vprašanja cpp

8/20/2019 Vprašanja Cpp

1/22

1.) OBKROŽI z DA in NE:

a.) če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 2000€,Vrhovno sodišče revizije sploh ne more dopustiti, ne glede na to, ali gre zapomembno pravno vprašanje/neusklajeno sodno prakso !"#$)

b.) če sodišče izve, da zdravnik, ki pa%ienta kljub navedbam, da ga boli glava inkljub okoliščinam, da je pa%ient ob pad%u z glavo udaril v zid, ni poslal nadodatne preiskave, ni ravnal v skladu s skrbnostjo dobrega strokovnjaka& gre pripodčrtanem sklepanju za rešitev pravnega in ne dejanskega vprašanja

%.) Vmesno sodbo lahko sodišče izda tudi po u.d. brez predloga strank

d.) Vsak, ki je pravno sposoben, je tudi sposoben biti stranka

e.) 'rito(beno sodišče lahko od novele ''*+ dalje na obravnavi izvede ne ledokaze, ki so (e bili izvedeni pred sodiščem prve stopnje, pač pa tudi dokaze, ki

so pred sodiščem prve stopnje si%er bili predlagani, vendar pa ne izvedeni

.) V predlogu za obnovo postopka je razlog novih dejstev in dokazov mogočenavajati med drugim) pod pogojem, da so ta dejstva nova, kljub temu pa moraiti za dejstva, ki so obstajala (e pred zaključkom - v pravdi, glede katere sepredlaga obnova postopka

g.) o gre za obstoj kaznivega dejanja kot predhodno vprašanje, je pravdnosodišče vezano tudi na kazensko oprostilno sodbo

h.) e sodišče ugotovi, da je za zadevo pristojen upravni organ, odstopi zadevopristojenmu upravnmu organu

i.) 1o(bo za razveljavitev sodne poravnave je mogoče vlo(iti tudi zaradinepravilne uporabe materialnega prava

2.) je proti 3 tovarna) vlo(il to(bo, za plačilo odškodnine za škodo, ki jo jeutrpel zaradi izliva strupenih odplak v reko. V to(bi je navedel, da je strupeneodplake v reko izpustil to(ene% in da to(ene% za to škodo odgovarja. 1o(ene% jeugovarjal, da on ni povzročil škode, pač pa je to storila tovarna 4. 5odišče jeugotovilo, da je ugovor to(en%a utemeljen in da to(nik ni to(il pravega dol(nika.

1o(bo je zato zavrglo. li je ravnalo prav6 atere dve vrsti pasivne legitima%ijerazlikujemo, kakšno je razmerje med njima.

3.) 'rito(nikov odvetnik je $ dan prito(benega roka poslal na sodišče predlog zapodaljšanje roka za prito(bo. 5kli%eval se je na te(ave pri zbiranju dokumenta%ijein pri komuni%iranju s stranko*ta je tuje% in je treba sodbo najprej prevesti, takoda se lahko stranka odloči, ali sploh (eli vlo(iti prito(bo. li sme sodišče predloguza podaljšanje roka ugoditi6 brazlo(i7 8aštej kateri razlogi, ki jih je mogočeuveljaviti z obnovo postopka niso vezani na 9 letni rok za vlo(itev tega pravnegasredstva.

4.) V katerem primeru višje sodišče ob ugotovitvi, da je sodišče :. stopnjenepravilno uporabilo materialno pravo, razveljavi sodbo in vrne zadevo sodiščuprve stopnje v nov postopek6


2/22

5.) -lavno načelo, ki v pravdnem postopku velja glede povrnitve stroškov, jenačelo;;;;;;;;;;;;;. orektiv tega načela, pa je ;;;;;;;;;;;;;; .

6.) V katerih dveh primerih pride do delega%ije pristojnosti.

7.) :zredni pravni sredstvi, ki sta nedevolutivni sta ;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;; ;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;.

9.) določa, da pri delovršni pogodbi v primeru, ko %ena ni bila posebejdogovorjena, dolguje primerno %eno. V konkretnem primeru sta se naročnik inprevzemnik dogovorila za odplačno delo, %ene pa niste dogovorila. 'o opravidela je naročnik odklonil plačilo in prevzemnik je vlo(il to(bo. V to(bi je navedeldejstva in dokaze glede pogodbe in opravljenega dela, ter postavil naslednjito(beni zahtevek< to(ene% je dol(an plačati primerno %eno. li je to(benizahtevek ustrezen6

10.) V alinejah naštej, v katerih primerih sodišču ni treba razpisati poravnalneganaroka.

11.) 8a kratko opišite ali se strinjate z naslednjo izjavo< otrok stranke lahkoodkloni pričanje.

12.) akšna je posledi%a, če to(ene% ki je si%er odgovoril na to(bo in seopredelil do določenih spornih dejstev) nekega dejstva, ki ga zatrjuje to(nik, nitiizre%no ne prizna, niti ne zanika

4''*januar 20=0

1.) Obkroži! DA"NE<a.) 1o(bo za razveljavitev sodne poravnave je mogoče vlo(iti tudi zaradinepravilne uporabe materialnega pravab.) e sodišče ostane v dvomu, kako je treba razlagati določeno pravno normo, otem odloči po pravilih o dokaznem bremenu%.) o gre za obstoj kaznivega dejanja kot predhodno vprašanje, je pravdnosodišče vezano tudi na kazensko oprostilno sodbod.) 'rito(beno sodišče lahko od novele ''*+ dalje na obravnavi izvede ne ledokaze, ki so (e bili izvedeni pred sodiščem prve stopnje, pač pa tudi dokaze, ki

so pred sodiščem prve stopnje si%er bili predlagani, vendar pa ne izvedenie.) Vsak, ki je pravno sposoben je tudi sposoben biti stranka

2.) >.1o(nik ni to(il pravega dol(nika. 1o(bo je sodišče zavrglo. li je ravnalopravilno6 ateri dve vrsti pasivne legitima%ije razlikujemo. akšno je razmerjemed njima. li sta v tej pravdi podani

3.) 'rito(nikov odvetnik je sedmi dan prito(benega roka poslal sodišču predlogza podaljšanje roka za prito(bo tuje%).li sme sodišče predlogu za podaljšanje roka ugoditi. brazlo(i.

4.) 8aštej kateri razlogi, ki jih je mogoče uveljavljati z obnovo postopka, niso

vezani na objektivni 9 letni rok, za vlo(itev tega pravnega sredstva.


3/22

5.) V katerem primeru višje sodišče ob ugotovitvi, da je sodišče :. stopnjenepravilno uporabilo materialno pravo, razveljavi sodbo in vrne zadevo sodiščuprve stopnje v nov postopek6

6.) -lavno načelo, ki v pravdnem postopku velja glede povrnitve stroškov, je

načelo;;;;;;;;;;;;;. orektiv tega načela, pa je ;;;;;;;;;;;;;; .$.) V katerih dveh primerih pride do delega%ije pristojnosti.

#.) *1renutek na katerega se nanašajo časovne meje pravnomočnosti je;;;;;;;;;;;;;;;;;; .*V katerem primeru za objektivno spremembo ni potrebna niti dovolitev to(en%a,niti odobritev sodišča6 ;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;; **e sodišče ugotovi, da je v sodbi prišlo do kakšnih očitnih pisnih in računskihpomot, izda;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;; .

9.) 'o ekvivalenčni teoriji je to(ba spremenjena tudi, če se ne spremeni to(beni

predlog, pač pa se spremeni dejansko stanje.

10.) V alinejah naštej, v katerih primerih sodišču ni treba razpisati poravnalneganaroka.

11.) 8a kratko obrazlo(ite, ali se strinjate z naslednjo izjavo< če to(ene% priznavsa dejstva, ki jih navaja to(nik, sam pa ne navede drugih dejstev, si%er še nevemo kakšna bo sodba, je pa (e očitno, da sam to(benemu zahtevku nenasprotuje in da med njim in to(nikom ni pravnega spora, in da se torej samstrinja, da bo obsojen. posebej komentiraj podčrtani del).

$%%&17.5.2010

1.) O'(oori z DA *+i NE:=.*1o(bo za razveljavitev sodne poravnave je mogoče vlo(iti tudi zaradinepravilne uporabe materialnega prava.

2.*ob izdaji zamudne sodbe sodišče ne preverja, ali je zahtevek po materialnempravu utemeljen, pač pa le, ali je v nasprotju s prisilnimi predpisi.

".*v isti to(bi je mogoče kumulirati zahtevka za varstvo posesti prenehanjemotenja) in zahtevka za plačilo odškodnine za škodo, nastalo zaradi motenjaposesti

?.*če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 2.000€, V5 po'' revizije sploh ne more dopustit, ne glede na to, ali gre za pomembno pravnovprašanje ali neusklajeno sodno prakso.

9.*Vsak, ki je sposoben biti stranka, je tudi pravno sposoben.

#.*'rito(beno sodišče lahko od novele ''*+ dalje na obravnavi izvede ne ledokaze, ki so (e bili izvedeni pred sodiščem :. stopnje, pač pa tudi dokaze, ki sopred sodiščem :. stopnje si%er bili predlagani, vendar pa ne izvedeni.

$.*e to(i 3*ja za izročitev stvari @, na podlagi reivindika%ijske to(be, pa 3

tekom pravde stvar izroči v posest 4*ju, bo sodišče kljub temu praviloma lahkoizdalo obsodilno sodbo zoper 3*ja, ta sodba pa bo z učinkom pravnomočnosti in


4/22

izvršilnosti učinkovala tudi zoper 4*ja.

A.*čeprav je to(enčeva protiterjatev, ki jo uveljavlja z ugovorom pobotanja vpravdi višja od terjatve, ki jo to(nik uveljavlja s to(bo, sodišče to(enčeve terjatvene bo ugotovilo prek višine, do katere bo ugotovilo obstoj to(nikove terjatve.

B.*'ogoj za uspeh dajatvene to(be je praviloma tudi to, da je zahtevek to(nika (ezapadel in si%er, (e v času, ko je bila to(ba vlo(ena.

=0.*e sodišče ugotovi, da je za ugotovitev nekega spornega dejstva, zavsebinsko odločitev v sporu, potrebno strokovno znanje, s katerim sodnik nerazpolaga, lahko odloči, da se izvede dokaz z izveden%em, čeprav dokaza zizveden%em nobena stranka ni predlagala.

==.*dločba s katero sodišče odloči o delu zahtevka, o katerem prej pomotomani odločilo, je popravni sklep.

=2.*Vmesno sodbo sodišče izda, če to(nik uveljavlja vmesni ugotovitvenizahtevek.

2.) %ro'*,*+!- iz ,/ ,! k-! k+!ni+ ro'*,no o(o'bo/ z*n!r!inino Kor r!'no 100.000). K!r ro'*,*+!- o,!ob!znoi r!no* +*nink! r*i-! ni izo+ni+/ ž!+i k!- +ožiiožbo. N* kr*ko obr*z+oži: 1) r!' k*!ri o'i! n*, +oži ožbo*rn* in kr*,!n* rio,no) in 2) k*ko konkr!no n*, ! (+*iožb!ni z*8!!k

".)k*z!nko o'i! ,! r*noono oroi+o A,*. B * oži A,* n*orni!ko'! ozro!n! k.'. A (o*r,*/ '* ,! z*'!* ž! bi+*r*noono r*zo,!n* in '* ,! bi+ oro!n/ z*o B A,* n! or! !r,*iz* orni! ko'!.*+i bo A o,i z*k!ko !+

?.)! iz*,*+!- ko ožnik z*8!*/'* n*ronik ko ož!n!- orn!n!k! rok!/(+!'! k*!ri8 ! r*nki ni* ni 'o(oori+i/ O * ,!'o+ob*/ '* ri o(o'bi noi rok! * iz*,*+!-/ ,! o(o!(ooii/'* (r! z* n*ro,! z ko(!nnii r!'ii

9.)k*kno o'bo bo iz'*+o o'i! in o' !* bo o o'ino/! ,! ožb*'on*/ož!n!- rizn** * '!,*/* n! n*!'! nob!ni8'r(i8/ri ! * n! (r! z* z*8!!k n*ro, rii+nii r!'ii

#.)n* kr*'ko obr*z+oži!/*+i * '* z*koni* '!'i*/ki oži*ooron!(* n* r*z!+,*i! oorok!/n**'n*/!non* *+i 'i n,n*oornik*

$.)R*z+ik* !' *bo+no krii,o in r!+*ino ,! '* ri *bo+ni n!r*bi 'ok*z* z!z! !' krii,o in ;;;;;;;;;;; .& o ,! n*!+o;;;;;;;;;;;.


5/22

'o;;;;;;;;;;;;;;;.

Ce nekaj nalog <

&n!ki (+!'! '!,! * obnoo ook*...k!r ,! +**+ o iz'*,i o'b!

in o r*noonoi/ ! +*8k obnoo z*8!*...&'!+ o'b! ki n! o*n! r*noo!n ,!....

"#$. člen

oper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, lahko stranke vlo(ijo revizijov "0 dneh od vročitve prepisa sodbe dovoljena revizija) oziroma v =9 dneh povročitvi sklepa vrhovnega sodišča o dopustitvi revizije dopuščena revizija).

Devizija je dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbepresega ?0.000 eurov dovoljena revizija).

e revizija po prejšnjem odstavku ni dovoljena, je dovoljena le, če jo v skladu s"#$.a členom tega zakona dopusti sodišče dopuščena revizija).

e zakon določa, da revizije ni ali če vrednost izpodbijanega dela pravnomočnesodbe ne presega 2.000 eurov, sodišče revizije ne more dopustiti. N! (+!'! n*r!,n,o 'o+obo +*8ko o'i! r!izi,o 'oi/ ! r!'noizo'bi,*n!(* '!+* r*noon! o'b! '!+oni8 in o-i*+ni8 ori8n! r!!(* 2.000 !ro.

$%%&okob!r 2009

2.)o'(oori in n* kr*'ko obr*z+ozi:

kakšno sodbo bo izdalo sodišče in od česa bo to odvisno,če je to(badobustna,to(ene% pa priznava vsa dejstva,ki jih v to(bi navaja to(nik in sam nenavede nobenih drugih dejstev,pri tem pa ne gre za zahtevek,ki bi bil v nasprotjus prisilnimi predpisi6

".) (+!'! 'o!n! r!izi,! n*!'i! o *+in!,*8):

*v katerem primeru vrhovno sodišče v rednem pravdnem postopku ne more

dopustiti revizije zoper pravnomočno odločbo sodišče2.stopnje..................................

*v katerem primeru je revizija dopustna (e po samem zakonu in ni treba vlo(itipredloga za njeno dopustitev.........................................................

*kateri so zakoniti kriteriji za dopustitev revizije..............................

?.)n*!'i! r*ki!n ri!r/ko ri'! 'o !(* k*r (ooi i,!o'i!/ko ri'! 'o riožb!)/ '* ,! z*r*'i n!r*i+n! or*b!*!ri*+n!(* r** ri+o 'o !(*/ '* ,! or!, ko o+!'i-*) '!,*nko*n,! n!oo+no (oo+,!no

9.)z*koni* '!'i* 1 in 2 z*niko* n!*k*/ ki bi '!'o*+*/ ! bi


6/22

ri+o 'o z*koni!(* '!'o*n,*) * roi ooron! '!'i +oži+*ožbo z* r*z!+,*i! oorok!. n* kr*'ko obr*z+oži!:

*na kakšen način se lahko "* tretji zapustnikov nečak vključi v pravdokakšenpolo(aj pridobi) in

*ali bi lahko " vlo(il samostojno to(bo proti oporočnemu dediču za razveljavitevomenjene oporoke6

#.)DO%I?I>E:

*če to(nikov predlog za obnovo temelji na razlogu novih dejstev,so ta dejstvamorala nastati v času.........................................

*pravno sredstvo s katerim lahko to(ene% izpodbija sklep o plačilnem nalogu je................................

*posebna pro%esna predpostavka, katere obstoj mora to(nik izkazati ob vlo(itviugotovitvene to(be je.............................

*po ekvivalenčni teoriji je to(ba spremenjena tudi, če se ne spremeni to(benipredlog, pač pa se spremeni.............................

$.)riii! k*ko r*'n! ook r*nk* +*8ko n**,* no*'!,* in 'ok*z!: 'ono n!o!,!no '*)/ ni 'onon!) oz. o'o(o,! o(o!) n**,*i no* '!,* in 'ok*z!:

*v to(bi in odgovoru na to(bo.................................

*na prvem naroku za glavno obravnavo.............................

*na drugem naroku za gl. obravnavo........................

*v prito(bi

*v reviziji

*na prvem naroku za gl obravnavo v sporu majhne vrednost

$%% 9.3.2009

1.)O'(oori z DA"NE:*e sodišče na ugovor to(en%a ugotovi, da je za zadevo pristojna arbitra(a, joodstopi arbitra(i. 8E če je sklenjen dogovor o arbitra(i potem preda& razen če jeto mišljen s to trditvijo).

*'ogoj za uspeh dajatvene to(be je praviloma tudi to, da je zahtevek to(nika (ezapadel in si%er (e v času, ko je bila to(ba vlo(ena. 8Eob kon%u -)

*eprav zakoniti zastopnik pr. osebe nima pr. izobrazbe, lahko to stranko zastopav postopku pred okro(nim sodiščem. + pooblaščene% mora imet pravosodniizpit F odvetnik)

*v pravdi za izpolnitev pogodbene obveznosti mora stranko, ki je mlaša od =A let,


7/22

vedno zastopati zakoniti zastopnik eden od staršev, skrbnik). 8E

*5odbo izdano v sporu majhne vrednosti je mogoče izpodbijati le zaradi kršitevmaterialnega prava in zaradi absolutno bistvenih kršitev pr. postopka. +

*če to(nik s to(bo zahteva vrnitev posojila, to(ene% pa trdi, da je posojilo (e vrnil,sodišče pa se po izvedbi vseh razpolo(ljivih dokazov ne more prepričati niti otem, da je to(ene% denar vrnil, niti da ga ni, bo sodišče to(benemu zahtevku popravilih o dokaznem bremenu ugodilo. +

*eprav je to(enčeva protiterjatev, ki jo uveljavlja z ugovorom pobotanja vpravdi višja od terjatve, ki jo to(nik uveljavlja s to(bo, sodišče to(enčeve terjatvene bo ugotovilo preko višine, do katere bo ugotovilo obstoj to(nikove terjatve.+ zato je boljša nasprotna to(ba)

*V predlogu za obnovo postopka je razlog novih dejstev in dokazov mogočenavajati med drugim) pod pogojem, da so ta dejstva nova, kar pomeni, da so

nastala po zaključku - v relvantnem postopku. 8E "B9. člen '')

*5odni roki so podaljšljivi. + so instruk%ijski, zakoniti roki pa niso podaljšljivi).

*5odba izdana med in 3 ve(e tudi osebo, ki je z enim od niju v razmerjupoten%ialnega enotnega sospornika. +

*e to(i 3 na izročitev stvari @ na podlagi reivindika%ijske to(be, pa 3 tekompravde stvar izroči v posest 4, bo sodišče kljub temu praviloma lahko izdaloobsodilno sodbo zoper 3, ta sodba pa bo z učinkom pravnomočnosti inizvršljivosti učinkovala tudi zoper 4. + irelevančna teorija F =B0.člen '').

2.)N*!'i! ri bi!n! r*z+ik! !' *bo+nii in r!+*iniibi!nii kri*i ook*.*bsolutne so taksativno naštete, relativne so zajete z generalno klavzulo.*'ri absolutnih je sodba absolutno neveljavna, pri relativnih je izpodbojna.*8a absolutne pazi sodišče po uradni dol(nosti, na relativne samo na predlogstrank.

".)A ,! roi 'rž*i +oži+o ožbo z* +*i+o o'ko'nino z* ko'o/ ki ,o ,!ri o,! '!+ ozroi+o ,*no o',!,!. @!ni+ ,!/ '* 'rž** o'(o*r,*z* *ko ko'o in z*8!*+ o'ko'nino. >ož!n* 'rž** ,! o'(oori+*/ '*z* ko'o o'(o*r,* +! o o',!,! ko r. O!b* in n! 'rž**. =o'i! ,!

(ooi+o/ '* ,! (oor 'rž*! !!+,!n. *o ,! ožbo z*r(+* z!!+,ii,o/ '* ni o'*n* *in* ro-!n* +!(ii*-i,*. A+i ,! r*n*+or* Obr*z+oži.8e, ni podana stvarna pasivna legitima%ija, saj za pro%esno legitima%ijozadostuje in je obenem nujno zatrjevanje stvarne legitima%ije s strani to(nika.

?.)A/ ki ,! iz , ,! +oži+ ožbo roi B z*r*'i o+ni! o(o'b!n!ob!znoi. B ,! r!nk +oži! ožb! i!+ r!bi*+i! @B. A ,!z*o ožbo +oži+ @B/ B ,! ožbo r!,!+/ !n'*r ! r!'no ,! n*n,oo'(oori+/ ! ,! r!!+i+ $E. N*o ,! o'(oor n* ožbo (o*r,*+/ '*o'i! @B ni kr*,!no rio,no. K*, ori o'i! @B K*!riini r*'n!(* ook* (+!'! ro*n,* ,! r*z+o( z* *ko o'+oi!

=$.člen '', ustalitev pristojnosti perpetuatio ori). 'ravdni postopek se začne zvlo(itvijo to(be, takoj po prejemu sodišče presodi ali je pristojno ali ne.


8/22

9.)+!'! n* oko+iino/ '* *+i (r! z* r*nko/ ki ,! zin* *+i r*n*o!b*/ !r (+!'! n* oko+iino *+i r*nko z*o* oob+*!n!-/n*!'i!/ kr*kn! o o+!'i-!/ ! r*nk* !' r*'ni ookor! oz. r!n!8* ob*,*iC

209. člen ''< 'DE:8:1EV :8 G:DV8HE '51''ostopek se prekine<=. če stranka umre ali izgubi pravdno sposobnost, pa v pravdi nimapooblaščen%a&2. če zakoniti zastopnik stranke umre ali preneha njegova pravi%a za zastopanje,pa stranka nima pooblaščen%a v pravdi&". če stranka, ki je pravna oseba, preneha obstajati oziroma če ji pristojni organpravnomočno prepove delovanje&?. če nastanejo pravne posledi%e začetka stečajnega postopka&9. če zaradi vojne ali iz drugih vzrokov sodišče preneha delati&#. če drug zakon tako določa.5klep o prekinitvi postopka izda sodišče prve stopnje.

#.) k*!ri8 ri!ri8 o'i ni or!bno r*zi*i or*n*+n!(*n*rok* "09a.čl. '')*e so stranke predhodno (e brezuspešno izvedle postopek mirnega reševanjaspora*če sodišče o%eni, da ni mo(nosti za sklenitev poravnave*poravnava ne predstavlja primernega načina rešitve spora.

$.)+opolni manjkajoče<**konii z*onik 'rž*! ko r*nk! r!ož!n,k! or ,!

;;dr(avni pravobranile%.; & (oo'*rk! or +*8ko o'i! o r!,! o'(oor* n* ožbo!binko o'+oi or br!z (+*n! obr*n*! ! ;ni sporno dejanskostanje in ni drugih ovir za izdajo odločbe.;;; * or o rio,noi !' okr*,ni o'i! %, in okr*,nio'i! %ir*n o'+oi

;;;neposredno višje sodišče.;;;;;;; *Ii ro-!n!(* r**/ ki r!z* r*ni oobnoi *!ri*+n!(*r** ,! ;sposobnost biti biti stranka;; *r!'i!/ '* +*8ko ri o'+o*n, o'!+,!,o *o o'niki/ ki oo'!+o*+i n* (+*ni obr*n*i ,! bi!n* !bin* n*!+* ;;načelaneposrednosti.;;; *R!+*in! bi!n! kri! ook* ,! r!izi,i o(o! !+,*+,*i

o' o(o,! '* ;je bila kršitev storjena šele v postopku pred sodiščem drugestopnje.;;;

A.)A+i * '* z*koni* '!'i*/ ki oži* ooron!(* '!'i* n*r*z!+,*i! oorok! n**'n*/ !non* *+i n,n* oornik* Enotna.

B.)%ri k*!ri8 r*z+o(i8 z* obnoo ook* z*kon n! 'o+o*ob,!kin!(* rok* z* +oži!"B#/"'' vezan na "B?/= I t.2 in t.?)< 2


9/22

10.)>ožnik ,! +oži+ ožbo roi z**ro*+ni-i in z*8!*+ o'ko'nino z**!ri*+no ko'o iz ro!n! n!r!!/ ki ,o ,! ri n* ozroi+o ,!n!z**ro*no oorno ozi+o. =o'i! z*8!!k z*rn!&'* 'o**z**ro*+ni-* z* *kn! ko'! n! o'(o*r,*. =o'b* o*n!r*noon*. K*n!,! ! ,! o'n* r*k* r!!ni+*. Ii ožnik roi

ii z**ro*+ni-i n*o +oži noo ožbo in z*8!* or*i+on!*!ri*+n! ko'!. A+i ,! ožb* 'on* A+i bi ri!r/ '* bi bi+*ožb* 'on*/ o'i! 'r(i r*'i r*no r**n,! (+!'!o'(oornoi z**ro*+ni-! !+o r!ii 'r(*! ko iz8*,* iz r!,n,!r*noon! o'b! !' ii* r*nk* k+*' k*!rii !,*ir*noonoi ,! r!i!+a, to(ba je dopustna, saj ne gre za isto vrsto škode. +a, lahko bi rešilo drugačevprašanje odgovornosti zavarovalni%e. -re za objektivne meje pravnomočnosti.

11.)K*kn* ob+ik* ožb! ri'! o!/ ! ž!+i ožnik !+,*+,*iizo'bo,no o(o'b! in k*kn* ! ž!+i !+,*+,*i nino o(o'b!A+i ,! ožb* !n! in 'r(! ri!r +o8 n,n* z* 'o!(o ž!+!n!(*

r*n!(* ink*

12.)A ,! ožbo z*8!*+ n*, B +** 100.000 =I>. ožbi ,! n*!'!+/'* ,! z B r!' +!o 'ni k+!ni+ oo,i+no o(o'bo in izroi+ * '!n*r.>o n*, bi o o('bi B or*+ rnii rok # !!-!/ * ! 'o'*n! ni. B ,! (o*r,*+/ '* z A ni k+!ni+ o(o'b! in 'i '!n*r,* Ani izroi+. =o'i! ,! iz!'+o 'ok*z! in (ooi+o/ '* A r!nino ni k+!ni+o(o'b! z B in 'i ni izroi+ nob!n!(* '!n*r,*. Obr*z+oži *+i ,! A& ,!* ožb* k+!n*.e bi vse trditve, ki jih navaja vzeli za resnične, potem iz navedb izhaja, da bibil v postopku uspešen in s tem je to(bo sklepčna miselni preizkus< če so vsetrditve, ki jih navaj to(nik JJresničneJJ ali bi uspel v pravdi6 + I sklepčna to(ba&8E I nesklepčna to(ba).

13.)Obkroži! DA"NE !r obr*z+oži!:e to(ene% prizna vsa dejstva, ki jih navaja to(nik, sam pa ne navede nobenihdrugih dejstev, bo sodišče zahtevek to(nika lahko zavrnilo le, če ugotvi, da greza nasprotovanje prisilnim predpisom ali morali.8E, dol(no je preveriti, če je to(ba sklepčna. e je, nadaljuje postopek, priznanadejstva se štejejo za dokazana in se sodišče v njih več ne spušča. e to(ba nisklepčna, potem pa jo sodišče zavrne ker ni utemeljena po materialnem pravu).

=. R*z+ik* !' *bo+nii bi!nii in r!+*inii kri*iook*Kbsolutne so taksativno naštete, relativne zakon na splošno opredeljuje zgeneralno klavzulo&Kpri absolutnih je sodba absolutno neveljavna, ne da bi bilo treba prito(benemusodišču ugotavljati, ali so kršitve vplivale na pravilnost in zakonitost sodbe, prirelativnih je sodba izpodbojna&Kbsolutne sodišče upošteva po uradni dol(nosti z nekaterimi izjemami, vplivrelativnih kršitev je treba ugotavljati, sodišče jih upošteva le na predlog strank.

2. N*!'i! konkr!!n ri!r ko i* n!r*i+n* or*b* *!ri*+n!(*r** z* o+!'i-o n!oo+no (oo+,!n '!,*nki *n.

1o(nik zahteva v to(bi odškodnino za povzročeno škodo po načelu objektivneodgovornosti, sodišče pa napačno presodi, da gre za odgovornost po načelu


10/22

krivdne odgovornosti in da to(ene% ni dol(an plačati nič.

". N*ii! k*, ,! zrok in k*, ,! o+!'i-* ri n!r*i+ni or*bi*!ri*+n!(* r** in n!oo+no (oo+,!n! '!,*nk! *n,bičajno je nepopolna ugotovitev dejanskega stanja posledi%a uporabe napačne

norme ali posledi%a zmotne razlage pravne norme uporaba materialnega prava je vzrok).

?. =o'i! o r!žinini z*kon-* o'+oi o r*'ni 'o+žnoi. + / 8E

9. E'ini (oor/ ki o*n! r*noo!n ,! Lgovor pobotanja

#. R!+!*nn* in ir!+!*nn* !ori,*KDelevančna teorija< odtujitev stvari je treba upoštevati pri oblikovanju zahtevka,zahtevati je treba izpolnitev v korist pridobitelja. Delevančna teorija je večinska.K:relevančna teorija< odtujitev stvari ne vpliva na oblikovanje to(benegazahtevka.

Delevančna teorija ne pride v poštev, če to(ene% odtuji stvar pravi%o) o kateriteče pravda. I =B0 člen ''.:zpolnitev je nemogoča v primeru uničenja stvari I v takem primeru je nujnospremeniti to(beni zahtevek po izročitvi stvari in ga nadomestiti z odškodninskimzahtevkom.

$. !n* o'b* He sodba o kvalitativnem delu to(benega zahtevka. adar obstaja spor o podlagiin višini to(benega zahtevka, pa je glede podlage stvar zrela za odločbo, lahkoizda sodišče, če je to smotrno načelo ekonomičnosti in pospešitve postopka),najprej sodbo samo o podlagi to(benega zahtevka. vmesna sodba)."=9. člen '', pazi, z novelo mo(na tudi vmesna sodba na podlagi sporazumastrank.

'a ajn morš ločJt med utemeljenostjo/sklepčnostjo to(benega zahtevka inupravičenostjo to(benega zahtevka7777777777

$

8i bil posebno tezek, predzadnjih dveh se spomnim<=. z* obkrozi) k*!ri ori8 ,! rio,no okrozno o'i-!<a) sporih iz motenja posesti.b) gospodarskih sporih. +

%) sporih iz intelektualne lastnine. +d) sporih, kjer je drzava tozene%.e) zakonskih in v sporih o ugotovitvi o%etovstva ali materinstva) sporih. +

2. z* obkrozi) k*!ri8 ooki8 ! n! '* riozii zo!r n!r*i+noor*bo or*bo *!ri*+n!(* r**a) spori majhne vrednosti +b) spori o motenju posesti%) revizijad) arbitrazna odlo%ba

-

=.*z* obkroži DA NE in ik!)


11/22

2.*r. 'ioziinoi ožb!n!(* z*8!k*< V pravdnem postopku sodiščeodloča v mejah postavljenih zahtevkov. 5odišče ne sme odreči odločitve ozahtevku, za katerega je pristojno sodišče.

".*'!+!žb* 10 in 15 +!n!(* orok* r. ook < troku, ki je dopolnil=9 let in je sposoben razumeti pomen in pravne posledi%e svojih dejanj, morasodišče omogočiti, da kot stranka v postopku samostojno opravlja pro%esnadejanja. trok, ki je dopolnil =9 let lahko sam opravlja pro%esna dejanja. troka,ki je dopolnil =0 let pa mora sodišče na primeren način obvestiti o uvedbipostopka in o njegovi pravi%i, da izrazi svoje mnenje. 5odišče na to mnenje nivezano. tem, pri kom bo otrok v vMv, odloči sodišče glede na njegove koristi.Enako velja, če otrok samostojno nastopa v postopku.

?.*obo o Oz in < Dazlika je v učinkovanju*N po pobotanje učinkujeeO tun% ko sta si terjatvi stopili nasproti), po '' pa uč.za naprej sodiščepobota terjatvi, ki takrat prenehata) a nasprotno to(bo se plača taksa, za

ugovor pobotanja pa ne.=.):zrek sodbe o %% obsega odločbo o obstoju oz. neobstoju terjatve, ki je bila izjavljena zaradi pobota. :zrek je tročlenski<

=. ugotovitev to(nikove terjatve&2. ugotovitev to(nikove terjatve&". izvedba pobotanja in zavrnitev to(nikovega zahtevka.

e je v sodbi odločeno o terjatvi, ki jo je to(ena stranka uveljavljala z ugovoromzaradi pobota, postane odločba o obstoju oz. neobstoju take terjatvepravnomočna to je edini ug.,ki postane pravnomočen). 1o(ena stranka lahkovlo(i do kon%a glavne obravnave pred sodiščem pri istem sodišču nasprotnoto(bo, če se zahtevek to(be in zahtevek nasprotne to(be pobotata. 1o(ene% takonaslovi na sodišče, da izvede pobotanje, saj ima to(ene% proti to(niku terjatev.ahtevek za pobotanje v pravdi se lahko uveljavi subsidiarno. :zvede ga sodiščes sodbo na pomembno praktično vrednost.

2) %o O pa je pobotanje način prenehanja obveznosti. 'obotanje jemo(no na različne načine< s enostransko pobotno izjavo, s enostranskimprisilnim pobotom, z zakonskim prisilnim pobotom in po dogovoru strank. Počimomaterialnopravni in pro%esni pobot. Go(no je pobotati istovrstne, dospele,likvidne, vzajemne terjatve. 'obotanje po se tudi lahko na nek način postaviv pravdi kot ugovor ugasle pravi%e. 1erjatvi prenehata in zahtevek se zavrne. 'o ni mo(no eventualno uveljavljati pobota, saj gre za oblikovalno pravi%o, kiobvelja.

#.**+i ,! ožn* riozn** z*8!k* oz. *+i ,! ožno iz'*i o'bo n*o'+*(i riozn*!/ +! (+!'! riozn*! '!,! !!+,iC 8a podlagipripoznave to(benega zahtevka se sklepčnost to(be ne preizkuša, t.j., če izdejstev, ki so zatrjevana v to(bi izhaja, da je zahtevek po materialnem pravuutemeljen. 5odniku se, če to(ba ni sklepčna, z dokaznim postopkom ni trebaukvarjati. Cele po tem, ko ugotovi, da je to(ba sklepčna izvede subsump%ijozatrjevanih dejstev pod zatrjevano normo. 1ako sodnik šele s pravno o%enougotovi, ali je dejstvo relevantno ali ne. 'r. rel. dejstvo pa je odvisno od pr.normeoz pr.standarda. 5odba na podlagi pripoznave se izda, če stranka do kon%aglavne obravnave pripozna to(beni zahtevek in sodišče izda sodbo breznadaljnega obravnavanja, s katero se to(benemu zahtevku ugodi. 5odišče pa neizda sodbe na podlagi pripoznave, čeprav so izpolnjeni njeni potrebni pogoji, če

spozna, da gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati. 8i mo(noizdati sodbo le glede priznanja dejstev, ampak le glede pripoznanja zahtevka.


12/22

5odišče si%er šteje priznana dejstva za resnična, a mora opraviti še subsump%ijopod ustrezno pravno normo in napraviti sklep.

$.*For*+n* in *!ri*+n* r*noono !r oziini in n!(*inii'iki Qormalna pravnomočnost pomeni, da sodba, ki se ne more več izpodbijati

s prito(bo, postane pravnomočna, kolikor je v njej odločeno o zahtevku to(be alinasprotne to(be. 5odišče mora ves čas med postopkom po uradni dol(nostipaziti, ali je stvar (e pravnomočno razsojena. e ugotovi, da je bila pravdazačeta o zahtevku, o katerem je bilo (e pravnomočno odločeno, VDRE to(bo.Gaterialno pravnomočnost pa sestavljata negativni in pozitivni vidik. 8egativnividik uveljavlja pravilo ne bis in idem& pozitivni vidik pa pomeni, da štejemopravnomočno odločitev za neizpodbitno resnično. Vsebina sodbe zavezuje lestranki, velja inter partes.

A.*!!+,i: *kin* ro-!n* +!(ii*-i,* in *kin* *rn* +!(ii*-i,*ožnik*/ !!+,iC'DV+8 'D4E58) 5'53851 pomeni sposobnost samostojno in veljavno

opravljati pro%esna dejanja. 5tranka, ki je poslovno popolnoma sposobna, lahkosama opravlja pravdna dejanja pravdna sposobnost).'olnoletna oseba, ki ji je delno omejena poslovna sposobnost, je pravdnosposobna v mejah svoje poslovne sposobnosti. Gladoletnik, ki ni pridobil popolneposlovne sposobnosti, jepravdno sposoben v mejah, v katerih mu je priznana poslovnasposobnost. apravdno nesposobne osebe opravljajo pro%esna dejanja zakoniti zastopniki.5tvarna legitima%ija legitimatio ad %ausam)li je oseba, ki nastopa kot stranka, subjekt materialno pravnega razmerja, zakatero gre6ktivna legitima%ija< ali je to(nik upravičene% upnik)'asivna legitima%ija< ali je to(ene% zavezane% dol(nik)'osledi%e pomanjkanja stvarne legitima%ije I to(beni zahtevek ni utemeljen in sezavrne'ro%esna legitima%ija pravdno upravičenje, legitimatio ad pro%essum)li je to(nik upravičen spro(iti konkretni spor6bičajno< tisti, ki zatrjuje, da je stvarno legitimiran

IGE@E=) adar daje zakon pravi%o, spro(iti določen spor, osebi, ki ni subjektmaterialnopravnega razmerjaa.)Tožba za razveljavitev zakonske zveze* dr(avni to(ile%, v primerih, ko je bila sklenjena v nasprotju s =#., =B., 20. in 2=.

členom +D člen "#/2 +D)* vsi, ki imajo pravni interes, v primerih, ko je bila sklenjeana v nasprotju s =#.,=B., 20., 2=. "?. in "9. členom +D člen "#/= +D)* starši oziroma skrbnik, če je zakonsko zvezo sklenila mladoletna oseba brezdovoljenja ?0. člen +D)b.)Tožba za uveljavitev malih avtorskih pravic I avtorska agen%ija =?#. člen)%.)Tožba upnika, na katerega je bila dolžnikova terjatev prenesena v izterjavo,

proti dolžnikovemu dolžniku =20. člen :)2) dsvojitev stvari ali pravi%e, o kateri teče pravda člen =B0/=)e katera od strank odtuji stvar ali pravi%o, o kateri teče pravda, to ni ovira, dase pravda med istima strankama ne dokonča.

B.*13 ri!r iz r*noonoi=0.*1 ri!r iz n*!+* 'ioziinoi in o-i*+noi


13/22

.) *+i:=.) kar je narobe na izpitu2.) priznanje dejstev ni enako priznanju zahtevku)".) materialno in ormalno pro%esno vodstvo

?.) posebni interes9.) posebni postopki#.) pravnomočnost$.) pravni interesA.) ormalni/materialni pro%esni odstopB.) oblikovalna to(ba=0.) materialno*pro%esno vodstvo==.) sklepčnost to(be=2.) stvarno*pro%esna legitima%ija=".) učinki sodne poravnave=?.) kaj imaš na voljo, če nisi zadovoljen z izvensodno poravnavo=9.) zarad katerih razlogov je to(ba na razveljavitev sodbene poravnave

=#.) primer iz vaj=$.) primer*kdaj je %ivilna odgovornost stro(ja povrnitev stroškov)=A.) kje piše, da je dopuščena revizija tud pod 2000€=B.) ali lahko vlo(iš prito(bo, glede pravosodne poravnave20.) vse o obnovi2=.) skoraj čisto vedno sprašuje tisto, kar si imel narobe na izpitu, lahko pa tuditisto, kar je bilo prav * se res splača pogledat vse, kar se piše na posameznemroku&22.) plačilo taks-)2". )kdaj je pomembna vrednost nepremičnine-)2?.) stvarna pristojnost -)29.) znesek pomemben za revizijo =.000.000 5:1) -)2#.) razlika med delno in vmesno sodbo-)2$.) kdaj lahko prito(beno sodišče spremeni sodbo-)2A.) posredni dokazi in indi%i-)"0.) pripoznava zahtevka v primerjavi s priznanjem dejstev-)"=.) absolutna in relativna kršitev postopka-)"2.) posebni postopki za višjo o%eno) -)"".) %ivilistična in pro%esna teorija, ekvivalenčna teorija, kdaj pridejo v poštev pri pravnomočnosti ekvivalenčna, drugače vedno čista pro%esna& litispenden%a,res iudi%ata, res transa%ta) -)"?.) plačilni nalog in ugovor -)"9.) sklep< pri plačilnem nalogu in motenju posesti-)

"#.) pride :talijan iz Dima in hoče postopek v italijanščini* ali je mo(no -)"$.) akumula%ija zahtevkov in kogentne norme -)"A.) revizija"B.) sprememba sodbe v prito(benem postopku -)?0.) kako vpliva vrednost spora na postopek pristojnost, revizja..) -)?=.) sklepanje iz dejstev na naklep* to je zmotna ugotovitev dejanskega stanja-)?2.) mo(nost sodelovanja otroka v dru(inskih postopkih -)?".)revizija in iz katerih razlogov se lahko vlo(i??.) prito(beni razlogi?9.) poravnalni narok?#.)* sosporništvo

?$.)* stranska interven%ija?A.)* revizija


14/22

?B.)* kakšen primer iz vaj90.)* delna odpoved zahtevku in delni umik to(be9=.)* institut spremembe to(benega zahtevka in identiteta to(benega zahtevka92.)* sklepčnost to(be9".)* dispozitivna dejanja strank umik to(be, odpoved zahtevku, pripoznava

zahtevku, priznanje dejstev, sodna poravnava)9?.)* eventualni zahtevek99.)* predhodna vprašanja in identično dejansko stanje vmesni ugotovitvenizahtevek, vezanost na odločbe kazenskega sodišča)9#.)* pristojnost sodišč ustalitev pristojnosti in sporazum o pristojnosti)9$.)* litispenden%a9A.)* vrnitev v prejšnje stanje9B.)* kako se računanjo stroški prin%ip krivde, prin%ip uspeha)#0.)* učinek prekluzije pri pravnomočnosti če neko dejstvo spada v sklop nekihdejstev potem ne moreš vlo(it nove to(be, če pozabiš na to dejstvo v prvi to(bi)

II.) H!'*&ki:=.) sposobnost biti stranka kaj če ne izpolnjuje pogojev biti stranka)2.) relativne/absolutne kršitve".) stvarna pristojnost?.) varstvo zakonitosti9.) gospodarski spor objektivni in subjektivni kriteriji)#.) načela glavne obravnave$.) na katere prito(bene razloge pazi sodišče po uradni dol(nosti, ko preverjaprito(boA.) materialni in pro%esni ugovoriB.) zmotno, nepopolno ugotovitev dejanskega stanja=0.) delna vmesna sodba==.) eventualno sosporništvo=2.) nasprotna to(ba=".) kaj je razlika med deljeno in enotno pravnomočnostjo=?.) dokazovanje=9.) pravnomočnost=#.) razlogi za obnovo postopka=$.) načelo kontradiktornosti=A.) pogoji za nasprotno to(bo,=B.)kaj je to materialno in ormalno pravnomočnost20.)katere ugovore lahko uveljavlja to(ene% v pravdi materialne in ormalne, pa

potem še naštet vse).2=.)*načelo neposrednosti22.)*ugotovitvena to(ba2".)*sodna poravnava2?.)plačilni nalog,29.)prito(beni razlogi,2#.)obnova postopka,2$.)izločitev sodnika,2A.)Gene je vprašala ta zadnje vprašanje iz izpita,2B.)obnovo postopka,"0.)izključna krajeva pristojnost,"=.) razliko med izločitvenimi in odklonitvenimi razlogi za sodnika.

KGoraš kar pre%ej dobro znati, sprašuje stvari iz skripte/zakona


15/22

:.) dgovori z + ali 8E<=.*1o(bo za razveljavitev sodne poravnave je mogoče vlo(iti tudi zaradinepravilne uporabe materialnega prava. 8E

2.*ob izdaji zamudne sodbe sodišče ne preverja, ali je zahtevek po materialnem

pravu utemeljen, pač pa le, ali je v nasprotju s prisilnimi predpisi. 8E".*v isti to(bi je mogoče kumulirati zahtevke zahtevka za varstvo posestiprenehanje motenja) in zahtevka za plačilo odškodnine za škodo, nastalo zaradimotenja posesti 8E različna pravna podlaga& različni postopek)

?.*če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 2.000€, V5 po'' revizije sploh ne more dopustit, ne glede na to, ali gre za pomembno pravnovprašanje ali neusklajeno sodno prakso. +

9.*Vsak, ki je sposoben biti stranka, je tudi pravno sposoben. 8E

#.*'rito(beno sodišče lahko od novele ''*+ dalje na obravnavi izvede ne ledokaze, ki so (e bili izvedeni pred sodiščem :. stopnje, pač pa tudi dokaze, ki sopred sodiščem :. stopnje si%er bili predlagani, vendar pa ne izvedeni. +

$.*e to(i 3*ja za izročitev stvari @, na podlagi reivindika%ijske to(be, pa 3tekom pravde stvar izroči v posest 4*ju, bo sodišče kljub temu praviloma lahkoizdalo obsodilno sodbo zoper 3*ja, ta sodba pa bo z učinkom pravnomočnosti inizvršilnosti učinkovala tudi zoper 4*ja. +

A.*čeprav je to(enčeva protiterjatev, ki jo uveljavlja z ugovorom pobotanja vpravdi višja od terjatve, ki jo to(nik uveljavlja s to(bo, sodišče to(enčeve terjatvene bo ugotovilo prek višine, do katere bo ugotovilo obstoj to(nikove terjatve. +

B.*'ogoj za uspeh dajatvene to(be je praviloma tudi to, da je zahtevek to(nika (ezapadel in si%er, (e v času, ko je bila to(ba vlo(ena. 8E

=0.*e sodišče ugotovi, da je za ugotovitev nekega spornega dejstva, zavsebinsko odločitev v sporu, potrebno strokovno znanje, s katerim sodnik nerazpolaga, lahko odloči, da se izvede dokaz z izveden%em, čeprav dokaza zizveden%em nobena stranka ni predlagala. 8E

==.*dločba s katero sodišče odloči o delu zahtevka, o katerem prej pomotomani odločilo, je popravni sklep. 8E

=2.*Vmesno sodbo sodišče izda, če to(nik uveljavlja vmesni ugotovitvenizahtevek. 8E

+-VD:< =. 8E& 2.) 8E& ".) 8E ?.) +& 9.) 8E& #.) +a& $.) +& A.) +& B.) 8E&=0.) 8E& ==.) 8E& =2.) 8E

2.) 'rodajale% iz Pj, je s kup%em sklenil prodajno pogodbo, za nepremičnino vopru vrednost =00.000€). er prodajale% svoje obveznosti prenosa lastninskepravi%e ni izpolnil, (eli kupe% vlo(iti to(bo. 8a kratko obrazlo(i< =) pred katerimsodiščem naj vlo(i to(bo stvarna in krajevna pristojnost) in 2) kako konkretnonaj se glasi to(beni zahtevek

rajevna pristojnost v kraju, kjer ima prodajale% stalno prebivališče F Pjubljanaker gre za spor iz obliga%ijskega razmerja Fneizpolnitev pogodbe)


16/22

5tvarna pristojnost F okro(no sodišče, ker sporni predmet nepremičnina)presega 20.000 € =00.000 €)

1o(beni zahtevek naj se glasi< 1o(ene% naj izstavi listino zemljiškoknji(nodovolilo), kjer dovoljuje, da se pri nepremičnini @@ vknji(i lastninska pravi%ato(nika +ovoljujem da se pri nepremičnini @@ vpiše lastninska pravi%a to(nika).

1o(beni zahtevek se mora glasiti tako, kot naj bi se glasila sodba, saj bo sodbanadomestila zemljiškoknji(no dovolilo777

".)kazensko sodišče je pravnomočno oprostilo *ja. 3 pa to(i *ja na povrnitevškode povzročene s k.d. ugovarja, da je zadeva (e bila pravnomočno razsojenain da je bil oproščen, zato 3 *ja ne more terjati za povrnitev škode. li bo ssvojim zahtevkom uspel6

di se mi, da je šlo tuki za identično dejansko stanje isto kaznivo dejanje Iškoda iz istega kaznivega dejanja).'ravdno sodišče je vezano le na kazensko obsodilno sodbo pa še to le v mejahobstoja + in kazenske odgovornosti storil%a. ne bo uspel s svojim zahtevkom,

saj pravdno sodišče ni vezano na oprostilno sodbo kazenskega sodišča. 'ravdnosodišče ga lahko obsodi na povrnitev škode.

?.)če izvajale% kot to(nik zahteva,da mu naročnik kot to(ene% povrne nekestroške,glede katerih se stranki nista nič dogovorili,v pa je določba, da pripogodbi nosi stroške sam izvajale%, je mogoče ugotoviti, da gre za nasprotje skogentnimi predpisi6

8e, ker se stranki lahko samostojno dogovorita o dispozitivnih pravi%ah. +oločbao stroških je dispozitivna norma, kar pomeni, da se lahko stranki prostodogovorita o povračilu stroškov. er se nista nič dogovorili, bi moral izvajale%nositi te stroške, vendar pa je izvajale% v to(bi zahteval, naj mu te stroškepovrne naročnik to(ene%). 1ukaj imamo dve mo(nosti<=. če to(ene% pripozna zahtevek je dol(an on povrniti stroške gre za naknadnidogovor glede povrnitve stroškov).2. če pa to(ene% ne pripozna zahtevka pa je stroške dol(an nositi izvajale%, saj todoloča določba v zakonu

9.) rizn*n,! '!,!...kdaj zahtevku ugodijo,kdaj ne,od česa je to odvisno6FNkakšno sodbo bo izdalo sodišče in od česa bo to odvisno,če je to(badopustna,to(ene% priznava vsa dejstva,sam ne navede nobenih drugih,pri tempa ne gre za zahtevek v nasprotju s prisilnimi predpisi6

'riznanje dejstev ni pripoznava zahtevku, zato je pri priznanju dejstev vednopotrebno še pogledati ali je to(ba sklepčna to(ba je sklepčna, če je iz dejstev ,ki iz njih izhajajo mogoče trditi, ugotoviti, da je zahtevek materialno utemeljen Fima podlago v zakonu). 'otem imaš več mo(nosti<=. če je to(ba, glede na priznana dejstva sklepčna bo to(nik s svojim zahtevkomuspel F sodišče bo to(bi ugodilo2. če to(ba v tem primeru ni sklepčna bo to(nik zavrnjen F sodišče bo to(bozavrnilo5amo priznanje dejstev še ne pomeni, da je to(ba utemeljena sklepčna, zato jevedno potrebno še naprej pogledati ali so ta dejstva relevantna za uspehto(nikovega zahtevka. 5odišče pa je priznana dejstva dol(no šteti za resničnadejstva in jih ni treba več dokazovati.

8asprotje s prisilnimi predpisi pride v poštev le pri pripoznanju zahtevka, kjersodišče pogleda ali je nekdo priznal zahtevek, ki je v nasprotju s prisilnimi


17/22

predpisi in potem glede na to odloči o zahtevku. 'riznanje dejstev pa še nepomeni, da to(ene% pripoznava zahtevek in zato tudi ni pomembno to sprisilnimi predpisi.

#.) na kratko obrazlo(ite,ali sta dva zakonita dediča,ki to(ita oporočnega narazveljavitev oporoke,navadna,enotna ali tudi nujna sospornika6

5ta enotna sospornika, saj rezultat to(be vpliva na vse zakonite dediče če jeoporoka razveljavljena to velja za vse zakonite dediče). 8ikakor nista nujna, kernikogar ne moremo prisiliti, da mora to(iti nekoga kršitev pravi%e do sodnegavarstva).

$.)Dazlika med absolutno kršitvijo in relativno je da pri absolutni ne rabišdokazat zveze med kršitvijo in ; vplivom na pravilnost in zakonitost sodneodločbe če je kršitev vplivala oz. bi lahko vplivala na pravilnost in zakonitostsodne odločbe );; .* e to(ene% pravi da poseduje na podlagi 4*ja gre za

;;;imenovanje prednika prednik ima " mo(nosti);;;; . 5odbo lahko izdajo lesodniki ki so bili na obravnavi. 1o je načelo ;;8E'5DE+851:;;;;;;;;;.e stranka ne bo plačala za izveden%a stroške dokaza kaj stori sodišče6 +okazane izvede.aradi nepravilne uporabe materialnega prava lahko pride do;'rito(be zopersodbo, revizije, zahteve za varstvo zakonitosti;;;;.

Ce nekaj nalog <

*neki glede dejstev pa obnovo postopka...ker je plačal po izdaji sodbe in popravnomočnosti,če lahk obnovo zahteva...

*del sodbe ki ne postane pravnomočen je.... brazlo(itev.bkroži DA"NE=. '' kot pro%esni zakon v členu "/" omenja Sprisilne predpiseS. Vendar jepresoja, ali gre za tak predpis, odvisna od materialnega prava.

2. 5odnik poravnalnega naroka ne more razpisati, če temu nasprotuje katera odstrank.

". amudna sodba temelji na Tk%iji, da to(ene%, ki ne odgovarja na to(bo,pripoznava to(beni zahtevek.

?. 5odba izdana med osebami vključenimi v pravdo z učinkom pravnomočnostive(e tudi osebo, ki je z enim od njih v razmerju ormalnega sospornika.

9. V sporih iz dru(inkskopravnih razmerij lahko stranka navaja nova dejstva indokaze neomejeno tudi še v prito(bi.

#. 5ospor. intervenient lahko vlo(i izredno pravno sredstvo, če se dopravnomočnosti ni vključil v pravdo.

$. 5odba, izdana v sporu majhne vrednosti, je mogoče izpodbijati le zaradikršitev materialnega prava in zaradi absolutnih bistvenih kršitev pravdnegapostopka.

A. e je sodišče prve stopnje storilo neko relativno bistveno kršitev postopka, pa


18/22

prizadeta stranka, ki se je si%er prito(ila, te kršitve ni uveljavljaja s prito(bo, sestranka na to kršitev kasneje ne bo mogla skli%evati v reviziji.

B. iz neke prometne nesreče sodišče v pravdi, ko to(nik zahteva povračilopremo(enjske škode ugotovi, da je to(ene% vozil skozi rdečo luč in torej ravnal

protipravno), ter zato ugodi zahtevku, nato pa glede iste nesreče to(nik v drugipravdi proti istemu to(en%u uveljavlja še plačilo nepremo(enjske škode, in trdi da je sodišče v tej pravdi vezano na ugotovitev, da je to(ene% vozil skozi rdečo luč.

=0. V sporu zaradi motenja posesti sodišče o zahtevku vsebinsko odloči s sodbo,ne s sklepom.

==. če sodišče izda obsodilno sodbo pa se po zaključku glavne obravnave storinekaj, zaradi česar to(nikova terjatev preneha npr. plačilo), to(ene% ne morevlo(iti rednega ali izrednega pravnega sredstva v pravdnem postopku, lahko pase na to dejstvo z ugovorom skli%uje v izvršilnem postopku.

=2. če to(nik s to(bo zahteva vrnitev posojila, to(ene% pa v pravdi uveljavlja, da je posojilo (e vrnil, sodišče pa se po izvedbi vseh razpolo(ljivih dokazov ne moreprepričati dvom) niti o tem, da to(ene% denar je vrnil, niti da ga ni vrnil, bosodišče to(beni zahtevek po pravilih o dokaznem bremenu ugodilo.

Dešitve junij 20=0". 8a kratko obrazlo(i<a) aj je sposobnost biti stranka6b) s katero sposobnostjo materialnega prava jo primerjamo in%) akšno je razmerje med njima

*) >o ,! oobno bii noi+!- r*i- in 'o+žnoi r*'n!ook.b) = r*no oobno,o *!ri*+n!(* r**.-) =oobno bii r*nk* ,! ir* o' r*n! oobnoi z*konk!iz,!! J o'!+,!n* oobno bii r*nk* r*ni o'i*)

?. +opiši<a) 8epravilna uporaba materialnega prava pogosto povzroči, da pride donepravilnosti pri ugotavljanju dejstev vendar ne do nepravilne ugotovitvedejanskega stanja, pač pa do n!oo+n! (ooi! '!,*nk!(* *n,*

b) 5osporniki na aktivni strani so lahko enotni, ne morejo pa biti n,ni.

%) Vrsta kumula%ije zahtevkov, ki se splača uveljavljati to(niku, če ta ne ve,katero izmed dveh spolnitev, ki prideta v poštev*npr. izpolnitev pog. ali vrnitevtistega kar je sam izpolnil se imenuje !!n*+ni z*8!!k.

d) e npr. v pravdi za plačilo odškodn. višine škode ni mogoče zanesljivougotoviti ali pa bi bila ta ugotovitev povezana s prevelikimi stroški lahko sodiščeo tem odloči o ro! r!'*rk.

e) dločitev o to(enčevih ugovorih ne postane pravnomočna, razen o (oorobo*n,*.

) 8a drugem naroku za glavno obravnavo sme stranka navajati nova dejstva indokaze, če 'ok*ž!/ '* ,i8 br!z o,! kri'! ni o(+* n*!i 'o r!(*


19/22

n*rok* z* (+*no obr*n*o.

g) eprav je neko dejstvo med strankama sporno in tudi ni splošno znano alipresumirano stranki za ugotovitev tega dejstva predlaga ustrezen in dopusten

dokaz, sodišču tega ni treba izvesti, če ugotovi, da omenjeno sredstvo ni r*nor!+!*nno.

9. li se strinjate z izjavami<a) e to(ene% prizna vsa dejstva, ki jih navede to(nik, sam pa ne navedenobenih drugih dejstev, še ne vemo kakšna bo končna odločitev sodišča, saj jeto med drugim) odvisno še od drugih dokazov6N!. Dok*zi o Fnk-i,i '!,!/ 'ok*zi ! or,,!,o oz. z*r**,o'!,*. ! ri!r ,! ož!n!- rizn*+ * '!,* in rizn*n*'!,* ! bo'o !+* z* r!nin*. O'+oi! o'i* bo o'in* o'!!+,!noi ožb!n!(* z*8!k*.

b) e stranka umre, pa je ne zastopa pooblaščene% pride do mirovanjapostopka6N!. %ri'! o r!kini! ook* in i-!r o *! z*kon.

%) e to(i 3 na ugotovitev, da je lastnik stvari @, 3 pa v času ko ta pravdateče vlo(i to(bo proti *ju s katero zahteva ugotovitev, da je 3 lastnik te stvari @,bo sodišče drugo točko zaradi P:1:5'E8+E84E zavrglo, saj se zahtevkamedsebojno izključujeta6N!. *8!k* * !'!bo,no izk+,,o* *o 'o o+oi-!.

d) eprav so bili , 3 in 4 v kazenskem postopku obsojeni za k.d. sodelovanja vpretepu lahko sodišče v kasnejšem pravdnem postopku, ko tisti, ki je bil v tempretepu hudo tel.poškodovan to(i za izplačilo odškodnine, zahtevek proti 4*juzavrne, če ugotovi, da 4 škode ni povzročil6D*. ! ri!r (r! z* iz,!o ri i'!nin! '!,*nk! *n,. %ri! k*zni! '!,*n, k*z!nko o'i! n*r! n! (o*+,* zron!z!z!/ k*znio ,! ž! *o o'!+o*n,! ri r!! ob,!kini o(o,k*znioi). *o or* -ii+no o'i! (ooii zrono z!zo in !ozn*/ '* ri k*kn! o' obo,!n-! iz k*z!nk!(* ook* nio'*n*/ +*8ko z*8!!k zo!r n,!(* z*rn!.

#. 'rodajale% iz PH je s kup%em sklenil prodajno pogodbo za nepremičnino v opruvrednost spornega predmeta je =00000eurov). er prodajale% svoje obveznostiprenosa ni izpolnil (eli kupe% vlo(iti to(bo. 8a kratko obrazlo(ite<

a) 'red katerim sodiščem naj vlo(i to(bo stvarna in krajevna pristojnost)6=*rno rio,no ,! okrožno o'i!/ *, r!'no orn!(* r!'!*r!!(* 20000 !r.Kr*,!no rio,no ,! o'i! ,b+,*ni (r! z* +ono kr*,!norio,no/ ki ! r*n* o r!bi*+i ož!n! r*nk!).

b) ako konkretno naj se glasi to(beni zahtevek6

%ro'*,*+!- ,! 'o+ž*n iz*ii +iino z n*+!'n,o !bino: Doo+,,!/ '*! ri n!r!inini k.o./ *r-. . kn,iži +*nink* r*i-*..


20/22

$. 8a kratko obrazlo(i, ali se lahko zgodi in če +H), da je to(ba sklepčna,sodišče pa kljub temu zahtevek zavrne, čeprav se to(nik ne odpove zahtevku6D*/ o ! +*8ko z(o'i. =k+!no ožb! ,! n*r! i!+ni r!izk/ rik*!r! ! o'nik r**/ k*ko bi r*zo'i+/ ! bi bi+* * '!,*/ ki ,i8

ožnik n**,* r!nin*/ or!, *+i iz !8 z*r,!*ni8 ožnikoi8 '!,!iz8*,*/ '* ,! ožb!ni z*8!!k !!+,!n. K*n!,! ook ! !!'*+*8ko izk*ž!/ '* * z*r,!*n* '!,* nio r!nin* in ! ri!r boo'i! !!'* z*rni+o z*8!!k.

=. +/8E " točke)* Vsak, ki ima sposobnost biti stranka, je tudi pravno sposoben. 8E

* e sodišče ugotovi, da je za ugotovitev nekega spornega dejstva, za vsebinskoodločitev v sporu, potrebno strokovno znanje, s katerim sodnik ne razpolaga,lahko odloči, da se izvede dokaz z izveden%em, čeprav dokaza z izveden%emnobena stranka ni predlagala. 8E

* V isti to(bi je mogoče kumulirati zahtevek za varstvo posesti prenehanjemotenja) in zahtevek za plačilo odškodnine za škodo, ki je nastala zaradimotenja posesti. 8E

* 'rito(beno sodišče lahko od novele ''*+ dalje na obravnavi izvede ne ledokaze, ki so (e bili izvedeni pred sodiščem =. stopnje, pač pa tudi dokaze, ki sopred sodiščem =. stopnje si%er bili predlagani, vendar pa ne izvedeni. +

* eprav je to(enčeva protiterjatev, ki jo uveljavlja z ugovorom pobotanja vpravdi višja od terjatve, ki jo to(nik uveljavlja s to(bo, sodišče to(enčeve terjatvene bo ugotovilo prek višine, do katere bo ugotovilo obstojo to(nikove terjatve.

+* 5odbo, izdano v sporu majhne vrednosti je mogoče izpodbijati le zaradi kršitevmaterialnega prava in zaradi absolutno bistvenih kršitev pravdnega postopka.+

* V predlogu za obnovo postopka je razlog novih dejstev in dokazov mogočenavajati med drugim pod pogojem, da so ta dejstva nova, kar pomeni, da sonastala po zaključku glavne obravnave. 8E

* 1o(bo za razveljavitev sodne poravnave je mogoče vlo(iti tudi zaradi nepravilneuporabe materialnega prava. 8E

* +va zakonita dediča, ki to(ita oporočnega dediča na razveljavitev oporoke sta

enotna in nujna sospornika. 8E* b izdaji zamudne sodbe sodišče ne preverja, ali je zahtevek po materialnempravu utemeljen, pač pa le, ali je v nasprotju s prisilnimi predpisi. 8E

* 'ogoj za uspeh dajatvene to(be je praviloma tudi to, da je zahtevek to(nika (ezapadel in si%er, do kon%a glavne obravnave. +

* 8orme v ju so dispozitivne, če se stranki ne dogovorita, v to(bi pa ravna vnasprotju z temi določbami ena stranka, ali je stranka delovala v nasprotju sprisilnimi predpisi6 8E

2. akšen zahtevek lahko uveljavlja , če = točka)a) je 3 dol(an omogočiti bodisi uporabo vikenda, bodisi izročiti denar& po jeviizbirib) je 3 dol(an omogočiti uporabo vikenda, bodisi izročiti denar, po 3jevi izbiri


21/22

%) je 3 dol(an omogočiti uporabo vikenda, lahko pa se reši z izročitvijo denarjad) ima pravi%o od 3ja dobiti odškodnino po D !=A9, vendar ne ve, ali lahkozahteva denarno odškodnino to lahko dobi, če naturalna restitu%ija nimo(na/smiselna) ali vrnitev v prejšnje stanje kar je mo(no/smiselno).". je v kazenskem postopku oproščen obto(be. Lgotovljeno je bilo, da dejanje

ni bilo protipravno. 3 pa ga nato to(i za odškodnino iz tega dejanja, paugovarja, da sodišče ne more proti njemu spro(it postopka, saj je bilo o tejzadevi (e pravnomočno odločeno, če pa se (e spro(i postopek, se ne moreugotoviti protipravnosti in odškodninske odgovornosti, saj je kazensko sodišče (eugotovilo, da nista podani. li ima prav6 8E piši v zvezi s predhodnimvprašanjem in identičnim stanjem, vezanost na kazensko oprostilno sodbo7)

?. 1o(ene% je bil ".".20=0, to(en zaradi plačila dolga, ?.?.20=0 je bila končanaglavna obravnava, 9.9.20=0 pa izdana sodba, ki je $.$.20=0 postalapravnomočna. 1o(ene% #.#.20=0 plača dolg. 1o(nik vseeno zahteva izvršbo.

1o(ene% zahteva obnovo. li bo uspel6 8E V izvršilnem postopku lahko podaopozi%ijski ugovor)

9. +opolni manjkajoče besede =,9 točke)<

*Lreditev, da lahko pri odločanju sodelujejo samo sodniki, ki so sodelovali naglavni obravnavi je bistvena vsebina načela neposrednosti.

* Dazlika med absolutno kršitvijo in relativno je da pri absolutni ne rabiš dokazatzveze med kršitvijo in vplivom na pravilnost in zakonitost sodne odločbe.

*e to(ene% pravi da poseduje na podlagi 4*ja gre za institut imenovanjaprednika.

* aradi nepravilne uporabe materialnega prava lahko pride do nepopolneugotovitve dejanskega stanja.

* 'ri o%enjevanju dokazov sodišče ni vezano na ormalna pravila, temveč jiho%enjuje po načelu proste presoje dokazov.

*+el sodbe, ki postane pravnomočen, je izrek sodbe.

* 5osporniški intervenient

#. pet trditev, ti poveš, a so pravilne in kratko utemeljiš 2,9 točke)a) to(ba iz najemnine * 900€ za oktober, se izka(e, da je (e plačal, a je dol(an zanovember, ali gre za spremembo to(be po čisti pro%esni teoriji6b) ker je bil na dopustu, je bila izdana zamudna soba. ali lahko zahteva vrnitevv prejšnje stanje6 ne, to pri zamudni sodbi ni dopustno, poskusi naj z obnovopostopka)%)d)e)

$. +irektor v d.o.o =) ali lahko zastopa dru(bo v prito(benem postopku zoperodločbo =. st.6 2) ali lahko zastopa v postopku revizije oz. za dovolitev revizije= točka)=. Pahko2. 8e more


22/22

Vprašanja za obkro(vat so bila dokaj podobna prejšnjim s tem da so bila mogočemaloo drugače postavljena in je zato bil odgovor drugačen ampak ne vemkakšne znanosti ni bilo.

'ribli(na vsebina

vprašanja cpp

Documents