZGLEDI.

12. S skico in opisom razloži osnovno načelo umeščanje stavbe na parcelo.

13. Razloži odvisnost med lego stavbe in njeno energetsko učinkovitostjo.

7

14. Navedi priporočene minimalne vrednosti osončenosti stanovanjskih stavb.

15. Navedi naklone reliefa, ki so primerni za gradnjo.0 - 10% (0 - 5,7°) primerno za gradnjo10 - 30% (5,7° - 16,7°) pogojno primerno za gradnjo(z dodatnimi tehničnimi ukrepi)nad 30% (nad 16,7°) neprimerno za gradnjo

16. V kakšnem formatu nam GURS posreduje podatke DMV? Kako jih odpremo v Autocad Map 3d? format .xyz s programom Global Mapper konvertiramo v format .asc za branje z AutoCAD MAP 3D, natančnost DMV 5 je največ 1 m, zato je primeren za urbanistično načrtovanje, ne pa za arhitekturno projektiranje.

17. Kakšna je horizontalna in vertikalna natančnost podatkov DMV?DMV 5: izdelan na gridu 5x5 m, natančnost 1 m na odprtih območjih in 3 m na zaraščenemterenu, vertikalna natančnost DMV je omejena na 1-3 metre

18. Opiši postopek za izris plastnic (izohips) v Autocad Map 3d.- V programu po običajnem postopku odpremo DMV.-V stranskem meniju Task Pane kliknemo ikono Data > New Contour Layer... Pri tem mora bitispodaj označen layer z DMV-Odpre se okno Generate Contour. Vnesemo razpon izohips (Contour elevation interval) terrazpon poudarjenih izohips (Major contour every: ). Izohipsam lahko dodamo oznake višin(Label the elevation)-Kliknemo OK. Program izriše izohipse kot polyline, ki se jih lahko obdeluje v AutoCADu.OPOZORILO: Natančnost DMV je omejena na 1-3 metre, zato so manjše izohips nenatančne

19. Kaj pomeni, če je v Style Editorju pri urejanju DMV prižgana oz. izklopljena funkcijaHillshade Band? Pri katerih analizah naj bo prižgana in kdaj izklopljena ter zakaj?Če je funkcija vklopljena, bo prikazano senčenje terena. Funkcija mora biti prižgana prianalizi osončenja ter izklopljena pri analizi naklonov. Z izklapljanjem in vklapljanjem funkcijesi omogočimo lažje branje podatkov na različnih analizah, saj bi križanje barv povzročiloneberljivost analize.Vendar pa se s pravimi nastavitvami da barve prilagoditi in združiti vse analize hkrati, tako, daso še zmeraj berljive.

8

ANALIZA OBČUTLJIVOSTI IN RAZVOJNIH ZMOGLJIVOSTI PROSTORA:USTVARJENE DANOSTI-RABA POVRŠIN IN PROMET

1. Kaj je osnovna enota in kaj zbirna enota rabe površin?Osnovna enota rabe površin je parcela.Izbirna enota rabe površin je območje.

2. Katero geodetsko podlogo uporabljamo za prikaz rabe površin. S skico prikaži elemente te podloge.Prikazano je na digitalnem katastrskem načrtu.

3. Navedi skupine osnovne rabe urbaniziranih površin in tri primere osnovne rabe.OSNOVNE RABE: -stanovanjske površine-površine za storitve in oskrbo-površine za oskrbo z javnimi storitvamipovršine za komunalno in energetsko oskrbo ter zveze-površine za proizvodnjo-zelene površine-prometne in transportne površine

4. Opiši in skiciraj način standardnega označevanja osnovnih kategorij rabe površin v urbanističnih načrtih.Označujemo jih z različnimi barvami ali šrafurami ter s kratico.

9

5. Kaj je vsebina »matrike skladnosti rab« in kako jo uporabljamo?Je neke vrste anketa, ki se jo da rešiti prebivalcem nekega območja. Oni z znaki (plus, minus,krogec) označujejo, katere rabe se po njihovem mnenju v prostoru lahko mešajo. Npr:stanovanja naj se mešajo z storitvami in oskrbo(+), se lahko mešajo z obrtjo (o) in se nesmejo mešati z industrijo ( - )Matrika skladnosti rab nam pokaže na kakšen način in koliko lahko mešamo različne dejavnosti pri namenski rabi površin. Npr: industrija se ne sme mešati s stanovanji, lahko pa se meša z obrtjo, parki in tovornimi prometnimi terminali...

6. Naštej vrste urbanih omrežij.DEJAVNOSTI: omrežje javnih storitev, omrežje storitev in servisov, javni prostorINFRASTRUKTURA: ceste, vodovod, kanalizacija, energetika, zveze

7. Opredeli povezavo med pojmoma »dostopnost« in »javni prostor«.DOSTOPNOST zagotavljamo z OMREŽJEM JAVNEGA PROSTORA. Dostopnost je merilokakovosti urbane strukture.

8. Pojasni pravilo za umeščanje javnih zgradb v prostor.Javne storitve morajo biti dostopne iz javnih prostorov. Razvrščajo naj se vzdolž glavnih ulic, na trgih in na vozliščih. Vse to zaradi lažje dostopnosti.

10

9. Naštej vrste varovanih območij in pojasni,, kako jih označujemo v urbanističnem načrtu.-Kulturna in naravna dediščina: razglašena in evidentirana dediščina vseh kategorij,arhitekturne, krajinske in urbanistične posebnosti-rezervati: energetske, cestne, komunalne infrastrukture; drugi rezervati...npr: črpališčavode, odlagališča odpadkov, območje za potrebe obrambePrikaz v urb. načrtu:

10. Razloži pojem »promet« in njegove pojavne oblike.Promet si lahko razlagamo kot skupek gospodarskih dejavnosti (transport) in prometnihnaprav (na tleh, na vodi, v zračnem in brezzračnem prostoru), ki sestojijo iz prometnihomrežij in cestnih površin.

11

11. Skiciraj in opiši tipe prometnih omrežij.Poznamo TRADICIONALNO, SODOBNO ter HIBRIDNO cestno omrežje.Omrežja so:-VIRTUALNA-FIZIČNAOptimalno omrežje je hibridno omrežje, ki je kombinacija tradicionalnega omrežja glavnihcest (LG), na katere se navezujejo nižje kategorije cest ( LZ, LK in JP) v obliki sodobnegacestnega omrežja. Zbirne mestne ali krajevne ceste (LZ) se navezujejo v obliki zank.

12. Razloži pojem »kategorizacija cest«.Ceste kategoriziramo na: -avtoceste (AC): namenjene daljinskemu prometu motornih vozil in so sestavni delavtocestnih povezav s sosednjimi državami. njihov sestavni del so tudi posebej zgrajenipriključki nanje.- glavne mestne ceste (LG): nadaljevanje državnih cest skozi mesto namenjene prometnemupovezovanju mestnih območij in četrti; skladno s predpisi o varnosti cestnega prometa je nanjih lahko dovoljena višja hitrost od splošne omejitve hitrosti v naselju.-zbirne mestne ceste ali zbirne krajevne ceste (LZ): ki so namenjene zbiranju in navezovanjuprometnih tokov iz posameznih območij ali četrti mest in delov naselij na ceste višjekategorije-mestne ceste ali krajevne ceste (LK): so kot nadaljevanje cest višje kategorije namenjenedostopu do zaključenih prostorskih enot (stanovanjske soseske, blokovne in individualnegradnje, ind. cone, nakupovalni centri, itd...) v posameznih območjih ali četrtih mest innaselij.

13. Skiciraj in opiši prvine prečnega profila ceste.

12

14. Pojasni pojem »Trajnostna mobilnost«.Trajnostna mobilnost = zmanjševanje uporabe motornih vozil pri enakih ali boljšihstandardih dostopnost

15. Kaj je osnova za dimenzioniranje cestnih naprav?Osnova so vozila in pešci.

16. Opredeli pojem transportne površine in navedi vsaj dva primera iz Slovenije.To so logistične površine prometnih terminalov.Primera:- železniški terminal Polje- Luka Koper ?

17. Kako določimo potrebne površine za parkiranje?Na podlagi normativov za parkirna mesta, pri čemer moramo upoštevati redukcijske faktorje zaradi alternativnih načinov transporta oseb.

18. Navedi ukrepe in naprave za umirjanje ter zmanjševanje prometa v naseljih. Podaj vsaj dva primera iz Ljubljane.-naprave (ovire, križišča, ...)- režimi (območje za pešce in mešana območja, omejitve hitrosti, zaračunavanje parkirnin-javni prevoz (bus, vlak, mini-bus)-promocija kolesarjenja in pešačenja, javnega prevoza

13

Primeri: BicikLJ, pobiranje parkirnin, peš-cone,...

SCENARIJI-MODELIRANJE SISTEMOV ZA URBANISTIČNE NAČRTE1. S katerim kriterijem vrednotimo trajnostno kakovost urbanega sistema?S kakovosti bivanja (Mercerjeva lestvica):

•prehodnost in preprosta orientacija , •kakovost oblikovanja in gradnje, •pestrost ponudbe, •zasebnost, •varnost, •čista voda, zrak in zemlja •hoji prijazna ureditev, •dobra dostopnost do javnega prometa, •dostopnost do zelenih površin…

2. Zakaj analiziramo urbane sisteme po plasteh?

Z nalaganjem različnihomrežij enega prekodrugega v posameznihprogramskih oziromafunkcionalnih plasteh sevzdržujejo pogoji za rastkompleksnosti sistema. Pestrost, ki se poraja izzloženosti različnihplasti, zagotavljaneposreden dostop dorazličnih omrežij inponuja širok izbornjihove uporabe.

3. Opredeli pojem »scenarij« in navedi vrste scenarijev glede na razvojne cilje.RAZVOJNI SCENARIJ=napoved verjetnega stanja sistema na podlagi izbranih ciljev. Ta obsega modelni prikaz:zasnove socialnega, ekonomskega, programskega in organizacijskega razvoja projekta ter načrtovanje postopnosti izvedbe projekta.Glede na razvojne cilje ga delimo na: EKOLOŠKI IN TRŽNI SCENARIJ

4. Navedi in pojasni značilnosti tržnega scenarija.-PRISTOP OD ZGORAJ NAVZDOL (TOP-DOWN)-cilje opredeljujejo vlagatelji izven lokalnega okolja/država, mesto, zasebni vlagatelji/-danosti v območju in interesi lokalne skupnosti so podrejeni interesom vlagateljev po profitu(trženje zelenih tehnologij, gradnja stanovanj za trg, …)Posledice v prostoru se kažejo kot onesnaževanje okolja, pomanjkanje javnega prostora in javnih storitev za lokalno prebivalstvo, nerazvitost lokalnega omrežja komunikacij, nepovezanosti območja z neposredno okolico.

5. Navedi in pojasni značilnosti ekološkega scenarija.-PROSTOP OD SPODAJ NAVZDOL (BOTTOM-UP)

14

-razvojni cilji države in zasebnih vlagateljev so podrejeni interesom lokalne skupnosti in javnih koristi-izhodišče preurejanja so interesi lokalnih prebivalcev in varovanje okolja (socialno podjetništvo, samooskrba s hrano,…)Posledice v prostoru se kažejo kot izvajanje ukrepov za sanacijo degradiranega okolja, urejanje omrežjajavnih prostorov, gradnja socialnih stanovanj in omrežja javnih storitev, obnova kulturne dediščine, varovanje naravnih vrednot, pridobivanje delovnih mest za lokalno prebivalstvo, izboljšanje dostopnosti do dobrin in storitev za vse prebivalce….

1. Razloži pojma: raba površin in namenska raba površin.Namenska raba prostora je razporejanje dejavnosti v prostoru. Osnovna porazdelitev zemljišča na posamezne rabe je pomembna s stališča zagotavljanja potrebnih površin za določene dejavnosti na lokalnem nivoju. Predvsem je potrebno opredeliti zamljišča za javno rabo. Namenska raba je dejavno, operativno in nadzorno orodje prostorskega načrta.

1. Čemu je namenjen načrt namenske rabe površin?NAČRT NAMENSKA RABE = DEJAVNO, OPERATIVNO IN NADZORNO ORODJE PROSTORSKEGA NAČRTA, KI SLUŽI ZA RAZVOJ IN KONTROLO NAČRTOVANIH DEJAVNOSTI V PROSTORU.

2. Naštej in opiši tri temeljne vsebine načrta namenske rabe površin.RAZLIKOVANJE PO FUNKCIJI: glavne temeljne ali primarne dejavnosti, ki kažejo funkcionalno usmerjenost naseljaRAZLIKOVANJE PO POMEMBNOSTI: dejavnosti ki podperajo vodilno funkcijo v naseljuRAZLIKOVANJE PO PROSTORSKEM VZORCU: homogena območja, hetorogena območja, posamične razpršene lokacije.

3. Razloži pojem: razvojne strategije in navedi nekaj primerov uporabe.Razvojne strategije določajo režime urejanja posameznih območij, ne glede na njihovo obstoječo ali predvideno rabo. Ločimo jo na 2 dela: 1. Omejitve ki veljajo za posamezna območja na podlagi posebnih zakonov in predpisov, ki ščitijo javni interes, ter 2. Orodja ekonomske in prostorske politike za doseganje določenih ciljev.1. OBMOČJA DELNIH POSEGOV 2. OBMOČJA VARSTVA NARAVNIH IN USTVARJENIH DANOSTI3. OBMOČJA PRENOVE DEDIŠČINE IN DEGRADIRANIH OBMOČIJ2. NAMENSKA RABA POVRŠIN KOT STRATEGIJA ZA USMERJANJE RAZVOJA 4. RAZVOJNI PROJEKTI JAVNEGA SEKTORJA

4. Zakaj uvrščamo varstvo in prenovo med razvojne strategije?Zato ker sta pomembna za usmerjanje razvoja, zaradi večje prilagodljivosti in dinamike dejavnostiv prostoru, kot so varstvo in urejanje voda, plodna zemljišča, gozdovi....

5. Zakaj je mešanje rab nujno potrebna razvojna strategija za doseganje ciljev trajnostnega razvoja.Sožitje skladnih rab in kakovost urbanega prostoru dajejo raznolikost programov indejavnosti ljudem zagotavlja raznolikost družbenih, ekonomskih in doživljajskih možnosti, kijih različni uporabniki različno izkoriščajo.

6. Naštej in opredeli vsaj tri urbanistične kazalce. Bruto površina območja; je celotna površina obravnavanega območja Neto površina območja; obsega lahko eno samo zemljišče npr: stanovanjskemu objektu

računamo vsoto vseh zazidanjih zemljišč Delež prostih površin: p+SZ=100% Stopnja zazidanosti SZ= delež pozidanih površin v odstotku od celotne površine

15

ŠN število nadstropij nad terenom Neto tlorisna površina na 3 je tlorisna površina med navpičnimi elementi, ki omejujejo

prostor

7. Zakaj so urbanistični kazalci nadzorno orodje izvajanja urbanističnega načrta?8. SAJ Z NJIHOVO POMOČJO IN ZAHTEVAMI ZAGOTAVLJAMO DOBRE POGOJE ZA BIVANJE IN

DELO V ŽIVLJENSKEM OKOLJU.

9. Zakaj je gosta gradnja eden najpomembnejših ciljev trajnostnega razvoja in kako jomerimo?

VISOKE GOSTOTE ZIDAVE ZMANJŠUJEJO UPORABO OSEBNIH AVTOMOBILOV, SPODBUJAJOUPORABO JAVNEGA PREVOZA, KOLESARJENJE IN PEŠAČENJE, EKONOMIČNO IZRABLJAJODRUŽBENO INFRASTRUKTURO TER OMOGOČAJO ENERGETSKO VARČNO GRADNJO.GOSTOTOMERIMO S KAZALCI IZRABE PROSTORA:KOLIČNIK IZRABE PROSTORA /FIZ/, KOLIČNIK (STOPNJA)ZAZIDANANOSTI /FZ/, GOSTOTA STANOVANJ, GOSTOTA PREBIVALCEV…

10. Opredeli količnik izrabe prostora (FIZ) in količnik zazidanosti zemljišča (FZ).FIZ= KAŽE S KOLIKO NADSTROPIJ JE ZAZIDANA POVRŠINA ZEMLJIŠČA, TOREJ KAŽE S KOLIKONADSTROPIJ LAHKO PREKRIJEMO DANO OBMOČJE DELIMO JO NA FIZ BRUTO IN FIZ NETO FZ PA POMENI DELEŽ POZIDANIH POVRŠIN NETO POVRŠINE GRADBENEGA ZEMLJIŠČA VODSTOTKIH OD CELOTE POVRŠINE. STOPNJA ZAZIDANOSTI ALI FZ %= ZAZIDANA POVRŠINA/NETOPOVRŠINA

11. Naštej vrste javnih in javno-zasebnih gradenj, s katerimi uresničujemo urbanistične strategije. Navedi vsaj tri primere.•uresničevanja kombiniranega scenarija: Mountain dwellings, BIG –Biarke IngelsGroup+JDS Architects, Orestadt, Copenhagen: socialna stanovanja, pretežna raba, zaokrožena območja•uresničevanja ekološkega scenarija: Berlin, opuščen stadion: začasna raba, prenova, zelene površine, projekt javnega sektorja•uresničevanja tržnega scenarija: London-olimpijski park: mešane rabe, prenova, etapnost, javne storitve, infrastruktura

12. Navedi vsebino operativne karte namenske rabe površin.OPERATIVNA KARTA NAMENSKE RABE POVRŠINPRIKAŽEMO:1. OSNOVNA RABA (STANOVANJA, STORITVE, INDUSTRIJA ….)+2. POGOJI RABE (MEŠANA, PRETEŽNA, ZAČASNA…..)+3. STRATEGIJE ( VARSTVO, PROJEKTI JAVNEGA SEKTORJA, PRENOVA…)

13. Naštej razvojna orodja, ki opredeljujejo pogoje namenske rabe površin.GLEDE NA CILJE RAZLIKUJEMO 2 OSNOVNA SCENARIJA : EKOLOŠKI IN TRŽNITRŽNI: PRISTOP OD ZGORAJ NAVZDOL (TOP-DOWN). CILJE OPREDELJUJEJO VLAGATELJI IZVENLOKALNEGA OKOLJA /DRŽAVA, MESTO, ZASEBNI VLAGATELJI/, DANOSTI V OBMOČJU IN INTERESI LOKALNE SKUPNOSTI SO PODREJENI INTERESOM VLAGATELJEV PO PROFITU.EKOLOŠKI: PRISTOP OD SPODAJ NAVZGOR (BOTTOM-UP).RAZVOJNI CILJI DRŽAVE IN ZASEBNIH VLAGATELJEV SO PODREJENI INTERESOM LOKALNE SKUPNOSTI IN JAVNIH KORISTI.IZHODIŠČE PREUREJANJA SO INTERESI LOKALNIH PREBIVALCEV IN VAROVANJE OKOLJA

14. Naštej razvojno strateške projekte javnega sektorja in navedi vsaj tri primere.TO SO: SANACIJA DEGRADIRANIH OBMOČIJ, REVITALIZACIJA IN PRENOVA MESTNIH SREDIŠČ, GRADNJA SOCIALNIH STANOVANJ, GRADNJA TEHNIČNE INFOSTRUKTURE, SANACIJA

16

RAZPRŠENE GRADNJE, GRADNJA DRUŽBENE INFOSTRUKTURE, GRADNJA ZAOKROŽENIH OBMOČIJ MEŠANE RABE...PRIMERI:

PRIMER IDEJNEGA NAČRTA NAMENSKE RABE POVRŠIN: KOOLHAAS MELUN SÉNART, NATEČAJ, 1987

17

VPRAŠANJA UN 2013-141. Kaj prikazuje analiza povezljivosti (sintakse prostora)?

To je analiza povezanosti cest in poti. Prikazuje dostopnost prostora, ki je odvisna od stopnje povezanosti javnega prostora. Dostopnost pa je merilo kakovosti urbane strukture.

2. Skiciraj in razloži načela za razporejanje dejavnosti ob glavnih cestah.

3. Razloži razliko v pomenu pojmov »transport (prevoz)« in »promet«.

Transport = prevoz, ima gospodarski pomen za Evropo. Zaposluje 6% ljudi in predstavlja 6,3% BDP.

4. Naštej negativne in pozitivne vplive prevoza.Negativno: onesnaženje okolja, velika poraba časa za prevoz, trošenje naravnih virov energijePozitivno: gospodarska rast, zaposlenost, svoboda gibanja

18

5. Navedi načela trajnostne prometne politike.- UN in UO se morata izogibati širjenju zmogljivosti infrastrukture za pretok

ljudi in blaga- Mesta in regije morajo s politiko trajnostne mobilnosti zagotoviti enako ali

boljšo dostopnost ob hkratnem zmanjšanju škodljivih izpustov (trajnostna mobilnost)

- Z načrtovanjem mešanih funkcij, višjih gostot zidave in mešanjem različnih družbenih skupin oblikujemo mesta, ki zagotavljajo boljšo dostopnost po načelu združiti prostor in ljudi

6. Naštej ukrepe za doseganje trajnostne mobilnosti.- Javni prevoz- Krepitev železniškega prevoza za ljudi in blago- Krepitev omrežij kolesarskih in pešpoti- Zagotavljanje uravnotežene dostopnosti do storitev, delovnih mest in

zelenih površin- Nadomeščanje potovanj z informacijsko-komunikacijskimi tehnologijami- Umirjanje prometa v naseljih- Ozaveščanje javnosti

7. Opredeli pojem »trajnostna mobilnost«.To je sistem ukrepov za zmanjševanje uporabe motornih vozil pri enakih ali boljših standardih dostopnosti.

8. Razloži pojem »koncept TOD«.To je koncept načrtovanja urbane oblike za trajnostno mobilnost na podlagi načrtovanja dostopnosti z javnim prevozom. Vsebuje pet značilnosti, ki določajo potovalne vzorce prebivalcev ''5D'' – pet dejev:1. Density – gostota ljudi, zidave, delovnih mest2. Diversity – raznolikost rab, stavbnih tipologij, ljudi3. Design – oblika ulice po meri pešca in kolesarja, gosta in povezana ulična

mreža4. Destination accessibility – dostopnost cilja, npr.delovnih mest v

30min=20% manj voženj5. Distance to transit – oddaljenost od postaje javnega prevoza do 6min in

hoje ali radij 650m9. S skico prikaži sovisnost urbane oblike in potovalnih tokov.

10. Naštej učinke koncepta TOD na razvoj urbane oblike in kakovost bivanja.- Preprečuje razpršeno rast grajenega tkiva- Usmerja rast mesta v omrežje transportnih koridorjev, ob katerih se nizajo

zgoščena naselja- Zmanjša število voženj za 50%, pri čemer gospodinjstva prihranijo 20%

svojih dohodkov11. Skiciraj in razloži razliko med klasičnimi in TOD transportnimi koridorji.

19

12. Opiši razmerje med gostoto poselitve in učinkovitostjo javnega prevoza.Z višjo gostoto poselitve, se veča tudi število potovanj, ki jih prebivalci na leto opravijo z javnim prevozom.

13. Naštej vsaj štiri značilnosti organizacije mestnega predela po »konceptu TOD«.- Gravitira k postajališču javnega prevoza v radiu 650m- Ob postajališču so okrog javnega prostora združene storitve in delovna

mesta- Gostota grajenega tkiva je najvišja ob postajališču- Kratki stavbni bloki, učinkovita ulična mreža, parkirni režimi in mešana raba- Kakovostno urejene površine za pešce- Umirjanje prometa- Različne stavbne tipologije in cenovne kategorije stanovanja- Dnevne aktivnosti na oddaljenosti 5-10min hoje- Združevanje rab, ki lahko dnevno ali tedensko delijo potrebe po parkiranju

zmanjša potrebo po parkirnih površinah za 30%14. Zapiši definicijo razvojnega scenarija in njegove sestavne dele.

Razvojni scenarij je napoved verjetnega stanja sistema na podlagi izbranih ciljev. Obsega: - MODELNI PRIKAZ zasnove socialnega, ekonomskega, programskega in

organizacijskega razvoja projektater načrtovanje postopnosti izvedbe projekta

- KRITERIJE izbranih ciljev trajnostnega razvoja (pametna rast, trajnostna rast, vključujoča rast)

- VREDNOTENJE prednosti in slabosti glede na zastavljene razvojne cilje15. Naštej splošne cilje trajnostnega razvoja v Evropski skupnosti (EU).

- PAMETNA RAST – raziskave, izobraževanje in razvoj- TRAJNOSTNA RAST – učinkovita raba virov, zeleno gospodarstvo- VKLJUČUJOČA RAST – socialna pravičnost in povezanost

16. Naštej vsaj pet kriterijev trajnostnega razvoja za merjenje kakovosti urbanega okolja po Mercerju.- prehodnost in preprosta orientacija ,- kakovost oblikovanja in gradnje,- pestrost ponudbe,- zasebnost,- varnost,- čista voda, zrak in zemlja

20

- hoji prijazna ureditev,- dobra dostopnost do javnega prometa,- dostopnost do zelenih površin…

17. Pojasni opredelitev celovite politike urbanega razvoja v Leipziški listini?Je opredeljena kot proces, v katerem se usklajujejo prostorski, sektorski in časovni vidiki ključnih področij urbane politike.

18. Pojasni pojem »Baukultur«.Pojem opisuje visok standard življenjskega okolja. Dosegli naj bi ga z okrepitvijo povezanosti arhitekture, načrtovanja infrastrukture in urbanega načrtovanja, da bi ustvarili privlačne javne prostore, prilagojene potrebam uporabnikov.

19. Pojasni povezavo med stanovanjsko politiko in socialno kohezivnostjo (družbeno povezanostjo).Stanovanjska politika je lahko učinkovit instrument za dosego ciljev socialne kohezije in integracije v mestih ter urbanih območjih. Izboljšati je potrebno možnosti za izobraževanje in usposabljanje, ki bodo osredotočene na potrebe otrok in mladih, ki tam živijo (enakovredni dostop do javnih storitev).Izboljšati obstoječi grajeni fond v ogroženih mestnih predelih, predvsem z vidika njihovega oblikovanja, fizičnih lastnosti in energetske učinkovitosti.

20. Navedi in opiši pet razvojnih ciljev Evropske skupnosti do leta 2020.- zaposlovanje: 75% zaposlenost- R&D (reserach and development = raziskave in razvoj): vlaganja v višini

3% BDP EU (v SLO=2,6%).- klimatske spremembe in energetska trajnost:

• 20% manj ogljikovih izpustov,• 20% energije iz obnovljivih virov,• 20% povečati učinkovitost izrabe energije.

- izobraževanje• najmanj 40% prebivalcev med 30 in 45 let doseže tretjo stopnjo

izobrazbe,• manj kot 10% prebivalcev predčasno opusti šolanje.

- revščina in socialna izključenost: 20 milijonov manj prebivalcev ogroženih zrevščino in socialno izključenih

21. S skico prikaži obliko trajnostnega in modernističnega mesta.

22. Skiciraj in opiši osnovni geometriji regulacijskih mrež.

21

22

23