stvarno pravo - vsa vprašanja
TRANSCRIPT
UNIVERZA V MARIBORUPRAVNA FAKULTETA
STVARNO PRAVO- vprašanja za vaje -
0
Maribor, 2010/2011
1. Temeljna načela stvarnega prava in osnovni pojmi po SPZ
1. V zvezi s katerim načinom pridobitve stvarnih pravic je pomembno načelo kavzalnosti ter kako vpliva na pravni položaj dobrovernega pridobitelja lastninske pravice od razpolagalno nesposobne osebe?
Z derivativnim načinom. S tem se prebija kavzalnost, saj v primeru pridobitve od razp. Nesposobne osebe, pravo daje prednost varstvu pravnega prometu.
2. Bistvene novosti Stvarnopravnega zakonika!
3. Pojasnite načelo kavzalnosti, ločenosti in tradicije v stvarnem pravu. Kje v SPZ je razvidno, da velja pri nas sistem kavzalnosti, ločenosti in tradicije?
- Načelo kavzalnosti : za razpolagalni pravni posel se zahteva veljavna kavza, v obliki veljavnega zavezovalnega pravnega posla in s tem tudi pravni naslov. 40. člen SPZ
- Načelo ločenosti : zavezovalni in razpolagalni pravni posel sta ločena. 40. člen SPZ- Načelo tradicije : to je pridobitni način, in brez nje se LP ne prenese. 1. odstavek 60.
člena.-
4. Pomen načela omejenega kroga stvarnih pravic v stvarnem pravu!
Numerus clausus pravic. 6 različnih tipov. To je pomembno zaradi erga omnes (absolutnega) učinka, zaradi tega je pomembno, da so točno določene in se tem varuje pravni promet.
5. Katere stvarne pravice ureja Stvarnopravni zakonik (obkroži)?
- služnostno pravico ;- fiduciarno lastnino;- etažno lastnino;- lastninsko pravico ;- solastnino;- skupno lastnino;- stvarno breme ;- zastavno pravico ;- zemljiški dolg ;- stavbno pravico ;- imisije;- priposestvovanje;- nujno pot.
1
6. Kako je v SPZ urejen konflikt med načelom zaupanja in izvenknjižno (kontratabularno) pridobljeno lastninsko pravico na podlagi priposestvovanja (na nepremičnini)?
Načelo zaupanja ima prednost pred priposestvovanjem. To pomeni, da oseba, ki zaupa v ZK ne sme biti oškodovana. Oseba, ki je priposestvovala, pa se ni vpisala v ZK sama nosi posledice in ne uživa nobenega varstva.
7. Poglavitne razlike med stvarno pravico užitka in rabokupom!
Rabokup se lahko odpove, užitek pa ne. Rabokupna razmerja so ponavadi podedljiva, užitek pa ne. Užitek ima učinek erga omnes, rabokup pa ne (čeprav ga dejansko ima). Rabokupno razmerje je zmeraj odplačno, užitek pa je lahko tudi neodplačen. Vpis užitka ima konstitutiven učinek, rabokup pa samo publicitetni.
8. Navedite vsaj tri institute SPZ-ja, ki so odraz načela superficies solo cedit!
- Nepremičninska prirast: karkoli se spoji z nepremičnino je njena sestavina.
- Gradnja preko meje
- Izboljšava tuje nepremičnine
9. Načelo absolutnosti v stvarnem pravu!
Učinkuje proti vsem, izključuje vse iz poseganja po pravici.
10. Načelo omejenega kroga stvarnih pravic!
Glej numerus clausus varstvo pravnega prometa
11. Načelo specialnosti v stvarnem pravu!
Predmet stvarne pravice mora biti natančno individualno določen. Nemožnost LP na delu stvari, nezmožnost, da bi na sestavini obstajala stvarna pravica.
12. Navedite razlike med užitkom in zakupom!
zgoraj
13. Načelo specialnosti v stvarnem pravu ter odmiki od tega načela!
Etažna lastnina, stavbna pravica.
14. Katere stvarne pravice se lahko pridobijo s priposestvovanjem?
LP, služnost, stavbna pravica
15. Katere stvarne pravice se ne morejo pridobiti s priposestvovanjem?
Ne more se zastavna p. in zemljiški dolg.
2
16. Neakcesorne oblike zavarovanj po SPZ! Kratko jih pojasnite!
Fiducarni prenos v zavarovanje (ali prenos LP v zavarovanje), zemljiški dolg.
Neakcesornost pomeni, da obstoj teh ni vezan na obstoj terjatve.
Fiduciarni prenos: je oblika zavarovanja pri katerem se prenese LP s fiducianta na fiduciarja. Ponavadi pod razveznim pogojem, razen, če ga izljučita. Če ga izključita je to popolna neakcesornost.
Zemljiški dolg: je stvarna pravica zahtevati poplačilo določenega denarnega zneska iz vrednosti nepremičnine, pred drugimi upniki s slabšim vrstim redom. Prenaša se izvenknjižno.
17. Pojasnite (v alinejah) razlike med stvarnim pravom in obligacijskim pravom!
Str. 7 skripta.
18. Stvarnopravni položaji pri povečanju vrednosti tuje nepremičnine oz. vlaganju v tujo nepremičnino!
Latnik nepremičnine pridobi LP na izboljšanem delu nepremičnine, graditelj ima proti njemu le verzijski zahtevek. Le če soglašata lahko graditelj pridobi solastnino.
19. Družba A, d.o.o., ki je lastnica nepremičnine (do celote), na kateri je zgrajen objekt (avtomehanična delavnica), želi prodati družbi B, k.d. samo objekt. Pojasnite z uporabo pravnih pravila, kako naj to izvede?
- Solastnina ?
- stavbna pravica
20. Pojasnite pomen načela kavzalnosti!
Če ni kavze ni prenosa. Razen a non domino, načelo zaupanja v zk.
3
2. Stvari
1. Opredelite pojem detencije ter pojasnite ali lahko detentor uveljavlja posestno varstvo za posestnika!
Detencija ali imeništvo je razmerje pri katerem je detentor (imetnik) oseba, ki izvršuje dejansko oblast nad stvarjo za nekoga drugega ter se je tudi dolžan ravnati po njegovih navodilih.
Izvaja lahko le samopomoč xza posestnika (posestnega gospodarja)
2. Opredelite in pojasnite pojem stvari po SPZ!
Stvar je samostojen telesen predmet, ki ga človek lahko obvladuje. Dva bistvena elementa: telestnost in obvladljivost. Element telesnosti se nanaša na naravne(fizikalne) lastnosti stvari. Če je stvar telesna, je materialen del narave in zapolnjuje prostor, mogoče jo je zaznati z otipom.
Element obvladljivosti izhaja iz vsebine stvarnega razmerja kot oblastvenega razmerja. Stvar je lahko samo tisto, kar si človek lahko podredi in nad tem izvršuje oblast.
3. Opredelite pojem pritikline ter pojasnite, ali tudi zanje velja pravilo »superficies solo cedit«?
Pritiklina je premičnina, ki je v skladu s splošnim prepričanjem namenjena gospodarski rabi ali olepšanju glavne stvari. Zanje ne velja pravilo superficies solo cedit, ker so z glavno stvarjo povezane le funkcionalno in ne mehansko (kot sestavine)
4. Opredelite pojem pritikline po SPZ ter pojasnite ali je pritiklina lahko predmet samostojnih stvarnih pravic!
Pojem – glej zgoraj. Pritiklina je vsekakor predmet samostojnih pravic, vendar v dvomu( če ni drugače dogovorjeno) deli pravno usodo glavne stvari, torej se prenese oz. obremeni skupaj z njo.
5. Opredelite razliko med naravnimi in civilnimi plodovi ter pojasnite trenutek in pravne posledice separacije plodov!
O naravnih plodovih govorimo, če jih neka stvar daje periodično in ne da bi se s tem izčrpala njena substanca.
Civilni plodovi pa so periodični prihodi, izraženi v obliki denarja oziroma drugih generičnih stvari, ki izvirajo iz pravnega razmerja, ki ga sklene upravičenec do plodov.
4
Do separacije so plodovi njena sestavina, z ločitvijo pa postanje samostojna stvar. Civilni plodovi se največkrat osamosvojijo, ko so plačani.
6. Opredelite pojem sestavine in pritikline!
Sestavina je vse kar se v skladu s splošnim prepričanjem šteje za del druge stvari.
Pritiklina je samostojna preemična stvar, ki je v skladu s splošnim prepričanjem namenjena gospodarski rabi ali olepšanju glavne stvari.
7.Pridobitev in prenehanje užitka!
Užitek se pridobi z vpisom v zemljiško knjigo, ne glede na to ali je ustanovljen na podlagi pravnega posla ali sodne odločbe.
Užitek preneha z odpovedjo ućitkarja, zaradi poteka časa, zaradi uničenja predmeta užitka, zaradi konsolidacije, ...
5
3. Posest
1. Navedite primere dobrovernih nelastniških posestnikov ter pojasnite ali uživajo posestno varstvo!
Najemnik, zakupnik, užitkar, ...
Bistvo je, da nimajo volje imeti stvar za svojo in priznavajo višjo pravno oblast posrednega posestnika. Uživajo posestno varstvo proti tretjim, vednar pa ne proti lastniku oz. tistemu, čigar višjo pravno oblast priznavajo (ni nujno, da je lastnik).
2. Oseba A je prodala in izročila osebi B premično stvar, pri čemer se je kasneje izkazalo, da oseba A ni bila lastnica te stvari, ampak samo bonitarna lastnica stvari. Ali ima oseba B možnost, da postane lastnica te premične stvari, ki jo ima že dve leti v dobroverni lastniški posesti?
Da, v kolikor bo oseba B še 1 leto izvršela dobroverno, lastniško posest. Stvar lahko čez eno leto priposestvuje (rok za priposestvovanje premičnin je namreč 3 leta)
3. Opredelite pojem in pravno naravo prekarija (poudarek na posestnem vidiku)!
Prekarij je posebna vrsta posodbe, pri kateri je dovoljena uporaba stvari do preklica.
Prekarist se v bistvu napram tretjim osebam šteje za posestnika oz. ima posestno varstvo, napram posestnemu gospodarju pa deluje bol kot detentor.
4. Opredelite razliko med soposestjo in delno posestjo!
Bistvena razlike je, da je soposest posest na celotni stvari, delna posest pa je posest le na delu stvari.
5. Pogoji za dovoljeno samopomoč! Primer: Oseba A se je protipravno vselila v B-jevo prazno stanovanje, potem, ko ga je izpraznil najemnik. B je čez 10 dni po času, ko je izvedel za A-jevo vselitev, le-tega na silo deložiral. A je zaradi tega vložil pri sodišču posestno tožbo. Analizirajte primer!
A-jeva posestna tožba je utemeljena. B-jeva samopomoč ni bila dovoljena, zato ker ni bila takojšnja. Samopomoč mora biti nujna, takojšnja, sorazmerna in ustrezati okoliščinam v katerih se je zgodila. Nevarnost pa mora biti neposredna. A bo najverjetneje v posestni pravdi uspel. Upoštevalo se bo samo zadnje mirno posestno stanje, ne sme pa se upoštevati pravice.
6
6. Primer: A je B-ju prodal premično stvar, pri čemer sta se dogovorila, da bo stvar izročena B-ju v neposredno posest čez 15 dni po sklenitvi prodajne pogodbe. Ker A ni izročil B-ju stvari, si jo je B vzel sam. Ali gre v konkretnem primeru za dovoljeno samopomoč? Ali je B s tem, ko si je vzel stvar, postal lastnik premičnine? Ali je morda lastninsko pravico pridobil B že v času sklenitve prodajne pogodbe z A-jem?
Ne, ne gre, saj noben pogoj za samopomoč ni izpolnjenega. Lahko ga samo toži na izpolnitev pogodbe, ali pa odstopi od pogodbe in uveljavlja s kondikcijo.
Lastnik ni postal, saj ni prišlo do tradicije in s tem do pridobitnega načina.
Ne, saj ni bilo razpolagalnega posla, niti pridobitnega načina.
7. Pojem in pomen anticipiranega posestnega konstituta!
Anticipirani posestni konstitut je posebna oblika posestnega konstituta. Pri tej modaliteti izročitve gre za vnaprejšnjo izročitev stvari, za katero prenosnik še ni pridobil razpolagalne sposobnosti. Pridobitelj pridobi LP šele, ko pridobi prenosnik pravico razpolagati s stvarjo. To pomeni, da prenosnik najprej za juridično sekundo sam postane lastnik stvari. Zlasti je APK pomemben pri fiduciarnem prenosu...
8. Pogoji za imisijsko (imisijska negatorna tožba) varstvo!
Posebna tožba za varstvo lastninske pravice. S to tožbo lastnik varuje svoj položaj, če ga kdo drug protipravno ovira pri izvrševanju lastninske pravice. Bistvo je, da je njegova posest motena in mu ni odvzeta.
Motenje mora biti protipravno, posest mu ne sme biti odvzeta, mora biti aktivno legitimiran za to tožbo (lastnik in domnevni – bonitarni lastnik)
9. A in B sta solastnika stanovanja, v katerem živita že eno leto. Ker je med njima prišlo do spora, je A zamenjal ključavnico na vhodnih vratih stanovanja ter s tem preprečil B-ju izvrševanje soposesti stanovanja. B se je moral zaradi tega za 14 dni odseliti k svojim staršem. Ali ima B posestno varstvo? Pojasnite! Ali bi bila situacija drugačna, če B ne bi bil solastnik stanovanja.
Da, ima, ker je šlo za protipravno motenje posesti. Ne, prav tako bi imel posestno varstvo.
10. Pojasnite razliko med lastnikom stvari in dobrovernim lastniškim posestnikom stvari!
7
Glavna lastnika je, da je lastnik pravno lastnik stvari in ima lastninsko pravico, dobroverni lastniški posestnik, pa ni pridobil LP, lahko pa jo priposestvuje.
Lastnik je pravni lastnik, dobroverni lastniški posestnik pa zaenkrat le dejansko.
11. V kakšnem primeru lahko sodišče v posestni pravdi upošteva pravico do posesti?
Kadar je vložena publicijanska tožba, ki je pravzaprav posestna tožba, vendar pa se uporablja za varstvo LP. Poleg tega še petitorium absorbet possesorium.
12. V kakšnem primeru bi bil v okviru posestnega spora utemeljen ugovor viciozne posesti?
Če viciozni posestnik sproži posestno varstvo, lahko okradeni uveljavlja ugovor viciozne posesti, le če je pred tem uporabil dovoljeno samopomoč.
13. Utemeljite pomen prepovedi razpolaganja v povezavi s pogodbo o dosmrtnem preživljanju!
Pomen prepovedi je, da oseba stvari ne odsvoji, saj si pri tem zavaruje dajatve, ki jih prejema, če pa bi bila stvar tretji osebi prodana, pa bi to zanjo pomenilo večje tveganje glede prejema teh dajatev.
14. Ali pozna naše veljavno pravo posest pravice? Utemeljite!
Ne, saj imamo objektivno koncepcijo posesti. Naše pravo tudi ne pozna netelesnih stvari.
15. Retencijska pravica dobrovernega lastniškega posestnika!
Dobroverni lastniški posestnik ima retencijsko pravico nasproti lastniku, dokler mu ta ne povrne nujnih in koristnih stroškov. Nenazadnje lahko stvar tudi proda in se na tak način poplača.
16. Opredeli pojem in pravne učinke anticipiranega posestnega konstituta!
Pojem- glej zgoraj.
Pravni učinki: sklepa se takrat, ko prenosnik še nima razpolagalne sposobnosti in gre za posredno pridobitev lastninske pravice, to pomeni, da se LP za juridično sekundo ustavi pri premoženju prensonika, to pomeni da pridobitelj pridobi LP šele, ko pridobi prenosnik razpolagalno upravičenje
17. V posestni pravdi je toženec ugovarjal, da je stvar odvzel tožniku zaradi tega ker je njegova, saj jo je pridobil na podlagi prodajne pogodbe ter s posestnim konstitutom od tožnika. Ali je ugovor utemeljen?
Ne, ni. V posestni pravdi se ugovori do lastninske pravice ne upoštevajo. Upošteva se samo zadnje mirno posestno stanje.
8
18. Antonija je svojemu sinu Izidorju (študentu prava) februarja letos podarila in izročila hišo, ki jo je dobila vrnjeno v postopku denacionalizacije. Sama ni nikoli živela v tej hiši. Ker Izidorju samota nikakor ni ustrezala, je povabil tri prijatelje (prav tako študente prava), da se preselijo k njemu. Študentje so kajpak s polno žlico zajeli radosti, ki jih je ponujala hiša in študentsko življenje. Zabave v hiši so se vrstile druga za drugo. To pa ni bilo po godu Antoniji, zaradi česar je vložila zoper Izidorjeve prijatelje tožbo zaradi motenja posesti. Ali bo uspela?
Ne, Antonija ne bo uspela, saj ni bila posestnica in niso motili njene posesti, saj je to posestna tožba in ona zanjo ni bila aktivno legitimirana.
19. Kakšne pravne učinke »proizvaja« anticipiran posestni konstitut?
Posredna pridobitev itd. Glej zgoraj!
20. Ugovori v posestni pravdi!
STR. 126
21. Razmerje med prekarijem in posestjo !
Prekarist je napram tretjim posestnik. V razmerju do dajalca prekarija pa deluje kot detentor.
22. Pojasnite razliko med soposestjo in delno posestjo. Navedite tudi primer soposesti in delne posesti!
Soposest: Poseduje se celotna stvar.
Primer: Zakonca živita v hiši in izvršujeta posest na celotni hiši.
Delna posest: poseduje se del stvari.
Hčerka od Jane, se preseli v njeno hiško, kjer si razdelita posest, tako, da vsaka izvršuje le to na delu hiše.
23. Kaj upošteva sodišče, ko odloča v postopku zaradi motenja posesti? Kakšni so roki za uveljavljanje sodnega varstva posesti?
Glej zgoraj. Roki: subjektivni 30 dni odkar je oseba izvedela za kršitev in kršitelja.
Objekitvni: in 1 leto odkar je kršitev nastala.
9
24. Pojasnite pojem dobroverne lastniške posesti! Kdaj je ta pravna kvalifikacija posesti pomembna?
Je posest, kjer je posestnik prepričan, da je lastnik stvari. Je oseba, ki ne ve oz ne bi mogla vedeti, da ni lastnik. Pomembna je v zvezi s priposestvovanjem, pri stvarno-pravnih reparacijah, pri publicijanski tožbi, pri pridobivanju plodov.
25. Pojasnite, kdaj posestnik ne uživa sodnega varstva posesti?
Takrat, ko je pridobil viciozno posest- nasproti tistemu kateremu je stvar odvzel.
Ko zamudi rok, za njeno uveljavljanje.
26. Pojem in posestno varstvo prekarista?
Glej zgoraj, posestno varstvo proti tretjim, proti dajatelju prekarija pa ne.
27. Posestno varstvo detentorja!
Priznava se mu samo samopomoč, ki jo lahko izvršuje za posestnega gospodarja.
28. Posestno varstvo soposesti!
Napram drugemu soposestniku/om in napram tretjim osebam.
29. Kaj upošteva sodišče, ko odloča v postopku zaradi motenja posesti?
Zgolj zadnjo mirno posestno stanje, ne sme pa upoštevati pravice.
10
4. Zemljiška knjiga
1. Pojasnite pojem in značilnosti zakonite predkupne pravice! Kje jo SPZ ureja? Kako se rešuje konkurenca med zakonito predkupno pravico in pogodbeno predkupno pravico glede iste nepremičnine?
Predkupna pravica je obligacijska pravica upravičenca, da stvar od prodajalca odkupi pod enakimi pogoji, kot bi jo tretji, kateremu jo prodaja. Predkupna pravica lastnika ne omejuje pri tem ali bo stvar prodal ampak le komu jo bo prodal. Poznamo pogodbeno in zakonito. Razlika med njima je, da ima zakonita PP publiciteto že po samem zakonu in se ne zahteva vpis v ZK, kar pa je potrebno pri pogodbeni PP. SPZ jo ureja v 66. In 124. Členu.Zakonito predkupna pravica ima vedno prednost pred pogodbeno PP. V kolikor je zakonita PP v zasebnem interesu je sankcija za nespoštovanje le te izpodbnojnost, če pa je PP v javnem interesu pa je sankcija ničnost.
2. Kakšen vpliv ima na pravni promet nepremičnine vknjižen
- odkupna pravica;Odkupna pravica ne preprečuje nadaljnih vpisov v ZK, ampak predstavlja tveganja za tretje, ker se lahko njihov vpis izpodbije (če se izpolnijo pogoji, kateri so bili dogovorjeni med lastnikom in upravičencem odkupne pravice)
- predkupna pravica;Predkupna pravica prav tako ne preprečuje nadaljnih vpisov v ZK. V primeru pogodbene se lahko vpis izpodbija (le ta se vpisuje v ZK). Če pa je zakonita PP v javnem interesu je sankcija ničnost, vpis se vsekakor izbriše. Zakonita PP v zasebnem interesu pa se vpis izbriše, le če upravičenec vloži izbrisno tožbo.
- prepoved odsvojitve in obremenitveTa obligacijska pravica pa preprečuje nadaljne vpise v ZK, ampak le če je dogoverjena med zakoncema ali zunajzakonskima partnerjema, starši in otroci, ter posvojenci in posvojitelji.
3. Obrazložite pojem tabularne listine, kot listine sposobne za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo.
To so listine, ki so podlaga za vknjižbo. Razdelimo jih v tri kategorije:1. zasebne listine, ki vsebujejo overjeno zk dovolilo ...2. listine v obliki notarskega zapisa, ki vsebujejo zk dovolilo3. pravnomočne sodne in dokončne ali pravnomočne upravne odločne, s katerimi je odločeno o pridobitvi ali prenehanju pravic, ki se vpisujejo v ZK.
11
4. Pojasnite, katera pravica z omejenim absolutnim učinkom na nepremičnini ima prednost v naslednjih konfliktnih situacijah:
- zakonita predkupna pravica v. vknjižena pogodbena predkupna pravica; zakonita predkupna pravica, ker je na nek način v javnem interesu
- zakonita predkupna pravica v. vknjižena pogodbena odkupna pravica; Prav tako zakonita predkupna pravica, zaradi javnega interesa, ki ga varuje.
- vknjižena pogodbena predkupna pravica v. vknjižena pogodbena odkupna pravica!Odvisno, katera je bila prej vknjižena v ZK, saj obe zasledujeta enak namen.
5. Oblikujte zemljiškoknjižna dovolila (intabulacijsko klavzulo) za vpis prepovedi odsvojitve ter obremenitve na nepremičnini, št. parc. 100/1, vpisana v zk. vložku 25, k. o. Spodnji Kašelj, v korist Franca Posestnika, EMŠO 1307965500458, stan. Spodnji Kašelj 35, 2314 Spodnji kašelj. A.A., EMŠO…, stan. …, izrecno …..
BOMO NAREDLA DRUGIČ
6. A želi prodati B-ju nepremičnino na obroke. Interes A-ja je, da se B- ne bo vknjižil kot lastnik v zemljiško knjigo pred plačilom vseh obrokov kupnine, interes B-ja pa je, da A ne bo nepremičnino v vmesnem času odsvojil dobroverni tretji osebi. Kako naj A in B izvedeta konkterno transakcijo, da bo ustrezala interesom prodajalca in kupca?
Tako, da pri nepremeničnini predlagata predznambo. S tem zavarujeta vrstin red vpisa. B se bo v ZK, ko bo poravnal kupnino (in takrat mu bo A najbrž izstavil ZK dovolilo) vpisal s trenutkom predznambe, kar pomeni, da bodo vsa kasnejša razpolaganja razveljavljena.
7. Katere obligacijske pravice se smejo vpisovati v zemljiško knjigo ter s katero vrsto vpisa (vknjižba, predznamba, zaznamba)? Ali se tudi zanje zahteva zemljiškoknjižno dovolilo?
Zakupna in najemna pravica, pravica prepovedi obremenitve in odtujitve, predkupna pravica, odkupna pravica in posebna pravica uporabe javnega dobra. Z vknjižbo. Da, za vpis se zahtave ZK dovolilo.
8. Zakaj velja v zemljiškoknjižnem pravu numerus clausus obligacijskih pravic, ki se smejo vpisovati v zemljiško knjigo?
Zaradi varstva pravnega prometa.
12
9. Pojem in pomen zemljiškoknjižnega dovolila! Kdaj pride v poštev (v zvezi s kakšnimi prenosi oz. oblikovanjem pravic; katerih pravic)?
Zk dovolilo je izrecna in nepogojna izjava tistega, čigar pravica se prenaša, obremenjuje, omejuje oz. preneha, da dovoljuje vpis v ZK. Je strogo formalen instrument glede vsebine in oblike. Brez ZK dovolila ni možen vpis v ZK, na tak način se varuje pravni promet. V zvezi z derivatnimi prenosi ( na podlagi pravnega posla). Stvarnih in obligacijskih pravic, katere se vpisujejo v ZK.
10. A.A. je prodal B.B.-ju idealno polovico svoje nepremičnine. Napišite zemljiškoknjižno dovolilo za konkretni prenos idealnega deleža do ½ celote. Podatki o nepremičnini: parc. št. 100, z.k. vl. 800, k.o. Spodnji Kašelj. A.A., EMŠO…, stan. … izrecno in nepogojno…
11. Zakaj pravimo, da je zemljiško pismo stvarnopravni vrednostni papir? Kdo ga izstavi? Kdo ga prvi dá v promet? Kakšno nevarnost predstavlja zemljiško pismo (ki je v prometu) za lastnika obremenjene nepremičnine ter kako se izogniti tej nevarnosti?
Zato, ker se zemljiški dolg preneša izvenknjižno, torej s prenosom zemljiškega pisma, katere se prenaša z indosamentom, torej je zemljiško pismo vrednostni papir po odredbi. Zemljiško pismo izstavi sodišče. V promet ga prvi da lastnik ali pa prvi imetnik zemljiškega pisma. Nevarnost, da bo imetnik zemljiškega pisma z njim razpolagal brez dovoljenja lastnika. To se reši tako, da se indosamentu doda recta klavzula, s tem lastnik nepremičnine prepove nadaljni prenos zemljiškega dolga z indosamentom zemljiškega pisma.
12. A.A. proda zakoncema B.B. in C.B. idealno ½ nepremičnine. Napišite zemljiškoknjižno dovolilo za vpis skupne lastnine zakoncev na idealnem deležu do ½ celote. Podatki o nepremičnini: parc. št. 100, z.k. vl. 800, k.o. Spodnji Kašelj. A.A., EMŠO…, stan. … izrecno in nepogojno…
13. Pomen zaznambe vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice!
Zaznamba varuje vrstni red pridobitve Lp, katerega vpis bo predlagan pozneje, s trenutkom od katerega učinkuje ta zaznamba. Ni ovira za nadaljne vpise, vendar ti vpisi učinkujejo pod razveznim pogojem. Če se zaznamba opraviči se kasnejši vpisi izbrišejo in se vpiše pridobitelj v vrstnem redu zaznambe.
13
14. Anton A., ki je izključni lastnik nepremičnine, podari sinu Bojanu A. in hčerki Cvetki A., vsakemu idealno ½ nepremičnine. Napišite zemljiškoknjižno dovolilo. Podatki o nepremičnini: parc. št. 100, z.k. vl. 800, k.o. Spodnji Kašelj. Anton A., EMŠO…, stan. … izrecno in nepogojno…
15. Anton A., ki je solastnik nepremičnine do 1/3 celote, podari sinu Bojanu A. in hčerki Cvetki A., vsakemu polovico svojega idealnega deleža nepremičnine ter si »izgovori« užitek na celotnem prenesenem idealnem deležu 1/3. Napišite zemljiškoknjižni dovolili. Podatki o nepremičnini: parc. št. 100, z.k. vl. 800, k.o. Spodnji Kašelj. Anton A., EMŠO…, stan. … izrecno in nepogojno…
16. Družba A, d.o.o., ki je lastnik nepremičnine do celote, ustanovi zemljiški dolg za nominalni znesek 10.000.000,00 SIT, ki zapade v plačilo 10.10.2006, in sicer na ½ celote. Napišite zemljiškoknjižno dovolilo. Podatki o nepremičnini: parc. št. 100, k.o. Spodnji Kašelj. A, d.o.o., sed. …, matična št. … izrecno in nepogojno…
17. Družba A, d.o.o., ki je lastnik nepremičnine do celote, ustanovi zemljiški dolg za nominalni znesek 10.000.000,00 SIT, ki zapade v plačilo 10.10.2006, in sicer na ½ celote, drugo ½ pa proda družbi B, d.n.o. Napišite zemljiškoknjižna dovolila. Podatki o nepremičnini: parc. št. 100, k.o. Spodnji Kašelj. A, d.o.o., sed. …, matična št. … izrecno in nepogojno…
18. Družba A, d.o.o., ki je lastnik nepremičnine do celote, proda idealni delež ½ družbi B, d.n.o. ter ¼ družbi C, d.d. Napišite zemljiškoknjižno dovolilo. Podatki o nepremičnini: parc. št. 100, k.o. Spodnji Kašelj. A, d.o.o., sed. …, matična št. … izrecno in nepogojno…
19. Družba A, d.o.o., ki je lastnik nepremičnine do celote, proda idealni delež ¼ družbi B, d.n.o. ter ¼ družbi C, d.d., ½ pa proda zakoncema Tonetu D. in Franji D. v skupno lastnino Napišite zemljiškoknjižno dovolilo. Podatki o nepremičnini: parc. št. 100, k.o. Spodnji Kašelj. A, d.o.o., sed. …, matična št. … izrecno in nepogojno…
20. Opredeli vsebino in pravno naravo zemljiškega pisma!
Zemljiško pismo je stvarnopravni vrednostni papir po odredbi, ki se prenaša z indosamentom. Pravna narava zemljiškega pisma je takšna, da se zemljiški dolg prenaša skupaj z zemljiškim pismom. Zemljiško pismo zelo olajša prenos zemljiškega dolga, saj se prenaša zunajknjižno. Zemljiško pismo mora vsebovati navedbo zemljiško-knjižnega sodišča ki ga izstavlja, vse podatke, ki se zahtevajo za enostranski pravni posel o ustanovitvi zemlj. Dolga (ime ustanovitelja, zemljiškoknjižno označbo nepremičnine, višino in pogoje zapadlosti zemljiškega dolga), ter čas izdaje in žig sodišča.
14
21. Družba A, d.o.o., ki je lastnik nepremičnine do celote, proda idealni delež ¼ družbi B, d.n.o. ter ¼ družbi C, d.d., na ½ pa ustanovi stvarno potno služnost zakoncema Tonetu D. in Franji D. Napišite veljavna zemljiškoknjižna dovolila. Podatki o nepremičnini: parc. št. 100, k.o. Spodnji Kašelj.
A, d.o.o., sed. …, matična št. … izrecno in nepogojno…
22. Navedite razlike med pogodbeno in zakonito predkupno pravico!
Zakonita ima prednost. Pogodbena napram tretjim učinkuje le, če je vpisana v ZK. Zakonita pa ima publicitetne učinke tudi brez vpisa v ZK.
23. Pomen načela zaupanja v zemljiškoknjižnem stvarnem pravu!
Varuje pravni promet. Oseba, ki zaupa v ZK podatke ne sme biti oškodovana. Oseba, ki je vpisana v ZK kot lastnik (pa to ni) proda tretji dobroverni osebi nepremičnino ta postane lastnik, saj jo varuje načelo zaupanja, ker se zanese na to, da so podatki v ZK pravilni.
24. Opredelite pojem nepremičnine in pojem zemljiškoknjižnega dovolila!
Nepremičnina je prostorsko odmerjen del zemeljske površine z vsemi svojimi sestavinami. ZK dovolilo – glej zgoraj. (izrecna, nepogojna izjava...)
25. Antonija je svojemu sinu Izidorju februarja letos podarila in izročila hišo, stoječo na nepremičnini parc. št. 100, k.o. Spodnji Kašelj, ki jo je dobila vrnjeno v postopku denacionalizacije. Antonija in Izidor nista nikoli živela v tej hiši. Ko se je Izidor vselil v hišo, mu je sosed povedal, da ima na delu nepremičnine, parc. št. 100, k.o. Spodnji Kašelj, že 35 let vrt, ki ga obdeluje ter da je na tej podlagi priposestvoval del nepremičnine. Ali bo sosed uspel v morebitnem sodnem postopku?
Sosed bo v morebitnem postopku uspel, razen če mu bo nasprotna stranka uspela dokazati nedobrovernost ali neizpolnjenost enega izmed ostalih pogojev, ki se zahtevajo za priposestvovanje (čas, izvrševanje posesti..).
26. Družba A, d.o.o., ki je lastnik nepremičnine do celote, proda idealni delež ¼ družbi B, d.n.o. ter ¼ družbi C, d.d., na ½ pa ustanovi stvarno potno služnost zakoncema Tonetu D. in Franji D. Napišite veljavna zemljiškoknjižna dovolila. Podatki o nepremičnini: parc. št. 100, k.o. Spodnji Kašelj. A, d.o.o., sed. …, matična št. …, izrecno in nepogojno…
27. Družba A, d.o.o., ki je lastnik nepremičnine do celote, proda idealni delež ¼ družbi B, d.n.o. ter ¼ družbi C, d.d., na ½ pa ustanovi stvarno potno služnost zakoncema Tonetu
15
D. in Franji D. Napišite veljavna zemljiškoknjižna dovolila. Podatki o nepremičnini: parc. št. 100, k.o. Spodnji Kašelj. A, d.o.o., sed. …, matična št. …, izrecno in nepogojno…
28. Družba A, d.o.o., ki je lastnik nepremičnine do celote, proda idealni delež ¼ družbi B, d.n.o., ¼ družbi C, d.d. ter ½ zakoncema Tonetu D. in Franji D (v skupno lastnino). Napišite zemljiškoknjižno dovolilo. Podatki o nepremičnini: parc. št. 100, k.o. Spodnji Kašelj. A, d.o.o., sed. …, matična št. …, izrecno in nepogojno…
29. Navedite vrste zemljiškoknjižnih vpisov ter jih kratko obrazložite!
Poznamo glavne in pomožne zemljiškoknjižne vpise. Glavni so vknjižba, zaznamba, predznamba; pomožni pa so plomba in poočitev.Vknjižba je glavni vpis s katerim se vpiše pridobitev oz. prenehanje stvarnih in nekaterih obligacijskih pravic. Ima oblikovalni (konstitutivni) učinek (na pravnoposlovni podlagi). Lahko ima tudi deklaratoni oz. izkazni učinek (na podlagi zakona in sodne odločbe). Ponavadi ima konstitutivni učinek.Predznamba je glavni vpis s katerim se doseže oz. izkaže pridobitev oz. prenehanje pravice, ki se vpisuje v ZK in učinkuje pod pogojem, da se zaznamba opraviči. Pogojni vpis varuje vrstni red.Zaznamba je glavni vpis namenjen vpisu pravnih dejstev, ki so pomembna za pravni promet z nepremičninami. Plomba je pomožen vpis v ZK, ima poseben pomen za zagotavljanje publicitetnega učinka ZK in s tem tudi za pravni promet z nepremičninami. Namen plombe je, da se objavi dejstvo, da je ZK postopek v teku in da še ni zaključen.Poočitev je pomožen vpis v ZK, s katerim se vpiše sprememba podatka glede nepremičnine oz. imetnika pravice na nepremičnini kadar ZK ni temeljna evidenca za ta podatek, ali pa se označijo povezave med posameznimi vpisi v ZK.
30. Družba A, d.o.o., ki je lastnica nepremičnine do celote, proda idealni delež 1/4 družbi B, d.n.o., 1/4 družbi C, d.d., 1/8 Tonetu Posestniku, 1/16 Marici Grudnik, to kar je ostalo (?) pa proda Francu Pleskarju, s.p. Napišite zemljiškoknjižno dovolilo. Podatki o nepremičnini: parc. št. 100, k.o. Spodnji Kašelj. A, d.o.o., sed. …, matična št. …, izrecno in nepogojno…
31. Ali je predznamba pridobitve lastninske pravice ovira za nadaljnje vpise. Kako učinkujejo vpisi, ki se opravijo po tem, ko je že učinkovala predznamba pridobitve lastninske pravice?
Ne, ni. Učinkujejo pod razveznim pogojem. Če se preznamba opraviči se ti vpisani izbrišejo, če se ne opravičijo pa postanejo ti nadaljni vpisi popolnoma veljavni oz. nepogojni.
32. Družba A, d.o.o., ki je lastnica nepremičnine do celote, proda idealni delež 1/4 družbi B, d.n.o., 1/4 družbi C, d.d., 1/8 Tonetu Posestniku, 1/16 Marici Grudnik, na deležu, ki je ostal (?) pa ustanovi užitek v korist vsakokratnega lastnika nepremičnine parc. št.
16
101, k.o. Spodnji Kašelj. Napišite zemljiškoknjižno dovolilo. Podatki o nepremičnini: parc. št. 100, k.o. Spodnji Kašelj. A, d.o.o., sed. …, matična št. …, izrecno in nepogojno…
33. Zaznamba spora! Ali je zaznamba spora ovira za nadaljnje vpise? Kako učinkuje?
Ne. Enako kot predznamba. Razlika je le, da je zaznamba abstrakten institut in se lahko vpiše še preden je sklenjen zavezovalen pravni posel, predznamba pa se vpiše šele po sklenitvi zavezovalnega pravnega posla.
34. »Razpolaganje« imetnika predznamovane pravice! Kako učinkuje pridobitev lastninske pravice za kupca K, če je prodajalec P, ki K-ju proda nepremičnino, imetnik predznamovane lastninske pravice in ne zemljiškoknjižni lastnik te nepremičnine?
Učinkuje pod razveznim pogojem.
35. Pojasnite (v alinejah) razlike med pogodbeno predkupno pravico in zakonito predkupno pravico!
Pogodbena: publicitetni učinek le če je vpisana.
Zakonita: publicitetni učinek že po samem zakonu
Ni javnega interesa, pred zakonito nima prednosti.
Javni interes, ima prednost.
izbodbojnost Izpodbojnost; če javna zakonita-ničnostSoglasje med lastnikom in predkupnim upravičencem
Je po zakonu
36. Družba A, d.o.o., ki je lastnica nepremičnine do celote, ustanovi osebno služnost užitka v korist družbe B, d.d., za čas 40 let na idealni ½ nepremičnine. Podatki o nepremičnini: parcelna št. 100, k.o. Žalostna Gora. A, d.o.o., sed. …, matična št. …, izrecno in nepogojno…
37. Pojasnite vsebino in pomen zaznambe spora?
Zaznamba spora varuje vrsti red pridobitve lastninske pravice, katere vpis bo predlagan pozneje, s trenutkom od katerega učinkuje ta zaznamba. Je abstrakten instrument, kar pomeni da ga lahko predlaga lastnik še preden je bil sklenje zav. Pravni posel.
38. Jože, ki je solastnik nepremičnine do ½ celote, želi podariti polovico svojega deleža sinu Francu, drugo polovico deleža pa vnuku Poldetu, hkrati pa želi, da se vknjiži v zemljiški knjigi tudi prepoved odtujitve in obremenitve za celotno ½ nepremičnine.
17
Napišite ustrezne intabulacijske klavzule. Podatki o nepremičnini: parcelna št. 100, k.o. Žalostna Gora.
39. Družba A, d.o.o., ki je lastnica nepremičnine do celote, proda idealni delež 1/4 družbi B, d.n.o., 1/4 družbi C, d.d., 1/8 Tonetu Posestniku, 1/16 Marici Grudnik, na deležu, ki je ostal (?) pa ustanovi zemljiški dolg (za znesek 50.000,00 EUR, ki zapade z odpoklicem). Napišite zemljiškoknjižno dovolilo. Podatki o nepremičnini: parc. št. 100, k.o. Žalostna Gora A, d.o.o., sed. …, matična št. …, izrecno in nepogojno…
40. Materialnopravno nepravilni vpisi in izbrisna tožba?
O teh govorimo, če vpis v ZK nima pravne podlage oziroma je ta podlaga kasneje odpadla. Izbrisna tožba je stvarnopravna tožba, s katero se varujejo knjižne pravice na nepremičnini. Z izbrisno tožbo se zahteva ugotovitev neveljavnosti vknjižbe in vzpostavitev prejšnjega stanja. Lahko jo vloži prejšnji lastnik, čigar pravica je prešla na toženca na podlagi neveljavnega pravnega naslova.
41. Zaznamba izrednega pravnega sredstva!
Zaznamba izrednega pravnega sredstva je podobna zaznambi spora. Pri tej zaznambi je najprej prišlo do vknjižbe pravice na podlagi pravnomočne sodne ali upravne odločbe. Ob vložitvi izrednega pravnega sredstva je pomembno da vlagatelj le tega predlaga zaznambo saj s tem izključi dobrovernost tretjih in prepreči nadaljna razpolaganja z nepremičnino. To zaznambo lahko predlaga samo tisti imetnik pravice, proti kateremu je bila dovoljena vknjižba na podlagi pravnomočne ali dokončne odločbe.
42. Družba A, d.o.o., ki je lastnica nepremičnine do celote, proda idealni delež 1/4 družbi B, d.n.o., 1/4 Tonetu Posestniku, na deležu, ki je ostal pa ustanovi zemljiški dolg (za znesek 50.000,00 EUR, ki zapade z odpoklicem). Napišite zemljiškoknjižno dovolilo. Podatki o nepremičnini: parc. št. 100, k.o. Žalostna Gora A, d.o.o., sed. …, matična št. …, izrecno in nepogojno…
43. Pojasnite razliko med zaznambo prepovedi odtujitve in obremenitve in vknjižbo prepovedi odtujitve in obremenitve!
Z vknjižbo se vpisuje obligacijska pravica ki nastane s pogodbo. Če pa prepoved razpolaganja nastopi kot pravna posledica v posebnem postopku gre za pravno dejstvo in ne za pravico, zato se vpiše z zaznambo. Najpomembnejša oblika nastanka prepovedi je sprejem ukrepa v postopku zavarovanja denarne terjatve. Obe pa imata enak učinek, torej onemogočita razpolaganje.
18
44. Družba A, d.o.o., ki je lastnica nepremičnine do celote, ustanovi pogodbeno predkupno pravico na idealnem deležu ½ v korist družbi B, d.n.o. ter odkupno pravico, prav tako v korist družbi B, d.n.o., vendar na celotni nepremičnini. A, d.o.o., sed. …, matična št. …, izrecno in nepogojno…
45. Pojasnite, čemu služi izbrisna tožba, ter s katerim instrumentom zemljiškoknjižnega prava lahko tožnik, ki vlaga izbrisno tožbo, zavaruje vrstni red vzpostavitve prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja vpisov!
Izbrisna tožba je namenjena saniranju zemljiško-knjižnega stanja kadar je v ZK materialnopravno nepravilen vpis. Bivši lastnik vloži izbrisno tožbo, ker se je ta, ki je vpisan v ZK kljub neveljavnemu zavezovalnemu poslu. Če v pravdi uspe se bo izbrisal toženec, torej tisti, ki je vpisan in se bo tožnik(bivši lastnik) lahko ponovno vpisal v ZK. Z zaznambo izbrisne tožbe.
46. Opravičitev predznambe!
Prednamba je pogojni glavni vpis. Opraviči se, če se izpolni pogoj pod katerim je vpisana. Če se pogoj uresniči učinkuje popolnoma in so vsi vpisi, ki so bili opravljeni v času, ko izpolnitev pogoja še ni bila znana neveljavni in tisti pridobi polno pravico.
47. Opredelite glavne razlike med predznambo pridobitve lastninske pravice in zaznambo vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice!
Bistvena razlika je, da se lahko zaznamba vpiše še pred sklenitvijo zavezovalnega posla. Predznamba pa šele ob sklenitvi zavezovalnega pravnega posla.
48. Družba A, d.o.o., ki je lastnica nepremičnine do celote, proda idealni delež 1/4 družbi B, d.n.o., 1/4 družbi C, d.d., 1/8 Tonetu Posestniku, 1/16 Marici Grudnik, na deležu, ki je ostal (?) pa ustanovi zemljiški dolg (za znesek 50.000,00 EUR, ki zapade z odpoklicem). Napišite zemljiškoknjižno dovolilo. Podatki o nepremičnini: parc. št. 100, k.o. Žalostna Gora.
49. Opredelite glavne razlike med zaznambo spora in zaznambo izbrisne tožbe!
Zaznambo spora predlaga lastnik nepremičnine, zaznambo izbrisne tožbe, pa samo tisti ki jo je vložil. Zaznamba spora se lahko vloži ob sporih, ki so taksativno našteti, zaznamba izbrisne tožbe pa le ob vložitvi le te. …
50. Družba A d.o.o., ki je lastnica nepremičnine do celote, proda idealni delež 1/2 družbi B d.d., na preostalem deležu pa ustanovi zemljiški dolg (za znesek 50.000,00 EUR, ki zapade z odpoklicem). Napišite zemljiškoknjižno dovolilo. Podatki o nepremičnini: parc. št. 100, k.o. Žalostna Gora
19
51. Opredelite glavne značilnosti zaznambe spora!
Lahko se vloži le ob sporih, ki so taksativno našteti v zakonu (o določitvi nujne poti, o prenehanju stvarne pravice, o pridobitvi pravice na izviren način). Vloži jo lastnik. Ni ovira za nadaljne vpise, ki učinkujejo pod razveznim pogojem. Tožnik, ki je v sporu uspel mora predlagati vknjižbo pravico v roku 2 mesecev od pravnomočnosti odločbe.
52. Opredelite glavne značilnosti zaznambe izbrisne tožbe!
Lahko se vloži le, če tožnik priloži dokazilo o vložitvi izbrisne tožbe. Vloži jo le bivši lastnik, ki meni, da je tisti, ki se je vpisal v ZK, to storil na podlagi neveljavnega zavezovalnega pravnega posla. Z zaznambo se varuje vrstni red. Če tožnik v pravdi uspe, se bo štelo, da je pridobil lastninsko pravico že ob vložitvi zaznambo izbrisne tožbe.
53. Pogoji za dovolitev predznambe pridobitve lastninske pravice!
Obstoj listin, ki so podlaga za predznambo. To so: - sodne odločbe, ki še niso pravnomočne- zasebne listine, ki še nimajo ZK dovolila ali pa podpis na ZK dovolilu ni overjen- sklep izvrš. sodišča o predhodni odredbi in druge odločbe, ki jih določa zakon. Če na podlagi zasebne listine mora biti zavezovalni pravni posel sklenjen še pred vložitvijo predznambe
54. Pogoji za dovolitev zaznambe izbrisne tožbe!
Zgoraj
55. Družba A d.o.o., ki je lastnica nepremičnine do celote, proda idealni delež 1/2 družbi B d.d., na preostalem deležu pa ustanovi zemljiški dolg (za znesek 50.000,00 EUR, ki zapade z odpoklicem). Napišite zemljiškoknjižno dovolilo. Podatki o nepremičnini: parc. št. 100, k.o. Žalostna Gora.
56. Izbrisna tožba – pravna narava, rok, razlogi za vlaganje, varstvo vrstnega reda!
- stvarnopravna tožba, oblika reivindikacije- rok: ni omejen- razlogi za vlaganje: ponoven vpis v ZK in izbris tistega, ki je vpisan, njegov vpis
pa je materialnopravno neveljaven. - Varstvo vrstnega reda: z zaznambo izbrisne tožbe
57. Družba A d.o.o., ki je lastnica nepremičnine do celote, proda idealni delež 1/2 družbi B d.d., na preostalem deležu pa ustanovi zemljiški dolg (za znesek 50.000,00 EUR, ki zapade z odpoklicem). Napišite zemljiškoknjižno dovolilo. Podatki o nepremičnini: parc. št. 100, k.o. Žalostna Gora.
20
58. Družba A d.o.o., ki je lastnica nepremičnine do celote, proda idealni delež 1/2 družbi B d.d., na preostalem deležu pa ustanovi nepravo stvarno služnost. Napišite zemljiškoknjižno dovolilo. Podatki o nepremičnini: parc. št. 100, k.o. Žalostna Gora.
59. Navedite vsaj pet zaznamb ter jih kratko opišite!
Zaznamba izbrisne tožbe: glej zgorajZaznamba spora: glej zgorajZaznamba izrednega pravnega sredstva: 41 vprašanjeZaznamba vrstnega reda: vloži lastnik; je abstrakten institut, lahko se vloži še pred sklenitvijo zavezovalnega pravnega posla. V korist nedoločene osebe.Zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve- zgorajZaznamba osebnih stanj: nanaša se na poslovno sposobnost. Ima samo publicitetni učinek. Predvideni le zaznamba odvzema poslovne sposobnosti in zaznamba podaljšane roditeljske pravice po polnoletnosti.
60. Družba A d.o.o., ki je lastnica nepremičnine do celote, proda idealni delež 1/2 družbi B d.d., na preostalem deležu pa ustanovi pogodbeno predkupno pravico v korist družbe B d.d. Napišite zemljiškoknjižno dovolilo. Podatki o nepremičnini: parc. št. 100, k.o. Žalostna Gora.
61. Oseba A, ki je odsvojila svoje nepremično premoženje z izročilno pogodbo sinu B, si je v pogodbi izgovorila prepoved razpolaganja (prepoved odsvojitve in obremenitve). Medtem, ko je bil prenos lastninske pravice izveden tudi v zemljiški knjigi, prepoved razpolaganja zemljiškoknjižno ni bila izvedena. B je nato čez nekaj let nepremičnine odsvojil s prodajno pogodbo osebi C! - Ali je v konkretnem primeru B lahko razpolagal z nepremičnino?- Ali se bo C lahko vknjižil kot lastnik v zemljiško knjigo?- Kakšna bi bila pravna situacija, če bi bila prepoved razpolaganja vknjižena v
zemljiški knjigi?- Ali lahko B, če bi ga bremenila vknjižena prepoved razpolaganja, odda
nepremičnino ali njen del v zakup neki tretji osebi?- Ali lahko B razpolaga z nepremičnino, kljub vknjiženi prepovedi razpolaganja, po
smrti A-ja?- Kakšne pravne učinke bi imela prepoved razpolaganja, če bi bila izgovorjena med
A-jem (kot upravičencem) in njegovim bratom?
62. Družba A, d.o.o., ki je lastnica nepremičnine do celote, proda idealni delež 1/4 družbi B, d.n.o., 1/4 družbi C, d.d., 1/8 Tonetu Posestniku, 1/16 Marici Grudnik, na deležu, ki je ostal (?) pa ustanovi zemljiški dolg (za znesek 50.000,00 EUR, ki zapade z odpoklicem). Napišite zemljiškoknjižno dovolilo. Podatki o nepremičnini: parc. št. 100, k.o. Žalostna Gora.
21
63. Opredelite glavne značilnosti zaznambe izvršbe!
Zaznamba izvršbe: kaže na obstoj izvršilnega postopka. Poseben pomen ima zato, ker izvršilni upnik na predmetu izvršbe pridobi zastavno pravico. Zaznamba se vpiše na podlagi sklepa o izvršbi. Najpomembnejši učinek je pridobitev hipoteke na nepremič. Zaznamba v pravnem prometu deluje kot opozorilo.
64. Opredelite glavne značilnosti zaznambe hipotekarne tožbe!
Z njo se zaznamuje uvedba postopka s katerim hipotekarni upnik zahteva, da se zastavljena nepremičnina proda in s tem se poplača njegova terjatev. Tej zaznambi se priloži potrdilo, da je bila hipotekarna tožba vložena. Pravna posledica zaznambe je, da sodba, ki je bila izdana na podlagi zaznamovane tožbe učinkuje proti vsakokratnemu kasnejšemu imetniku LP.
65. Pojasnite pomen in vlogo zemljiške knjige!
ZK je javna evidenca nepremičnin. Najbolj pomembna je zaradi varstva pravnega prometa. Promet z nepremičninami se vodi v njej. Je pravna evidenca nepremićčnine. Glede tega tudi velja zaupanje v ZK.
66. Opredelite glavne značilnosti zaznambe javnega dobra!-Pravno dejstvo, da je nepremičnina javno dobro, se zaznamuje na podlagi dokončne odločbe pristojnega organa.- Zaznamba javnega dobra mora obsegati tudi podatek o vrsti javnega dobra
67. Napišite poljubno zk dovolilo za ustanovitev poljubne izvedene stvarne pravice na solastniškem deležu!
68. Opredelite glavne značilnosti zaznambe odpoklica terjatve!
Zaznamba odpoklica terjatve se predlaga, če je s hipoteko zavarovana terjatev na odpoklic. To zaznambo predlaga hipotek. Upnik hkrati z zaznambo terjatve. S tem postane odpoklic terjatve pravno učinkovit proti vsakemu lastniku nepremičnine.
69. A je prodal B-ju nepremičnino, ki je bila obremenjena z vknjiženo pogodbeno odkupno pravico v korist C-ja. - Ali se bo lahko B vknjižil v zemljiško knjigo? Ja, lahko.- Ali lahko C uveljavlja odkupno pravico zoper B-ja? Ja lahko.- Ali bi bila situacija drugačna, če bi bil B zakoniti predkupni upravičenec (npr. kot
je lokalna skupnost na podlagi Zakona o urejanju prostora – ZUreP-1)? Ja, B bi imel prednost, zaradi javnega interesa.
22
5. Lastninska pravica
1. A in B sta solastnika premične stvari, vsak do idealne 1/2, ki je v skladu z dogovorom med solastnikoma v neposredni posesti A-ja. B želi svojo idealno polovico prodati C-ju. Ali ima A zakonito predkupno pravico na B-jevem solastniškem deležu? S katerim načinom izročitve naj B opravi prenos solastninske pravice na C-ja? V katerem trenutku bo C postal solastnik premične stvari?
Ne, nima je. Z izročitvijo na dolgo roko (longa mana traditio). Stvar pridobi z obvestitvijo A-ja.
2. Kako je v SPZ pri fiduciarnem prenosu lastninske pravice v zavarovanje na premičnih stvareh spoštovana prepoved lex commissoriae?
Je prepovedan, vendar pa lahko fiduciar obdrži premičnino zase za primerno ceno.
3. Pojasnite pravno konstrukcijo podaljšanega pridržka lastninske pravice ter navedite, kateri oblikovni pogoji morajo biti izpolnjeni za njegovo absolutno učinkovanje!
Pridržek lastninske pravice je institut, s katerim se zavaruje lastnik napram kupčevim upnikom na tak način, da si pridrži lastninsko pravico dokler mu kupnina ni v celoti plačana. Večkrat pa je glavni namen nakupa stvari ta, da bi jo lahko naprej preprodal. To pa bi pomenilo, da bi pridržek LP postal neučinkovit. Zaradi tega se med pogodbenima strankama dogovori pridržek LP s klavzulo o odsvojitvi. To pa pomeni, da prodajalec kupcu podeli razpolagalno upravičenje (to pa pomeni, da lahko stvar proda še preden je plačal celotno kupnino). Hkrati pa se dogovori fiduciarna cesija nadaljnih kupčevih terjatev. S tem pa se lastninski pridržek, ki s prodajo ugasne podaljša na terjatve, ki jih kupec pridobi proti njegovim kupcem.
Podpis kupca mora biti notarsko overjen. (Pri fiduciarni cesiji pa se zahteva notarski zapis).
4. Razpolagalna sposobnost solastnika in skupnega lastnika!
Razpolagalna sposobnost solastnika: samostojno lahko razpolaga s svojim idealnim deležem, celotno stvarjo pa samo s soglasjem solastnikov.
Razpolagalna sposobnost skupnih lastnikov: s stvarjo ne morejo samostojno razpolagati, saj deleži niso razdeljeni, ampak lahko razpolaga samo s soglasjem vseh skupnih lastnikov.
5. Kdaj preide lastninska pravica na kupca pri prodaji s pridržkom lastninske pravice, če podpis kupca na pogodbi o prodaji s pridržkom ni bil notarsko overjen?
23
S plačilom kupnine. Ampak v konkurenci z ostalimi upniki pa se šteje, da je prešel že z izročitvijo samo (torej kot da pridržka ne bi bilo, saj podpis ni notarsko overjen)
6. Omejitve lastninske pravice po volji lastnika!
Lahko jih omeji za vsak namen, ki ni prepovedan. Omejitve nastanejo na pravnoposlovni podlagi. Torej pogodbena-odkupna, pogodbena-predkupna, prepoved odtujitve in obremenitve. Lahko ustvari omejeno stvarno pravico na svoji stvari kar prav tako omejuje lastninsko pravico.
7. Kdaj uživa lastnik nepremičnine pravno varstvo pred imisijami?
Kadar so te bistvene (če povzročajo znatnejšo škodo ali presegajo krajevno običajno mero). Neposredne so vedno prepovedane, posredne pa morajo biti bistvene.
8. Opredelite pojem pričakovalne pravice, kot predstopnje lastninski pravice ter navedite primer, kjer je mogoče govoriti o pričakovalni pravici. Kako se prenaša pričakovalna pravica?
Pričakovalna pravica je predstopnja pričakovane pravice kadar je pridobitev določene pravice že na taki stopnji, da predstavlja zavarovan pridobitni položaj. Pridobitev LP je odvisna le še od nastopa pogoja na kar pa prodajalec nima vpliva.
Primer: LP s pridržkom.
Prenaša se kot se prenašajo stvarne pravice. Torej z izročitvijo. Če se odložni pogoj izpolni, se pričakovalna pravica spremeni v polno pravice
9. Oseba A si je kupila v mestu X razkošno staro meščansko hišo. Čez leto dni pa je neki podjetnik v neposredni bližini A-jeve hiše v skladu s predpisi odprl bordel. To je izjemno prizadelo A-jeva religiozna in estetska čustva. Ali gre v konkretnem primeru za prepovedane imisije?
Ne, že sodna praksa je odločila, da se vplivi, ki žalijo religiozna ali estetska čutsva niso prepovedane imisije in niti ne povzročajo znatnejše škode. Bi pa se za imisijo lahko štel hrup, ki bi presegal krajevno običajno mero.
10. Stvarnopravne reparacije in retencijska pravica!
V povezavi z lastninsko pravdo pride med dobrovernim (nedobrovernim) lastniškim posestnikom in lastnikom do medsebojnih terjatev oz. stvarno pravnih zahtevkov. Torej dobroverni in nedobroverni lahko od lastnika zahtevata povrnitev nujnih stroškov(tisti, ki bi nastali tudi če bi bila stvar pri lastniku), koristnih stroškov (nedobroverni le, če so bili koristni za lastnika), olepševalnih stroškov le dobroverni, oba pa imata ius tollendi- odstranitev stvari, če se ta lahko loči od glavne stvari brez škode zanjo. Lastnik pa lahko od njiju zahteva povrnitev škode, vrednosti plodov (od nedobrovernega vseh, ki so nastali ali bi lahko nastali pri lastniku, čene pa njihovo vrednost, od dobrovernega pa le tiste, ki jih še ima). To so stvarnopravne reparacije.
24
Dobroverni lastniški posestnik ima napram lastniku retencijsko pravico na stvari (obdrži stvar pri sebi) dokler mu ta ne povrne nujnih, koristnih in ostalih stroškov. Stvar lahko tudi proda, če prej obvesti lastnika naj mu povrne stroške in tudi o prodaji stvari.
11. Opredelite pojem vertikalne akcesije v stvarnem pravu!
Odraz načela superficies solo cedit. Primer: stavba se postavi na tuji nepremičnini in s tem postane sestavina te nepremičnine.
12. A je B-ju prodal premično stvar, pri čemer sta se dogovorila, da bo stvar izročena B-ju v neposredno posest čez 15 dni po sklenitvi prodajne pogodbe. Ker A ni izročil B-ju stvari, si jo je B vzel sam. Ali gre v konkretnem primeru za dovoljeno samopomoč? Ali je B s tem, ko si je vzel stvar, postal lastnik premičnine? Ali je morda lastninsko pravico pridobil B že v času sklenitve prodajne pogodbe z A-jem?
Ne, ne gre za samopomoč, saj ni takojšnja, torej ni postal lastnik in tudi ni je pridobil saj ni bilo razpolagalnega pravnega posla (saj mu stvari ni izročil, torej še ni bilo volje za prenos).
13. Pojasnite stvarnopravne položaje v primeru, ko oseba A, ki je solastnik nepremičnine do idealne polovice, poveča vrednost te (solastne) nepremičnine (adaptira). Npr. eden izmed solastnikov investira v novo fasado, streho ipd.
Oba pridobita solastnino na novem delu, ima pa A napram Bju, ki v to ni nič vložil kondikcijski (obogatitveni) zahtevek.
14. Oseba A, ki je odsvojila svoje nepremično premoženje z izročilno pogodbo sinu B, si je v pogodbi izgovorila prepoved razpolaganja (prepoved odsvojitve in obremenitve). Medtem, ko je bil prenos lastninske pravice izveden tudi v zemljiški knjigi, prepoved razpolaganja zemljiškoknjižno ni bila izvedena. B je nato čez nekaj let nepremičnine odsvojil s prodajno pogodbo osebi C! - Ali je v konkretnem primeru B lahko razpolagal z nepremičnino? Ja. - Ali se bo C lahko vknjižil kot lastnik v zemljiško knjigo? Ja.- Kakšna bi bila pravna situacija, če bi bila prepoved razpolaganja vknjižena v
zemljiški knjigi? Do razpolaganja ne bi bil upravičen in C ne bi postal lastnik. (zablokira pravni promet)
- Ali lahko B, če bi ga bremenila vknjižena prepoved razpolaganja, odda nepremičnino ali njen del v zakup neki tretji osebi? Ne, ker je to obremenitev LP-ja.
- Ali lahko B razpolaga z nepremičnino, kljub vknjiženi prepovedi razpolaganja, po smrti A-ja? Ja lahko ker prepoved odtujitve in obremenitve preneha s smrtjo.
- Kakšne pravne učinke bi imela prepoved razpolaganja, če bi bila izgovorjena med A-jem (kot upravičencem) in njegovim bratom?
Imela bi le relativne učinke, saj se vpis v ZK dovoljuje le med zakoncema, starši in otroci, posvojenci in posvojitelji.
25
15. Ali lahko solastnik samostojno ter brez soglasja ostalih solastnikov svoj idealni delež na nepremičnini - proda; Ja, vendar imajo solastniki zakonito predkupno pravico.- podari; Ja.- obremeni z zemljiškim dolgo; Ja.- obremeni s stvarno potno služnostjo; Ne (saj predstavlja dejansko obremenitev) - obremeni s pogodbeno predkupno pravico. Ja, vednar ima zakonita predkupna
pravica solastnikov prednost.
16. Zakonca sta bila skupna lastnika nepremičnine, vendar je bil v zemljiško vpisan kot lastnik skupne nepremičnine samo eden izmed zakoncev (mož). Ta je brez soglasja žene obremenil idealni delež do 1/3 celote s hipoteko v korist banke B.
- Ali lahko banka B pridobi v takem primeru veljavno hipoteko? Lahko, saj banka po podatkih iz ZK misli, da je on izključni lastnik nepremičnine. Zakon določa, tisti, ki se v pravnem prometu pošteno ravna in se zanese na ZK podatke ne sme biti oškodovan.
- Ali je sploh dopustna hipoteka zgolj na idealnem deležu, če ne gre za solastnino? Je, v primeru, da je nepremičnina vredna veliko več kot zavarovana terjatev, se ZP lahko ustanovi na idealnem deležu.
17. Pojasnite vsebino pravnih razmerij pri pridržku lastninske pravice s klavzulo o predelavi!
Če so predmet lastninskega pridržka surovinske zaloge, pridržana lastninska pravica s predelavo le teh ugasne. Pred izgubo zavarovanja se dobavitelj zavaruje s tako imenovano klavzulo o predelavi. Dobavitelj in kupec se s klavzulo o predelavi dogovorita, da si bosta na novi stvari delila solastninsko pravico v razmerju vrednosti. To je pravzaprav dogovor o anticipiranem fiduciarnem prenosu solastninskega deleža na novi stvari. Prenos se opravi z anticipiranim posestnim konstitutom.
18. Pridobitev lastninske pravice z izdelavo nove premičnine!Gre za izvirni način pridobitve lastninske pravice, če se iz premičnine izdela nova premičnina se LP pridobi tudi na tej ne glede na to kdo je bil prejšnji lastnik premičnine. Če izdela novo stvar iz svoje stvari, tako ali tako postane lastnik nove. Če pa izdelovalec izdela novo stvar iz tujega materiala pa postane lastnik nove stvari v primeru, da delo ni bistveno nižje vrednosti kot material. Mora pa se spremenit fizična identiteta stvari.
19. Pridobitev lastninske pravice s spojitvijo!Spojitev je združitev trdnih stvari, do nje pride, ko se premične stvari, ki pripadajo več osebam, postanejo njene sestavine. Na tej stvari nastane solastnina. Ključno merilo je splošno prepričanje. 20. Razpolagalna sposobnost (upravičenje) solastnika!
Samostojno razpolaga s svojim idealnim deležem, ima upravičenje upravljanja s stvarjo. Ima vsa upravičenja kot mu jih daje LP, vendar le kot je v sorazmerju z njegovim idealnim deležem.
26
21. Kdaj nastopijo učinki prenosa oz. pridobitve lastninske pravice pri izročitvi na dolgo roko:
- če ima odsvojitelj razpolagalno upravičenje? Z obvestitvijo 3je osebe.- če odsvojitelj (še) nima razpolagalnega upravičenja in je pridobitelju to
znano? Z pridobitvijo razpolagalnega upravičenja in potem še z obvestitvijo 3je osebe
- če odsvojitelj nima razpolagalnega upravičenja in pridobitelju to ni znano?Šele, če pridobi upravičenje, sicer pa ne more.
22. Kdaj nastopijo učinki prenosa oz. pridobitve lastninske pravice pri izročitvi na kratko roko:
- če ima odsvojitelj razpolagalno upravičenje; z dogovrom med njima o prenosu LP
- če odsvojitelj (še) nima razpolagalnega upravičenja in je pridobitelju to znano; ko pridobi in se nato dogovorita
- če odsvojitelj nima razpolagalnega upravičenja in pridobitelju to ni znano Lahko priposestvuje, sicer pa ne more pridobiti.
23. Nadomestna (fiktivna) izročitev!- Na kratko roko : se navadno uporablja, če je pridobitelj že neposredni nelastniški
posestnik stvari in se z lastnikom, ki je posredni lastniški posestnik dogovori, da mu stvar odsvoji.
- Na dolgo roko : oblika fiktivne izročitve, kadar predmet prenosa ni v neposredni posesti prenosnika temveč 3je osebe. Prenosnik pridobitelju prenese posredno lastniško posest, 3ji ostane neposredni nelastniški posestnik. LP se prenese šele z obvestitvijo 3jega.
- Posestni konstitut : oblika fiktivne tradicije pri kateri se prenosnik in pridobitelj dogovorita, da bo pridobitelj odslej lastnik in posredni posestnik stvari, medtem, ko bo prenosnik ostal njen neposredni posestnik. Torej dogovor med strankama o prenosu lastnine in posesti, medtem, ko stvar začasno ostane kjer je bila. Pod tega spada tudi anticipirani posestni konstitut (pri tej modaliteti izročitve gre za vnaprejšno izročitev stvari za katero prenosnik še ni pridobil razpolagalne sposobnosti, lastninska pravica se prenese šele, ko prenosnik pridobi razpolagalno upravičenje. Najprej pa sam postane za juridično sekundo lastnik stvari.
24. Opredelite pojem in vsebino pričakovalne pravice kot predstopnje lastninske pravice! Zgoraj
25. Pravna razmerja pri podaljšanem pridržku lastninske pravice!
26. Prenos lastninske pravice v zavarovanje in lex commissoriae!Fiduciarni prenos LP je neakcesorna oblika zavarovanja terjatve. Tu gre za prenos LP pod razveznim pogojem plačila terjatve. Stranki lahko ta pogoj izključita (s tem vzpostavita neakcesornost fiduciarnega prenosa.)Komisorni dogovor je prepovedan, stvar lahko obdrži le za primerno ceno.
27
27. Varstvo dobrovernih tretjih v primeru skupne lastnine!Če je samo en vpisan v ZK kljub temu, da je stvar v skupni lastnini pridobi dobroverni tretji polno lastninsko pravico. Ta skupni lastnik, ki je razpolagal s stvarjo brez soglasja drugega je drugemu odškodninsko odgovoren. Razpolaganje je pa veljavno, ker načelo zaupanja učinkuje absolutno.
28. Posredne oz. indirektne imisije!
So tiste, ki pridejo na sosedno na nepremičnino brez neposrednega vplivanja tistega, s čigar nepremičnine prehajajo (naravne sile po naključju). Indirektne imisije so prepovedane le, če presegajo krajevno običajno mero ali povzročajo znatnejšo škodo. Torej, če so bistvene. Direktne pa so prepovedane tudi, če niso bistvene.
29. Opredelite pojem vertikalne in horizontalne akcesije!
O horizontalni akcesiji govorimo, kadar se LP razširi v horizontalni smeri. Ta je pri nas mogoča le na podlagi pravnega posla ali odločbe državnega organa. Primer: gradnja čez mejo;
O vertikalni akcesiji govorimo, kadar se LP razširi v vertikalni smeri. Do nje pride na podlagi zakona. Primer: izboljšava tuje nepremičnine.
30. Pojasnite pojem prepovedanih imisij!
Prepovedane imisije so tisti vplivi na nepremičnino, ki čezmerno otežujejo njeno uporabo ali povzročajo znatnejšo škodo. Poznamo direktne in indirektne, bistvene, nebitvene, združene…
31. Gradnja čez mejo nepremičnine!
V teh primerih gre za poseg v prostor v nasprotju s predpisi graditve objektov. Graditelj mejo pregradi. Primarni ukrep je namenjen varstvu LP mejaša je ta, da sodišče graditelju naloži naj poruši stavbo in na nepremičnini vzpostavi prvotno stanje. Le če bi bile posledice vzpostavitve prvotnega stanja v očitnem nesorazmerju s škodo, lahko sodišče določi lastniku nepremičnine primerno odškodnino in s sklepom določi novo mejo med sosednjima nepremičninama. Gre za pridobitev LP na temelju odločbe državnega organa.
32. Pravni položaji pri povečanju vrednosti tuje nepremičnine!
Mlade družine pogosto rešujejo svoj stanovanjski problem na tak način, da se vselijo v stanovanjsko hišo, ki pripada staršem enega od partnerjev. V to hišo pogosto vlagajo sredstva in opravljajo določene adaptacije, prizidave,… Pri vlaganju v tujo nepremičnino nastopi posledica prirasti v korist lastnika. V korist graditelja pa samodejno nastane verzijski zahtevek, pri čemer se obogatitev lastnika nevtralizira. Če ni izrecno dogovorjeno graditelj na izboljšanji nepremičnini ne pridobi solastninskega deleža. Solastninski delež pridobi le v primeru, če je bila med graditeljem in lastnikom nepremičnine sklenjena pogodba o priznanju solastninskega deleža. Na tak način se
28
ponavadi tudi poplača verzijski zahtevek graditelja. Za pridobitev LP se seveda zahteva tudi ZK dovolilo.
33. Dopustnost pravno poslovne prepovedi odtujitve in obremenitve!
Glej zgoraj
34. Pojasnite razliko med prepovedjo odsvojitve in obremenitve po SPZ ter prepovedjo odsvojitve in obremenitve po OZ pri pogodbi o dosmrtnem preživljanju!
Omejitev v povezavi s pogodbo o dosmrtnem preživljanju velja določba OZ za specialno, kar pomeni, da se lahko ta prepoved vpiše v ZK tudi kadar ni sklenjena med ožjimi družinskimi člani.
29
6. Služnostna pravica in realno breme
1. Lastnik gospodujočega zemljišča je 21 let dejansko izvrševal služnost vožnje z osebnim avtomobilom in hoje preko služečega zemljišča. Pri tem je lastnik gospodujočega zemljišča ves čas vedel, da služnostne pravice nima, lastnik služečega zemljišča pa dejanskemu izvrševanju služnosti ni nasprotoval. Ko je pričelo teči 22. leto dejanskega izvrševanja služnosti, je lastnik služečega zemljišča prepoved lastniku gospodujočega zemljišča vožnjo z avtomobilom, v posledici česar je lastnik gospodujočega zemljišča zaradi neprestanih prepirov prenehal voziti po služnostni trasi. Lastnik gospodujočega zemljišča tako že dve leti in pol dejansko ne izvršuje služnosti vožnje z avtomobilom. Svetujte lastniku gospodujočega zemljišča!
Lahko zahteva ugotovitev služnostne pravice (s konfesorno tožbo), saj jo je priposestvoval. V tem primeru gre za nepravo priposestvovanje služnosti kjer se zahteva daljša doba (20 let), hkrati pa ni potrebno, da je v dobri veri. Nepravo priposestvovanje je možno samo pri zemljiških služnostih, ne pa glede katere druge stvarne pravice.
2. Osebe A, B in C so bile solastniki nepremičnine. Ker A ni soglašal z ustanovitvijo služnosti poti preko solastne nepremičnine v korist soseda, sta pogodbo o ustanovitvi služnosti sklenila s sosedom samo B in C. Ali je takšna pogodba o ustanovitvi služnosti veljaven pravni naslov za pridobitev služnosti? Pojasnite!
Ne, ker se IDEALNI DELEŽ NE MORE OBREMENITI S SLUŽNOSTJO. To pa zato, ker služnost pomeni dejansko obremenitev nepremičnine, četudi bi se izvrševala samo na majhnem delu nepremičnine.
3. Predpostavke za priposestvovanje služnosti pešpoti ter predpostavke za "usucapio libertatis" pešpoti!
Predpostavke za priposestvovanje služnosti pešpoti: - 10 let, dobra vera, izvrševanje služnosti- 20 let, (lahko tudi) nedobrovernost, POŠTENO (torej ne naskrivaj) izvrševanje
služnosti
Usucapio libertatisLastnik služeče nepremičnine prepove izvrševanje služnosti, lastnik gospodujoče n. pa služnosti določeno dobo ne izvršuje (torej stanje neizvrševanja more trajati 3 leta). Z iztekom tega časa preneha na podlagi zakona.
30
4. Opredelite institut in glavne značilnosti neprave stvarne služnosti!
OPREDELITEV
Je stvarna sužnost, ki pa je za razliko od prave stvarne služnost ustanovljena le v korist določene osebe.
GLAVNE ZNAČILNOSTI
Uporabljajo se določila osebnih in stvarnih služnosti. Določila osebnih se uporabljajo glede nastanka in prenehanja, sicer pa se uporabljajo pravila o SS. Nastanek z vpisom.
5. Predialno realno breme!
Je realno breme, ki je ustanovljeno v korist vsakokratnega lastnika nepremičnine. Predialno breme je stvarna pravica na podlagi katere je vsakokratni lastnik tako obremenjene nepremičnine zavezan izpolnjevati upravičencu (torej vsakokratnemu lastniku nepremičnine) ponavljajoče se dajatve ali opravljati določene storitve.
6. Navedite razlike med stvarnimi in osebnimi služnostmi!
Stvarne: ustanovljene v korist nepremičnine (torej v korist vsakokratnega lastnika nepremičnine), število tipov služnosti ni omejeno, prenehajo z izbrisom iz ZK, sprememba lastnika nima na njihov obstoj nobenega vpliva.
Osebne: ustanovljene v korist določene osebe. Numerus clausus osebnih služnosti (služnost stanovanja, užitek, raba), prenehajo s smrtjo osebe ali potekom časa (če so časovno omejene), formalno pa seveda z izbrisom iz ZK.
7. Upravičenec (lastnik gospodujoče nepremičnine) ni izvrševal stvarne potne služnosti nepretrgoma 8 let. Služnostna trasa je zaradi zaraščenosti z grmovjem postala tudi v celoti neprehodna. 10. junija letos pa je lastnik gospodujočega zemljišča sčistil traso ter po osmih letih ponovno začel izvrševati služnost. Ker to nikakor ne ustreza lastniku služeče nepremičnine, je prosil za pomoč prav vas, da mu svetujete.
Lahko zahteva ugotovitev služnosti kajti ta še vedno obstaja. Služnost bi prenehala oz. zastarala šele, če je nebi izvrševal 20 let. ( ta čas bi pokazal, da je služnost nepremičnini nekoristna).
8. Navedite razlike med pravimi in nepravimi stvarnimi služnostmi!
Prave stvarne služnosti so ustanovljene v korist nepremičnine, neprave pa v korist določene osebe. Pri nepravih stvarnih služnosti se za prenehanje in ustanovitev uporabljajo določila o osebnih služnostih.
31
9. Upravičenec (lastnik gospodujoče nepremičnine) je dejansko izvrševal stvarno potno služnost brez pravnega naslova 22 let. Lastnik služeče nepremičnine je pred desetimi leti predlagal lastniku gospodujoče nepremičnine, da bi bilo bolje, če bi uporabljal za dostop do svoje nepremičnine javno, sicer nekoliko daljšo, pot. Ali je lastnik gospodujoče nepremičnine priposestvoval stvarno potno služnost, oz. ali je bilo priposestvovanje pretrgano?
Ne, on je priposestvoval služnost. Vendar lahko lastnik obremenjene služnosti še vedno zahteva prenehane te služnosti, v primeru da dokaže, da služnost predstavlja zanj večje breme kot pa korist za gospodujočo nepremičnino.
10. Načini prenehanja neprave stvarne služnosti!
Neprava stvarna služnost je časovno omejena stvarna pravica. To pomeni, da preneha s potekom časa za katerega je bila ustanovljena, če je bila ustanovljena v korist pravne osebe preneha najkasneje po 30 letih. Če pa v korist fizične osebe pa z njeno smrtjo. Neprava stvarna služnost lahko preneha tudi sporazumno.
11. Pridobitev in prenehanje prave stvarne služnosti!
Nastanejo na podlagi zakona (s priposestvovanjem), pravnega posla ali odločbe državnega organa. Pri nastanku na podlagi pravnega posla ima vpis v ZK konstitutivni učinek. Pri ostalih dveh primerih nastanka pa publicitetni učinek.
Stvarna služnost preneha na podlagi pravnega posla, zakona (osvoboditev služnosti, zastaranje služnosti, uničenje nepremičnine, enakost lastninskega stanja, združitev in delitev služeče in gospodujoče nepremičnine) in na podlagi odločbe pristojnega organa (če je npr. nekoristna za gospodujočo nepremičnino).
12. Prenehanje pozitivnih in negativnih pravih stvarnih služnosti!
Pozitivne služnosti prenehajo na zgoraj naštete načine. Negativna služnost pa lahko preneha na podlagi pravnega posla, odločbe državne organa in zakona (tako kot pozitivne), vendar pa ne more zastarati.
13. Kdaj ni mogoče priposestvovati stvarne služnosti!
Stvarno služnost je mogoče priposestvovati tudi, če ni izpolnjena predpostavka dobre vere. Vendar pa se ne more priposestvovati stvarne služnosti, če izvrševanje
32
služnosti ni pošteno (torej priposestvovalec zlorabi zaupanje, izvršuje služnost na način, ki lastniku služeče nepremičnine ni znan,...). Poleg tega ni mogoče priposestvovati negativnih služnosti.
14. Prenehanje osebnih služnosti!
Osebne služnosti prenehajo s smrtjo oziroma prenehanjem pravne osebe. Takšno prenehanje je utemeljeno z neprenosnostjo osebnih služnosti. Poleg tega lahko prenehajo z odpovedjo služnosti, zaradi poteka časa, zaradi uničenja predmeta služnosti, zaradi konsolidacije...
7. Zastavna pravica in zemljiški dolg
1. A je kot lastnik kmetijskega gospodarstva kupil traktor za potrebe kmetije, in sicer z lastninskim pridržkom. Nato je vse nepremičnine, ki sestavljajo kmetijsko gospodarstvo obremenil z zemljiškim dolgom. Ali velja pravilo o ekstenzivnosti hipoteke tudi za zemljiški dolg? Kakšna je usoda prodajalca s pridržkom glede prodanega traktorja? Ali bi lahko bila predmet obremenitve z zemljiškim dolgom pričakovalna pravica kupca, ki je kupil traktor s pridržkom lastninske pravice?
Mislim da...(nevem točno). Traktor ne spada v zavarovanje zemljiškega dolga, ker se hipoteka in smiselno tudi ZD razteza le na pritikline v lasti lastnika. Lahko, ker veljajo za zemljiški dolg smiselno enako pravila kot za hipoteko.
2. A je zastavil B-ju za zavarovanje posojila nedenarno terjatev, katere vsebina je bila izročitev premične stvari v neposredno posest. Zastavljena terjatev je dospela pred zavarovano terjatvijo.
- Kaj mora storiti dolžnik zastavljene terjatve ob njeni dospelosti? Dolžan je zastavnemu upniku izročiti stvar v posest
- Ali lahko dolžnik zastavljene terjatve izpolni (izroči premično stvar) A-ju?
Lahko se tudi dogovorita za izvensodno prodajo
- Do kakšne pravne situacije pride, ko dolžnik zastavljene terjatve izroči premično stvar B-ju? Z izročitvijo se pridobi ročna zastavna pravica.
3. Ali je dopustno ustanoviti zastavno pravico za zavarovanje bodoče terjatve na bodoči stvari?
33
Da, predmet zavarovanja so lahko tudi bodoče terjatve. Vendar pa učinki nastanejo šele kasneje, ko zastavitelj pridobi razpolagalno sposobnost.
4. Načelo ekstenzivnosti zemljiškega dolga!
Velja enako kot za hipoteko. Torej hipoteka se razteza na vse sestavine zemljišča in pa tudi na pritikline, vendar pa le na tiste pritikline, ki so v lasti zastavitelja.
5. Kako se »obnaša« pritiklina nepremičnine v primeru hipotekarne obremenitve nepremičnine?
Če je v pritiklina v lasti zastavitelja, se nanje razteza hipoteka in deli pravno usodo hipoteke, drugače pa se obnaša kot samostojna stvar in ne sledi hipoteki.
6. Pogoji za konverzijo hipoteke v zemljiški dolg!
Hipoteka se lahko z enostranskim pravnim poslom hipotekarnega upnika spremeni v zemljiški dolg. Pravni posel o ustanovitvi zemljiškega dolga je razpolagalni pravni posel in mora biti sestavljen v obliki notarskega zapisa. Dodatno je zahtevana navedba podatkov o hipoteki, ki konvertira v zem. Dolg. Notarski zapis mora vsebovati ZK dovolilo, ki ga v tem primeru izda hipotekarni upnik, čigar hipoteka konvertira v zemljiški dolg.
7. Kako bi zavarovali nepremičninsko transakcijo (npr. prodajo nepremičnine na obroke) z zemljiškim dolgom?
Tako, da bi ustanovili lastniški zemljiški dolg, nato pa bi ga prenesli na upnika v zavarovanje neke terjatve s prenosom zemljiškega pisma, kajti ZD se prenaša izvenknjižno. Navedli bi tudi točno vrednost do katere jamči zemljiški dolg.
8. Kateri instituti hipotekarnega prava pridejo smiselno v poštev tudi pri zemljiškem dolgu?
Prepoved komisornega dogovora, določbe o nedeljivosti, o ekstenzivnosti, o ustanovitvni zemljiškega dolga na solastninskem deležu.
9. Navedite razlike med maksimalno in skupno hipoteko!
Skupna hipoteka je hipoteka, ki se za zavarovanje iste terjatve ustanovi na večih nepremičninah. Skupna hipoteka pa zavaruje določeno terjate/ terjatve. Medtem ko je maksimalna hipoteka namenjena zavarovanju terjatev, ki izhajajo iz nekega upniško dolžniškega razmerja in katerih višina in zapadlost ob ustanovitvi še nista znani, v ZK pa se vpiše maksimalni znesek do katerega še jamči nepremičnina. Torej skupna hipoteka je akcesorna terjatvi, maksimalna hipoteka pa upniško dolžniškemu razmerju in obstaja dokler obstaja to razmerje (ne glede na obstoj terjatev).
10. Pojasnite, s katero vrsto hipoteke se zagotavlja hipotekarnemu upniku identičen vrstni red pridobitve
34
hipoteke na vseh nepremičninah (v primeru, ko se torej zastavlja več nepremičnin)!
S skupno hipoteko. Skupna hipoteka se za zavarovanje iste terjatve ustanovi na večih nepremičninah. Skupna hipoteka se pri glavni nepremičnini vpiše z vknjižbo pri ostalih pa z zaznambo. Hipotekarni upnik lahko zahteva poplačilo svoje terjatve s prodajo katerekoli nepremičnine in v kakršnemkoli vrstnem redu.
11. Pojasnite podobnosti med zemljiškim dolgom in maksimalno hipoteko!
Obe obliki zavarovanja sta najbol smiselni kadar, obstaja med upnikom in dolžnikom neko daljše razmerje. Maksimalna hipoteka za razliko od navadne hipoteke ni akcesorna terjatvi ampak razmerju, tako da lahko obstaja tudi takrat, kadar med njima ne obstaja nobena terjatev. Zemljiški dolg je pa tako ali tako neakcesorna oblika zavarovanja in je večkratno uporaben.
12. Načelo ekstenzivnosti hipoteke!
Enako kot pri zemljiškem dolgu ---> glej zgoraj.
13. Maksimalna hipoteka in načelo akcesornosti!
Maksimalna hipoteka je akcesorna upniško – dolžniškemu razmerju in ne terjatvi. Obstaja tudi, če trenutno v tem razmerju ni nobene terjatve.
14. Posebne vrste hipotek ter načini njihovega prenehanja!
Skupna hipoteka – hipoteka, ki je ustanovljena pri večih nepremičninah – preneha z izbrisom hipoteke pri glavni nepremičnini.
Maksimalna hipoteka – hipoteka, ki je ustanovljena za zavarovanje upniško – dolžniškega razmerja. Preneha s prenehanjem tega razmerja, formalno pa seveda z izbrisom iz ZK.
Nadhipoteka je zastavna pravica na terjatvi, ki je zavarovana s hipoteko. Preneha s prenehanjem terjatve, lahko preneha tudi, če preneha njen predmet, to je hipotekarno zavarovana terjatev.
15. Pridobitev in prenehanje maksimalne hipoteke!
Pridobi se z vpisom v ZK, pred tem mora obstajati upniško dolžniško razmerje. Dovolj je samo obstoj tega razmerja, tudi če še ne obstaja nobena terjatev. Preneha pa s prenehanjem upniško dolžniškega razmerja in seveda izbrisom iz ZK.
35
16. Pogoji za dovolitev zaznambe vrstnega reda za pridobitev hipoteke!
- predlog lastnika nepremičninem, na katerem je podpis lastnika overjen.
- Najvišji znesek terjatve, ki bo zavarovan s hipoteko
- Dovoli se, če bi bila po stanju vpisov v ZK dovoljena vknjižba pravice, katera se zaznamuje.
17. Dopustnost pravno poslovne prepovedi odtujitve in obremenitve v hipotekarnem pravu!
Je dopusten, vendar pa ima le relativne učinke, torej med strankama. To pa pomeni, da je odsvojitev velja pomeni pa le kršitev dogovora. Vpiše se lahko v ZK le, kadar je sklenjena med bližnjimi sorodniki, kar pa pri hipoteki skoraj nikol ne pride v poštev.
18. Pojasnite pomen načela akcesornosti v zastavnem pravu!
Zastavna pravica je akcesorna pravica, to pomeni, da obstaja le dokler obstaja terjatev, katera je zavarovana z zastavno pravico. Zastavna pravica se zaradi tega načela lahko ustanovi le v zavarovanje določene terjatve in preneha s prenehanjem terjatve, ne more se večkratno uporabiti za zavarovanje ampak jo je potrebno zmeraj na novo ustanoviti.
8. Odstop terjatve v zavarovanje
1. Opredelite razlike med odstopom terjatve v zavarovanje (fiduciarna cesija) in "navadnim" odstopom terjatve!
Cesija je nepogojna, fiduciarna cesija pa je ponavadi ustanovljena pod razveznim pogojem plačila terjatve( razen, če stranki to izključita). Pri večkratnem odstopu pri navadni cesiji velja prioriteta obvestitve (šteje se, da je bila terjatev odstopljena takrat, ko je bil cesionar o tem obveščen). Pri večkratnem odstopu pri fiduciarni cesiji pa velja prioriteta cesije( šteje se, da je bil odstop opravljen ob sklenitvi razpolagalnega PP). Pri fiduciarni cesiji se fiduciarji priznava v primeru stečaja le ločitvena pravica. Pri cesiji pa izločitvena.
2. Navedite razlike med odstopom terjatve v zavarovanje v SPZ in splošno cesijo v OZ!
Glej zgoraj.
36
3. Anticipirana globalna fiduciarna cesija!
Pri globalni fiduciarni cesiji fiduciant odstopi fiduciarju v zavarovanje vse obstoječe in bodoče terjatve. To je seveda pretežno anticipirana cesije, zato ob sklepanju te cesije zadostuje kritej določljivosti terjatev, ki se prenašajo. Seveda pa morajo biti ob nastanku terjatev, te določene. Torej bistvena je določljivost bodočih terjatev. Terjatev se dejansko prenese šele ob nastanku, prej pa govorimo le o prenosu pričakovanja.
Navedite, v čem se fiduciarna cesijo, kot jo ureja SPZ, razlikuje od splošne cesije v OZ!
Glej zgoraj.
9. Premičnine
1. Kako je zagotovljena publiciteta stvarnopravnih razmerij na področju premičnin? Katera razmerja najbolj slabijo premičninsko publiciteto?
2. A proda premično stvar B-ju, vendar mu jo ne izroči. Ali naj B zahteva izročitev stvari s (obkroži pravilen odgovor ter na kratko pojasni):
a. posetno tožbo;b. vindikacijsko tožbo;c. negatorno tožbo;d. publicijansko tožbo;e. izbrisno tožbo;f. ……………………………..(kako drugače)
3. A je B-ju prodal iz izročil premično stvar s pridržkom lastninske pravice. Podpis kupca (B) na pogodbi o prodaji s pridržkom lastninske pravice ni bil notarsko overjen. B je nato premično stvar prodal in izročil C-ju, ki je vedel za obstoj pridržka. Nato je bil nad B-jem uveden in začet stečajni postopek. Kakšen bo pravni položaj C-ja glede kupljene stvari?
4. A proda in izroči premično stvar B-ju, ne izroči pa mu pritikline te premične stvari. Med strankama ni bilo izrecno dogovorjeno, da pritiklina ni predmet prodaje. Ali naj B zahteva izročitev pritikline s (obkroži pravilen odgovor ter na kratko pojasni):
a. posetno tožbo;b. vindikacijsko tožbo;c. negatorno tožbo;d. publicijansko tožbo;e. izbrisno tožbo;
37
f. ……………………………..(kako drugače)
5. A proda in izroči premično stvar (les za vrtno uto) B-ju. B iz lesa izdela vrtno uto ter jo postavi na domačem vrtu. Vendar pa B ob dospelosti, ki je bila dogovorjena 15 dni po izročitvi lesa, ne plača kupnine. Zaradi tega ga A pozove na plačilo ter mu določi novi rok. B tudi v tem roku ne plača kupnine, medtem ko vrtna uta že stoji na B-jevem dvorišču. Ali naj/lahko A (sodno) zahteva vrnitev stvari s (obkroži pravilen odgovor ter na kratko pojasni):
a. posestno tožbo;b. lastninsko tožbo;c. negatorno tožbo;d. publicijansko tožbo;e. izbrisno tožbo;f. kondikcijo;g. Actio Pauliana;h. kako drugače.
6. A je B-ju prodal iz izročil premično stvar. Ker B v dogovorjenem roku ni plačal kupnine, ga je A pisno pozval na plačilo ter mu določil dodatni rok za izpolnitev obveznosti. B tudi v tem roku ni plačal kupnine. V posledici navedenega je A z reivindikacijskim zahtevkom pred sodiščem zahteval vrnitev premične stvari. Ali bo A uspel z zahtevkom? Pojasnite katero temeljno načelo stvarnega prava se odraža v tem primeru?
7. Kako se skozi konkretne pravne institute stvarnega prava odraža načelo publicitete na področju premičnin ?
8. A proda in izroči premično stvar (les za vrtno uto) B-ju. B iz lesa izdela vrtno uto ter jo postavi na domačem vrtu. Vendar pa B ob dospelosti, ki je bila dogovorjena 15 dni po izročitvi lesa, ne plača kupnine. Zaradi tega ga A pozove na plačilo ter mu določi novi rok. B tudi v tem roku ne plača kupnine, medtem ko vrtna uta že stoji na B-jevem dvorišču. Ali naj/lahko A (sodno) zahteva vrnitev stvari s (obkroži pravilen odgovor ter na kratko pojasni):
38
a. posestno tožbo;b. lastninsko tožbo;c. negatorno tožbo;d. publicijansko tožbo;e. izbrisno tožbo;f. kondikcijo;g. Actio Pauliana;h. kako drugače ………………………….
10. Stavbna pravica
1. Ali je dopustno ustanoviti hipoteko na stavbni pravici? Kakšen pravni položaj nastopi za hipotekarnega upnika, ko stavbna pravica preneha?
Da. Po prenehanju stavbne pravice se zastavna pravica ex lege(po samem zakonu) prenese na terjatev imetnika stavbne pravice na plačilo nadomestila, ki jo ob prenehanju stavbne pravice pridobi proti lastniku nepremičnine.
2. Pogoji in pravne posledice prenehanja stavbne pravice na podlagi sporazuma strank!
Stavna pravica lahko predčasno preneha na podlagi sporazuma med lastnikom nepremičnine in imetnikom stavbne pravice. Imetnik stavbne pravice mora izdat ZK dovolilo, s katerim bo lastnik zemljišča dosegel izbris stavbne pravice iz ZK. Stavbna pravica pa preneha šele z izbrisom iz ZK. Lastnik in imetnik se morata dogovoriti o višini nadomestila, ki ga mora plačati lastnik nepremičnine imetniku stavbne pravice. Posledica predčasnega prenehanja je prirast zgradbe nepremičnine in z izbrisom iz ZK zgraba izgubi pravni položaj samostojne stvari in postane del zemljišča. Pogoj za veljavnost pogodbe o predčasnem prenehanju je pisna izjava zastavnega upnika, da soglaša s prenehanjem stavbne pravice. Posledica njegovega soglasja pa je, da se zastavna pravica prenese na terjatev imetnika stavbne pravice na plačilo nadomestila zaradi njenega prenehanja.
3. Pridobitev in prenehanje stavbne pravice!
Stavbna praviva lahko nastane samo na podlagi pravnega posla, teoretično pa tudi na podlagi zakona s knjižnim priposestvovanjem oziroma ob upoštevanju zaupanja v ZK,
39
vendar tudi ti načini zahtevajo sklenitev pravnega posla. Stavbna pravica nastane šele z vpisom v ZK. V zavezovalnem pravnem poslu mora iti stavbna pravica opisana (rok za katerega se ustanavlja, določitev nadomestila,...).
Stavbna pravica lahko preneha redno ali pa predčasno. Redno preneha: s potek časa za katerega je bila ustanovljena. Predčasno pa preneha na podlagi pravnega posla – torej sporazumno in zaradi kršitve(npr. neplačevanje nadomestila, izvrševanje stavbne pravice prek okvira, ...).
4. Verzijski zahtevek bivšega imetnika stavbne pravice!
Je ena izmed posledic prenehanja, ki jo določa zakon. Torej obveznost lastnika nepremičnine, da imetniku stavbne pravice plača dogovorjeno nadomestilo, ki ne sme biti manjše od polovice povečanja tržne vrednosti nepremičnine. Povečanje vrednosti pomeni obogatitev in za takšno obogatitev je seveda treba plačati primerno nadomestilo.
5. Prenehanje stavbne pravice – načini prenehanja in pravne posledice prenehanja!
Redno prenehanje in predčasno prenehanje.
Stavbna pravica redno preneha le s potekom časa za katerega je ustanovljena. Formalno stavbna pravica seveda preneha šele z izbrisom iz ZK. Osnovna posledica prenehanja stavbne pravice je ta, da zgradba izgubi lastnost samostojnega predmeta lastninske pravice. S tem pa ponovno oživi načelo povezanosti zemljišča in objekta in zgrabo po prenehanju stavbne pravice štejemo za sestavino zemljišča. Druga posledica prenehanja pa je obveznost lastnika nepremičnine, da imetniku stavbne pravice plača dogovorjeno nadomestilo, ki ne sme biti manjše od polovice povečanja tržne vrednosti nepremičnine.
Stavbna pravica predčasno preneha na podlagi pravnega posla. Stavna pravica lahko predčasno preneha na podlagi sporazuma med lastnikom nepremičnine in imetnikom stavbne pravice. Imetnik stavbne pravice mora izdat ZK dovolilo, s katerim bo lastnik zemljišča dosegel izbris stavbne pravice iz ZK. Stavbna pravica pa preneha šele z izbrisom iz ZK. Lastnik in imetnik se morata dogovoriti o višini nadomestila, ki ga mora plačati lastnik nepremičnine imetniku stavbne pravice. Posledica predčasnega prenehanja je prirast zgradbe nepremičnine in z izbrisom iz ZK zgraba izgubi pravni položaj samostojne stvari in postane del zemljišča. Pogoj za veljavnost pogodbe o predčasnem prenehanju je pisna izjava zastavnega upnika, da soglaša s prenehanjem stavbne pravice. Posledica njegovega soglasja pa je, da se zastavna pravica prenese na terjatev imetnika stavbne pravice na plačilo nadomestila zaradi njenega prenehanja.
Stavbna pravica lahko predčasno preneha tudi zaradi kršitve. Prvi primer je neplačevanje nadomestila za stavbno pravico. To velja le v primeru kadar je stavbna pravica odplačno ustanovljena. Do kršitve pride predvsem takrat, kadar je med strankama dogovorjeno periodično plačevanje nadomestila. V zamudi mora biti pri vsaj dveh obrokih.
40
Drug primer je izvrševanje stavbne pravice prek dogovorjenega okvira. Takšna kršitev je relevantna predvsem v primerih, kadar imetniku stavbne pravice ni prepuščena celotna nepremičnina. Kot merilo za presojo je pomembna predvsem opredelitev vsebine v pravnem poslu s katerim stavbna pravica nastane. Prenehanje stavbne pravice zaradi kršitve lahko zahteva samo lastnik nepremičnine, s tožbenim zahtevkom, ki ima konstitutivno naravo in stavbna pravica preneha s pravnomočnostjo sodne odločbe. Tudi v tem primeru predčasnega prenehanja je treba odločit o višini nadomestila. O višini nadomestila odloči sodišče.
41