univerza v mariboru · 2017-11-27 · potna koţa, motnje zavesti, hipotenzija), pretirano...

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE

PREPOZNAVANJE SIMULIRANIH EKG

MOTENJ RITMA

Z AVTOMATSKIMI ZUNANJIMI

DEFIBRILATORJI

(Diplomsko delo)

Maribor, 2010 Dejan Ciglar

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE

Mentor: doc. dr. Miljenko Kriţmarić, univ. dipl. inţ. el.

Somentor: izr. prof. dr. Štefek Grmec, dr. med., spec. urg. med.

ii

POVZETEK

V diplomskem delu smo raziskovali odzive avtomatskih zunanjih defibrilatorjev

(AED) na simulirane motnje ritma srca. Opisali smo algoritme posameznih testiranih

AED, na podlagi katerih se odloča o defibrilaciji. S pomočjo simulatorja SimMan smo

nastavljali simulirane EKG ritme različnih oblik in frekvenc. Omejili smo se na

simulacijo ritma ventrikularne tahikardije, ventrikularne fibrilacije, torsade de pointes in

supraventrikularne tahikardije. V raziskavi smo testirali 4 modele AED: AED Lifepak-

12, Zoll AED PRO, Lifepak 500 in Powerheart G3. Merili smo čas, ki ga AED porabijo

za analizo ritma in čas za razelektritev naboja, v primeru, da ne sproţimo defibrilacije.

Rezultati prikazujejo 100% prepoznavanje prekatne fibrilacije (VF), tako pri majhni

napetosti (fina VF), kot pri visoko napetostnem signalu (groba VF). Čas za prepoznavo

ritma je trajal med 11 in 12 sekundami. Vsi AED priporočajo defibrilacijo simulirane

Torsade de pointes. Zoll AED PRO in Lifepak 500 se v primeru prepoznavanja VT

odločajo enkrat v prid defibrilaciji, drugič pa jo ne priporočajo. Powerheart G3 pro pa se

v vsakem primeru odloča za defibrilacijo VT. Prepoznavanje SVT omogoča le

Powerheart G3, Zoll AED PRO in Lifepak 500, pa ne omogočata prepoznavanje SVT. Za

profesionalno uporabo AED vidimo veliko prednost defibrilatorja Powerheart G3, ki je v

100% primerih prepoznal vse oblike SVT in VF.

Ključne besede: avtomatski zunanji defibrilator, defibrilacija, simulacije, ventrikularna

tahikardija, ventrikularna fibrilacija, torsade de pointes, supraventrikularna tahikardija

iii

ABSTRACT

Diploma work is based on a research of external automatic defibrillator responses (AED)

in simulated cardiac rhythm disturbances. We described the algorithms of individually

tested AEDs which are the basis to determine defibrillation. We simulated ECG rhythms

of various forms and frequencies with the help of the SimMan simulator. The research

was focused on the simulation of ventricular tachycardia rhythm, ventricular fibrillation,

torsades de pointes and supraventricular tachycardia. During the research we tested 4

AED models: AED Lifepak-12, Zoll AED PRO, Lifepak 500 and Powerheart G3. We

measured the time AEDs need to analyze the rhythm and the time needed to discharge a

charge in case the defibrillation is not activated.

The results show a 100% recognition of ventricular fibrillation (VF) in both voltages, the

low voltage (fine VF) as well as the high voltage signal (coarse VF). The time needed to

identify the rythm lasted between 11 and 12 seconds. All AEDs recommend

defibrillation of simulated Torsades de pointes. Zoll AED PRO and Lifepak 500 in the

case of identification of VT once decided in favor of defibrillation, and secondly, it is not

recommended. SVT can only identify Powerheart G3, Zoll AED Pro and Lifepak 500,

does not allow identification of SVT. For professional use we see a great advantage AED

defibrillator Powerheart G3, which is 100% of cases recognize all forms of SVT and VF.

Key words: automatic external defibrillator, defibrilation, simulations, ventricular

tachycardia, ventricular fibrillation, torsades de pointes, supraventricular tachycardia

Ciglar Dejan : Prepoznavanje simuliranih EKG motenj ritma z avtomatskimi zunanjimi defibrilatorji

1

1 UVOD ............................................................................................................................ 3

1.1 Namen raziskave ..................................................................................................... 5

1.2 Cilj .......................................................................................................................... 5

1.3 Raziskovalna vprašanja ........................................................................................... 5

2 MOTNJE SRČNEGA RITMA - ARITMIJE ............................................................... 6

2.1 Osnove elektrokadiografije ..................................................................................... 7

2.2 Ritmi, ki povzročajo srčni zastoj .......................................................................... 10

3 DEFIBRILACIJA ........................................................................................................ 14

3.1 Mehanizem defibrilacije ....................................................................................... 14

3.2 Uspešnost defibrilacije .......................................................................................... 15

3.3 Klasični defibrilatorji ............................................................................................ 18

3.4 Avtomatski zunanji defibrilator ............................................................................ 19

3.4.1 Lifepak 500 AED .......................................................................................... 22

3.4.2 Zoll AED PRO .............................................................................................. 26

3.4.3 Powerheart AED G3 PRO ............................................................................. 29

3.5 Medicinska sestra in defibrilacija ......................................................................... 33

4 SIMULATOR SIMMAN ............................................................................................ 34

4.1 Simulirani ritmi srca s SimMan simulatorjem ...................................................... 36

5 METODOLOGIJA ...................................................................................................... 41

6 REZULTATI ............................................................................................................... 43

6.1 Izmerjeni simulirani signali .................................................................................. 44

6.2 AED ...................................................................................................................... 55

6.2.1 Lifepak 500 AED .......................................................................................... 55

6.2.2 Zoll AED PRO .............................................................................................. 56

6.2.3 Powerheart G3 PRO ...................................................................................... 57

7 RAZPRAVA ................................................................................................................ 59

8 SKLEP ......................................................................................................................... 64

9 Literatura in viri ........................................................................................................... 65


2

KRATICE IN KRAJŠAVE

AED…avtomatski zunanji defibrilator

AHA…ameriško zdruţenje za srce (American Heart Association)

ALS…dodatni postopki oţivljanja (Advanced Life Support)

AZD…avtomatski zunanji defibrilator

DPO…dodatni postopki oţivljanja

ECG… elektrokardiogram

EKG… elektrokardiogram

ERC… evropski svet za reanimacijo (European Resuscitation Council)

FZV…Fakulteta za zdravstvene vede

ILS…temeljni postopki oţivljanja (Immediate Life Support)

QRS…osnovni interval EKG zapisa

SA vozel…sinuatrijski vozel

SAS…svetovalni sistem za defibrilacijo (Shock Advisory System)

SVT…supraventrikularna tahikardija

SZUM… slovensko zdruţenje za urgentno medicino

TPO…temeljni postopki oţivljanja


3

1 UVOD

Medicinska sestra se pri svojem delu lahko sreča z nenadnim srčnim zastojem pri

bolnikih, najsi bo to v bolnišnicah, kjer so ravno medicinske sestre tiste, ki so večji čas ob

bolniku in tako prve ki pristopijo ob morebitnih motnjah srčnega ritma. Bodisi v okolju

zunaj bolnišnic. Zato je toliko večjega pomena, da medicinske sestre znajo rokovati in

poznajo način delovanja avtomatskega zunanjega defibrilatorja (AED), ki se čedalje v

večji meri pojavljajo na področju zdravstvene nege, kakor tudi izven nje.

Neposredni vzrok zastoja srca je največkrat motnja električne aktivnosti – migetanje

prekatov oz. ventrikularna fibrilacija. To motnjo lahko prekinemo le s sunkom

električnega toka, ki srce razelektri – t.i. defibrilacija (Ploj in Gradišek, 2006, str. 76).

Takata s sodelavci (2001, str. 990) pove da je zgodnja defibrilacija eden

najpomembnejših determinant pri preţivetju nenadno zbolelih pri nenadnem srčnem

zastoju zaradi prekatne fibrilacije srca.

Predmet raziskovanja vidimo v tem, kako se AED odzove na simulirane ritme, predvsem

na ventrikularno tahikardijo in ventrikularno fibrilacijo.

Izobraţevanje za primer nenadnega srčnega zastoja je moţno le v simuliranem okolju.

Medicinske simulatorje bolnika uporabljamo za urjenje zdravstvenega osebja, z

namenom, da se udeleţencem na učinkovit način predstavi potrebno znanje in

pridobivajo veščine v kontroliranem okolju, kjer ne more priti do poškodb bolnika

(Kriţmarić, 2008, str. 65).


4

Izobraţevanje medicinskih sester na simulatorjih povečuje njihovo samozavest in

zaupanje pri delu (Wagner, 2009, str. 466). Simulacije nam pomagajo pri izobraţevanju

za delo z biomedicinsko tehnologijo, pri zagotavljanju varnosti in pri razumevanju

potrebnega znanja ter veščin (Kriţmarić, 2008).

Hesselfeldt (2005), nam pove da se simulator SimMan največ uporablja na področju

anestezije, v našem diplomskem delu, pa ga bomo uporabili za simulacijo različnih srčnih

ritmov. Ob tem bomo še uporabili komercialne AED-je različnih proizvajalcev, s

katerimi bomo preverjali simulirane ritme, njihovo analizo ritmov in njihova navodila za

ukrepanje glede na simulirane ritme.


5

1.1 Namen raziskave

Namen diplomskega dela je opisati avtomatski zunanji defibrilator in njegov način

prepoznavanja motenj srčnih ritmov. Medicinska sestra vsekakor mora znati ukrepati v

primeru hudih motenj srčnega ritma in rokovati z AED-jem. Zato je namen diplomskega

dela podati prispevek na področju zdravstvene nege, ki bi olajšal razumevanje delovanja

AED-ja in njegove uporabe.

V drugem delu diplomskega dela nameravamo izvesti simulacijo ţivljensko ogroţujočih

srčnih ritmov. Osredotočili smo se predvsem na ventrikularno fibrilacijo (VF) in

ventrikularno tahikardijo (VT), torej ritmov ki zahtevajo defibrilacijo, ter na

supraventrikularno tahikardijo (SVT) in ritma Torsade de pointes, ki pa ne zahteva

defibrilacije. Simulacije smo izvedli s pomočjo SimMan simulatorja in AED-ji treh

različnih proizvajalcev.

1.2 Cilj

Cilji diplomskega dela so bili naslednji:

• Opisati tehnologijo in uporabo avtomatskih zunanjih defibrilatorjev, ki bi

pomagala medicinskim sestram pri razumevanju le-teh.

• Poiskati ali AED prepozna simulirane EKG motnje ritma in v kolikšni meri jih

prepozna

1.3 Raziskovalna vprašanja

1. V kolikšni meri avtomatski zunanji defibrilatorji prepoznajo simulirani ritem

ventrikularne tahikardije, kot ritem za defibrilacijo?

2. Ali avtomatski zunanji defibrilatorji prepoznajo ventrikularni tahikardiji in

ventrikularni firibrilaciji podobne ritme glede na EKG zapis?


6

2 MOTNJE SRČNEGA RITMA - ARITMIJE

Aritmija je vsakršna motnja srčnega ritma, to je vsak srčni ritem, ki se razlikuje od

sinusnega ritma s frekvenco od 60 do 99 utripov na minuto (Kocijančič, 1998, str. 85 ).

Motnje ritma so znan zaplet srčnega infarkta. Lahko so predhodnica fibrilacije prekatov

ali sledijo uspešni defibrilaciji. Način zdravljenja je pri večini motenj ritma odvisen od

prisotnosti nekaterih neugodnih kliničnih znakov in simptomov. Sem prištevamo klinične

znake srčnega zastoja, klinične znake majhnega minutnega volumna (bleda, hladna,

potna koţa, motnje zavesti, hipotenzija), pretirano tahikardijo, frekvenca ob kateri ţe

lahko pričakujemo teţave je večja pri ozkih QRS kompleksih (>200 utripov/min) in

manjša pri širokih QRS kompleksih (>150 utripov/min), pretirano bradikardijo

(frekvenca manj kot 40 utripov/min), znaki srčnega popuščanja. Po opredelitvi kliničnega

stanja bolnika in prepoznavi ritma lahko načrtujemo zdravljenje.

Za takojšnje zdravljenje motenj srčnega ritma imamo na voljo tri načine: defibrilacija in

električna kardioverzija, antiaritmična zdravila in zunanja električna stimulacija.

Neprepoznava ventrikularne fibrilacije ali drugih ritmov, ki jih lahko defibriliramo, je

glavni problem ročnih defibrilatorjev. Ta problem je rešen s polavtomatskimi in

avtomatskimi defibrilatorji, ki elektronsko analizirajo ritem. Kadar je prisoten ritem, ki ga

lahko defibriliramo, se defibrilator napolni na vnaprej določeno energijo in daje navodila,

kadar je potrebna defibrilacija. Uvedba avtomatskih defibrilatorjev je močno razširila

krog uporabnikov. Tisti, ki niso vešči prepoznavanja motenj srčnega ritma, lahko

uporabljajo avtomatske defibrilatorje (Bulloc et al., 2006, str.41).


7

2.1 Osnove elektrokadiografije

Elektrokardiogram (EKG) je grafični zapis električne aktivnosti srca. Kljub novejšim

metodam velja EKG še vedno za zlati standard pri odkrivanju različnih obolenj srca.

(Dale, 2001)

Slika 1 : EKG

Vir: http://www.scribd.com/doc/22382740/EKG-V-VSAKDANJI-KLINI%C4%8CNI-PRAKSI

(10.4.2010)

http://www.scribd.com/doc/22382740/EKG-V-VSAKDANJI-KLINI%C4%8CNI-PRAKSI


8

Normalna frekvenca srca pri odraslem je med 60 in 100 utripi na minuto. Kadar je število

utripov pod 60 na minuto govorimo o bradikardiji, ko pa je nad 100 utripov na minuto pa

o tahikardiji.

V normalnih okoliščinah se depolarizacija začne v skupini specializiranih

vzpodbujevalnih celic v sinuatrialnem vozlu (SA vozel) v desnem atriju. Val

depolarizacije se širi iz SA vozla po mišičju atrija – to vidimo na EKG kot P val.

Kontrakcija atrijev je mehanski odgovor na ta električni impulz. Impulz se širi na mišičje

prekatov po specializiranem prevodnem tkivu – AV vozlu in sistemu His – Purkynje.

Hisov snop se razcepi v dva snopa prevodnega tkiva – desni za desni prekat in levi za levi

prekat. Depolarizacija prekatov se na EKG pokaţe kot kompleks QRS. T val, ki sledi

QRS kompleksu, predstavlja repolarizacijo prekatov. Takšno normalno sekvenco

depolarizacije imenujemo sinusni ritem (glej Bulloc et al., 2006, str.43).

Specializirano prevodno tkivo (AV vozel, Hisov snop in Purkynjeva vlakna) omogoča, da

poteka depolarizacija prekatov urejeno, v določeni smeri. Tako je depolarizacija hitrejša

kot, če bi bilo prevajanje neurejeno. Pri normalni depolarizaciji je QRS kompleks ozek,

kar pomeni, da traja manj kot 0,12 sekunde (3 majhne kvadratke na EKG papirju). Kadar

je ena od vej okvarjena, pride do podaljšanja prevajanja in zato do razširjenja QRS

kompleksa - QRS kompleks traja več kot 0,12 sekunde (Bulloc et al., 2006, str.44).


9

Slika 2 : Normalni sinusni ritem

Vir: ERC (2006, str. 69)

Slika 2 predstavlja normalni sinusni ritem, kar pomeni:

• normalen EKG posnetek,

• prisotni so valovi P,

• vsi valovi P so enake oblike v posameznem odvodu,

• val P ima normalno os v standardnem elektrokardiogramu,

• vsakemu valu P sledi kompleks QRS v razdalji od 120 do 200 ms,

• kompleksi QRS so normalno široki, razdalje med kompleksi QRS so enake,

• frekvenca srčnega utripa je med 60 in 100 utripov na minuto,

• če je frekvenca pod 60 utripov na minuto, gre za sinusno bradikardijo,

• če je frekvenca srčnega utripa nad 100 utripov na minuto, govorimo o sinusni

tahikardiji.


10

2.2 Ritmi, ki povzročajo srčni zastoj

Motnje srčnega ritma, ki se pojavljajo pri srčnem zastoju lahko razdelimo v dve skupini:

- Ventrikularna fibrilacija (VF) in ventrikularna tahikardija (VT) brez pulza.

- Druge motnje ritma, asistolija in električna aktivnost brez pulza (Grmec in

Špindler, 2008, str. 48).

Ventrikularna fibrilacija

Pri ventrikularni fibrilaciji se miokard prekatov depolarizira neorganizirano, izgubi se vsa

koordinacija električne aktivnosti. EKG je bizaren, nepravilne oblike, različnih frekvenc

in amplitude kompleksov (Bulloc et al., 2006, str.44).

Slika 3: Ventrikularna fibrilacija

Vir: ERC (2006, str. 69)

Slika 3 predstavlja ventrikularno fibrilacijo, in sicer:

• ni videti niti valov P, niti kompleksov QRS,

• vidna je le neredna hitra električna aktivnost s frekvenco med 150 in 500 zobcev

na minuto.

VF včasih klasificiramo kot grobo ali fino glede na amplitudo kompleksov. Zdravljenje

ene in druge je enako - defibrilacija.


11

Ventrikularna tahikardija (VT)

Ventrikularna tahikardija lahko, predvsem pri visoki frekvenci ali kadar je levi prekat

prizadet zaradi bolezni, povzroči hudo zmanjšanje minutnega volumna srca. Kadar

imamo VT brez pulza, jo zdravimo enako kot ventrikularno fibrilacijo, torej defibriliramo

(Bulloc et al., 2006, str.44).

Slika 4: Ventrikularna tahikardija

Vir: ERC (2006, str. 70)

Slika 4 predstavlja ventrikularno tahikadijo, in sicer:

• valov P po navadi ni moţno opaziti,

• če so valovi P vidni, niso povezani s kompleksi QRS (gre za atrioventrikularno

disociacijo),

• kompleksi QRS so široki (> 0,12 s), med seboj enako oddaljeni,

• frekvenca kompleksov QRS je med 100 in 260 na minuto (največkrat med 180 in

250).

Pri monomorfni ventrikularni tahikardiji je ritem reden (ali skoraj reden) s frekvenco med

120 – 270 utripov/min.


12

Ventrikularna tahikardija torsades de pointes

Je polimorfna tahikardija, gre za nevarno tahiaritmijo, ki je nekakšna prehodna oblika

med ventrikularno tahikardijo in ventrikularno fibrilacijo (Rakovec in Noč, 1998, str. 93).

Slika 5: Torsade de pointes

Vir: ERC (2006, str. 71)

Slika 5 predstavlja Torsade de pointes, in sicer:

• ventrikularno tahikardijo, ki ima komplekse QRS s konicami obrnjene v različne

smeri,

• kompleksi QRS so nepravilni, različnih oblik,

• frekvenca je 100 do 180 utripov na minuto, lahko tudi do 300 utripov na minuto,

• pogosteje preide v ventrikularno fibrilacijo kot druge oblike ventrikularne

tahikardije.


13

Supraventrikularna tahikardija

Najpogostejši vzrok za te tahikardije je kroţenje vzburjenja v atrijoventrikularnem vozlu.

Napad večkrat lahko prekinemo z vagalnimi manevri, npr. masaţo karotidnega sinusa

(Rakovec in Noč, 1998, str. 90).

Slika 6: Supraventrikularna tahikardija

Vir: ERC (2006, str. 73)

Slika 6 predstavlja supraventrikularno tahikardijo, in sicer:

• prisotni so valovi P, ki so lahko skriti v valu T,

• vsakemu valu P sledi kompleks QRS v razdalji od 0,12 do 0,2 s, pri višji frekvenci

srčnega utripa je lahko interval PR tudi krajši,

• razdalje med kompleksi QRS so enake,

• frekvenca utripa je med 100 in 260 utripov na minuto.


14

3 DEFIBRILACIJA

Pri odraslih je v večini primerov vzrok srčnega zastoja VF, zato je za ponovno

vzpostavitev krvnega obtoka potrebna čimprejšnja defibrilacija. Temeljni postopki

oţivljanja so vzdrţevalni postopki, dokončno zdravljenje VF/VT pa je defibrilacija.

Nemudoma je potrebno začeti s temeljnimi postopki oţivljanja (TPO) in jih izvajati do

prihoda defibrilatorja. Krajši kot je čas od začetka VF/VT do defibrilacije, večja je

verjetnost uspešne defibrilacije (Bulloc et al., 2006, str.47).

3.1 Mehanizem defibrilacije

Uspešna defibrilacija je definirana kot prekinitev fibrilacije ali natančneje, odsotnost

VF/VT, 5 sekund po sproţenem električnem udaru. Za dosego tega mora steči električni

tok skozi srčno mišico in istočasno depolarizirati kritično maso miokarda tako, da

omogoči prevodnemu sistemu srca, da spet samostojno tvori in prevaja impulze po srcu.

Zato so potrebni trije elementi, ki so skupni vsem defibrilatorjem: vir energije, ki tvori

enosmerni tok, kondenzator, ki se ga napolni na nastavljiv nivo in dve elektrodi, ki ju

namestimo na bolnikov prsni koš, preko katerih se kondenzator izprazni (Bulloc et al.,

2006, str.47).

Uspešnost defibrilacije je odvisna od zadostnega toka (merjen v amperih), ki ga

dovedemo srčni mišici. Vrednost tega toka teţko določimo, ker nanj vplivata upor

prsnega koša in poloţaj elektrod. Poleg tega velik del toka steče po drugih poteh prsnega

koša mimo srca, zato ga le 4% doseţe srčno mišico. Energijo shranjeno v kondenzatorju

lahko izberemo in je za določen upor prsnega koša sorazmerna električnemu toku.

Nekateri defibrilatorji lahko izmerijo upornost prsnega koša in temu ustrezno prilagodijo

energijo električnega sunka (kompenzacija upornosti). Ni jasne povezave med velikostjo


15

telesa in energijo potrebno za defibrilacijo odraslih. Čeprav nekateri dejavniki, kot so

bolnikovo presnovno stanje, stopnja ishemije srčne mišice in delovanje zdravil vplivajo

na uspešnost defibrilacije, običajno nanje ne moremo vplivati med oţivljanjem (glej

Bulloc et al., 2006, str.48).

3.2 Uspešnost defibrilacije

Upornost prsnega koša

Na upornost prsnega koša vplivajo velikost elektrod ali ročk za defibrilacijo, snov, ki je

med elektrodo oziroma ročko in koţo, število defibrilacij in časovni interval od

predhodne defibrilacije, faza ventilacije, razdalja med elektrodama in pritisk

defibrilacijskih ročk na koţo. Defibrilacijski ročki za odrasle imata običajno 8-12 cm

premera. Upornost med koţo in defibrilacijsko ročko lahko zmanjšamo z uporabo

tekočega gela ali poltrdih gelnih blazinic. Te so primernejše, ker ne razmaţejo prevodne

snovi po celem prsnem košu in onemogočajo, da bi tok stekel po bliţnjicah. Čvrst pritisk

(okoli 8 kg) na defibrilacijski ročki omogoča dober stik s koţo in s tem zmanjša

električno upornost. Upornost prsnega koša je manjša tudi, ko je volumen pljuč manjši,

zato je bolje defibrilirati v izdihu. Tudi poraščenost prsnega koša vpliva na upornost.

Zelo poraščen prsni koš predstavlja veliko upornost, zato ga je smiselno na hitro obriti.

Vendar to ne sme podaljšati časa do defibrilacije! Samolepilne defibrilatorske elektrode

so primernejše kot defibrilatorske ročke (glej Bulloc et al., 2006, str.48).


16

Monofazni in bifazni defibrilatorji

Do nedavnega so obstajali le defibrilatorji, ki so uporabljali monofazno krivuljo

električnega toka. To pomeni, da teče električni tok med elektrodama v eni smeri (slika7).

Slika 7: Monofazna oblika krivulje – dušena sinusoida

Vir: ILS, (2006, str. 48)

Sedaj so na volju tudi defibrilatorji, ki uporabljajo bifazno krivuljo električnega toka.

Med bifaznimi defibrilatorji so najpogosteje uporabljeni dve obliki bifazne krivulje;

biphasic truncated exponential – BTE (slika 8) in rectilinear biphasic – RLB (slika 9)

Slika 8: BTE (biphasic truncated exponential – bifazna eksponentna prisekana)

Vir: ILS, (2006, str. 49)


17

Slika 9: RLB (rectilinear biphasic)

Vir: ILS, (2006, str. 49)

Optimalne bifazne krivulje še ne poznamo, osnovni princip pa je, da pri bifazni krivulji

teče tok določen čas v eni smeri, nato se smer toka obrne in teče v drugi smeri do konca

trajanja udara. Ta oblika krivulje se je izkazala za učinkovitejšo od monofazne. Za

uspešno bifazno defibrilacijo so potrebne niţje energije, zato imajo te naprave manjše

kondenzatorje in potrebujejo manjšo moč baterij. Zaradi navedenega so bifazni

defibrilatorji manjši in laţje prenosljivi. Ni še dokazov, da bi bila kratkoročna uspešnost

bifazne defibrilacije povezana z dolgoročnim izboljšanjem preţivetja. Na trţišču je

dostopno vse večje število bifaznih defibrilatorjev (Bulloc et al., 2006, str.48).


18

3.3 Klasični defibrilatorji

Zdravstveni delavci, zdravniki, medicinske sestre in zdravstveni tehniki naj bi bili

usposobljeni za rokovanje s klasičnimi defibrilatorji. Za razliko od avtomatičnih imajo

klasični defibrilatorji nekatere prednosti. Ni izgube časa s čakanjem na avtomatično

analizo ritma kar skrajša čas brez TPO. Klasični defibrilatorji nudijo še dodatne

moţnosti. Med njimi sinhronizirano električno kardioverzijo in zunanjo

elektrostimulacijo. Energijo za defibrilacijo in polnjenje elektrod na klasičnem

defibrilatorju nastavimo ročno. Elektrodi postavimo preko prevodnega gela ali blaznic na

bolnikov prsni koš in sproţimo defibrilacijo. Druga (boljša) moţnost je uporaba

samolepilnih defibrilatorskih elektrod. Glavna pomanjkljivost pri delu s klasičnim

defibrilatorjem je ta, da mora oseba, ki ga uporablja, prepoznati motnjo srčnega ritma na

EKG – ju, za kar je potrebno dodatno usposabljanje (glej Bulloc et al., 2006, str.54).

Slika 10 prikazuje klasični ročni defibrilator.

Slika 10 : Defibrilator Lifepak 12

Vir: http://www.physio-control.com/ProductDetail.aspx?id=546 (10.4.2010)

http://www.physio-control.com/ProductDetail.aspx?id=546


19

3.4 Avtomatski zunanji defibrilator

Avtomatski zunanji defibrilatorji (AZD, AED) analizirajo srčni ritem in se, če je

potrebno, pripravijo za defibrilacijo. Oseba, ki dela z avtomatskim defibrilatorjem, mora

prepoznati srčni zastoj in nato prilepiti dve veliki samolepilni elektrodi na standardni

mesti na bolnikov prsni koš. Preko samolepilnih elektrod avtomatski defibrilator analizira

bolnikov srčni ritem. Če presodi, da je defibrilacija potrebna, se tudi napolni na določeno

energijo. Po tem nas opozori naj zagotovimo varno defibrilacijo ter pritisnemo sproţilni

gumb. Avtomatski defibrilator daje izvajalcu ves čas pisna in glasovna navodila (Bulloc

et al., 2006, str. 51).

Avtomatski zunanji defibrilator je naprava, s katero lahko skozi srce prizadetega

spustimo sunek električnega toka. S tem lahko prekinemo hudo aritmijo (prekatno

fibrilacijo) in srce začne ponovno utripati. Najbolj preprosti defibrilatorji so AED, s

katerimi bi naj rokovali tudi laiki. Obstajajo različni modeli, različnih proizvajalcev, v

osnovi so pa vsi podobni in jih uporabljamo na enak način. Preko dveh samolepilnih

elektrod naprava zazna in analizira električno aktivnost srca. Na podlagi analize svetuje

sunek ali pa ne. Vse naprave dajejo glasovna navodila, nekatera pa jih tudi izpišejo. Na

trţišču najdemo naprave različnih proizvajalcev, ki pa so si v osnovi podobne in jih

uporabljamo na enak način. Preko dveh samolepilnih elektrod, ki jih prilepimo na koţo

prsnega koša, naprava zazna električno aktivnost srca in jo analizira. Če naprava ugotovi,

da ima prizadeti prekatno fibrilacijo, svetuje sunek elektrike. Uporabniku to sporoči z

zvočnim – govornim navodilom, ki ga pri mnogih modelih tudi izpiše na zaslonu.

Naprave, ki imamo nameščene v Sloveniji, govorijo slovensko. Uporabnik se mora le


20

odmakniti od bolnika in pritisniti utripajoči gumb. V primeru, da srčni ritem ni prekatna

fibrilacija, električni sunek ni potreben in naprava ga ne dovoli, četudi bi uporabnik

pritiskal na sproţilni gumb. Napravo lahko torej priključimo na vsakega človeka, ki leţi

neodziven in ne diha. V primeru, da defibrilacija ni potrebna, nam z govornimi navodili

pomaga izvajati temeljne postopke oţivljanja (Ploj, 2006, str. 6).

OPIS NAPRAVE:

Ohišje, ki je praviloma odporno na vremenske vplive, vsebuje električni akumulator in

elektronski del. Ta skrbi za samodejno analizo električne aktivnosti srca in za predvajanje

govornih navodil. Nekatere naprave govorna navodila tudi izpišejo. Včasih se ne zaslonu

izrisuje tudi krivulja električne aktivnosti srca – EKG. Namenjena je zdravstvenim

delavcem. Laik naj se nanjo ne ozira, ker ga lahko krivulja privede do napačnih

zaključkov in napačnega ukrepanja. Na ohišju je po navadi shematično navodilo za

uporabo v korakih (ki so včasih označeni še z zaporednimi številkami). Naprava ima

največkrat le enega ali dva gumba – za vklop in za sproţenje električnega sunka. Slednji

je po navadi označen s »strelo«. Sunek je moţno sproţiti le tedaj, ko je defibrilacija

svetovana. Pri večini modelov gumb takrat utripa in oddaja zvočni signal. Naprave, ki

nimajo gumba za vklop, se aktivirajo samodejno – ob odprtju pokrova ali ob potegu

elektrod. Samolepilni elektrodi sta običajno ţe priključeni na ohišje. Pravilen poloţaj

elektrod na prsnem košu je pomemben, saj je od tega odvisna kvaliteta analize in

učinkovitost električnega sunka. Najustreznejši poloţaj je skiciran na vsaki elektrodi.

Obstajajo tudi modeli, namenjeni predvsem profesionalnim uporabnikom (reševalcem,

medicinskim sestram in zdravnikom). Omogočajo več dodatnih funkcij, uporaba pa je


21

zahtevnejša. Praviloma imajo te naprave zaslon, ki grafično prikazuje krivuljo EKG.

Razen za defibrilacijo jih lahko uporabimo tudi za nadzor električne aktivnosti srca ter za

prepoznavanje in zdravljenje še drugih motenj srčnega ritma (Ploj, 2006, str. 7).

Vsi AED-ji so namenjeni za pridobivanje in analizo električnega delovanja srca ali

elektrokardiograma. Te informacije so zbrane preko različnih samolepilnih elektrod ali

ploščic, ki so dane pacientom na gole prsi.

EKG pacienta, ocenjen z algoritmi programske opreme AED-jev, ki vrednoti EKG na

podlagi amplitude, frekvence in naklona. Prikazano na sliki 11.

Slika 11: EKG amplituda, frekvenca in naklon

Vir: Analysis Algorithm Overview. Cardiac Science, 2010.

Vsak od proizvajalcev uporablja lastne, preizkušene, algoritemske analize.


22

3.4.1 Lifepak 500 AED

Lifepak 500 je polavtomatski defibrilator, ki uporablja patentirani Shock Advisory

System (SAS). Ta programska oprema algoritmov analizira ritem pacientovega

elektrokardiografa – EKG in ugotavlja če je prisoten ritem, kateri zahteva defibrilacijo ali

ne (Medtronic, 2000).

Gre za bifazni defibrilator in uporablja eksponentno prisekano krivuljo električnega toka.

Slika 12 prikazuje avtomatski zunanji defibrilator znamke Lifepak 500.

Slika 12: Avtomatski defibrilator Lifepak 500


23

Shock Advisory System vsebuje naslednje elemente:

Določanje kontakta elektrod.

To določa AED na podlagi impedance na prsnem košu bolnika, preko elektrod za

defibriliranje. Če je osnovna vrednost impedance višja kot določena zgornja meja,

se določi da elektrode nimajo zadovoljivega kontakta z bolnikom ali niso pravilno

priklopljena na AED. Aparat nas na to opozarja.

Avtomatsko interpretacijo EKG-ja.

SAS je narejen tako, da priporoča šok če zazna naslednje ritme:

- Ventrikularna fibrilacija - z amplitudo z vrha do vrha manj kot 0,08 mV

- Ventrikularna tahikardija – je definirana kot frekvenca srca z najmanj 120 utripi

na minuto, QRS kompleks širok najmanj 0,16 sekunde in ne zazna P valov

Za vse ostale ritme ne priporoča šoka, vključno z asistolijo, električno aktivnostjo

brez pulzov, idioventrikularni ritmi, bradikardija, supraventrikularna tahikardija in

normalni sinusni ritem.

Analiza EKG-ja se izvaja na zaporednih 2,7 sekunde trajajočih segmentih. Analiza

dveh od treh zaporednih segmentov mora biti ista, da se priporoča ali ne priporoča

šok.

Kontroliranje šok terapije s strani operaterja.

SAS avtomatsko napolni defibrilator za izvedbo šoka, če ugotovi prisotnost ritma,

ki zahteva defibrilacijo. Kljub priporočitvi šoka, ostaja odločitev za defibrilacijo v

domeni osebe, ki upravlja z AED-jem.


24

Sistem za stalni nadzor bolnika.

Ta sistem avtomatsko nadzira pacientov EKG ritem za potencialni ritem, ki zahteva

defibrilacijo, medtem ko so elektrode priklopljene, nameščene in je AED priţgan.

Nadzor premikanja.

SAS ugotavlja premikanje neodvisno glede na analizo EKG-ja. Nadzor premikanja

se lahko v nastavitvah vklopi ali izklopi.

Premikanje lahko povzročijo tudi temeljni postopki oţivljanja, premikanja s strani

reševalcev, premiki pacienta samega, premiki vozila, če smo v vozilu in nekateri

implantirani srčni spodbujevalniki. Ob zaznavanju kakršnega koli gibanja je analiza

EKG-ja zadrţana in nas AED opozori na zaznano premikanje. Če je po 10

sekundah še vedno zaznano premikanje, AED vseeno izpelje in zaključi analizo

EKG ritma.

Obstajata dva vzroka zakaj je EKG analiza zadrţana, če je zaznano premikanje, in mora

reševalec odstraniti vzrok premikanja, če je le to moţno:

- Takšno premikanje lahko povzroči artifakte v EKG signalu in ti lahko vplivajo,

da SAS sprejme in poda napačno odločitev.

- Premikanje lahko povzročijo intervencije reševalca. V izogib nenamernemu

električnemu sunku reševalca, naprava opozarja na premikanje in svetuje

odmik od pacienta. To prekine premikanje in se lahko EKG analiza nadaljuje.


25

Tabela 1 : Uspešnosti LIFEPAK 500 SAS pri EKG-jih odraslih pacientov

Vir: Lifepak 500 navodila za uporabo, Medtronic 2000

Tabela 1 predstavlja uspešnost Lifepak 500 pri prepoznavanju EKG motenj srčnega ritma.

Prikazani so različni ritmi (Rhythm Class), število testiranih EKG-jev (ECG Test Sample

Size), zahtevana uspešnost (Performance Goal) in izmerjena uspešnost občutljivosti ali

specifičnosti (Observed performance sensivity or specifity).


26

3.4.2 Zoll AED PRO

Zoll Aed Pro, prikazan na sliki 13, je namenjen defibrilaciji, EKG monitoringu in

monitoringu temeljnih postopkov oţivljanja (TPO). Monitoring TPO-ja je namenjen

reševalcem, da jih spodbuja pri masaţi srca, da doseţejo frekvenco 100 stisov na minuto,

ki je priporočena s strani ERC in AHA. Je bifazni defibrilator in uporablja rectlinearno

krivuljo električnega toka (Zoll, 2006).

Zoll Aed Pro omogoča naslednje moţnosti uporabe:

- polavtomatsko defibrilacijo z nadziranjem temeljnih postopkov oţivljanja,

- ročno defibrilacijo,

- EKG monitoring.

Slika 13: Avtomatski defibrilator Zoll Aed Pro


27

Senzitivnost in specifičnost sta dva izraza EKG analize algoritmov, na podlagi katerih se

naprava odloča pri prepoznavanju ritma in priporočanju defibrilacije.

Senzitivnost se odraţa kot sposobnost algoritma za pravilno prepoznavo ritmov, za katere

je priporočena defibrilacija (kot odstotek vseh ritmov za defibrilacijo). Specifičnost se

odraţa kot sposobnost algoritma za pravilno prepoznavo ritmov, ki ne zahtevajo

defibrilacije (kot odstotek vseh ritmov, ki ne zahtevajo defibrilacije).

Zaporedje algoritmov traja pribliţno 9 sekund in poteka po naslednjem zaporedju:

- EKG ritem razdeli v segmente po 3 sekunde.

- Filtrira in meri hrup, artefakte in motnje zaradi električne bliţine.

- Meri osnovno linijo EKG-ja (»krivulje« na pravih frekvencah).

- Meri frekvenco QRS kompleksov, njihovo širino in spremenljivost.

- Meri amplitude in časovne pravilnosti (avtokorelacije) vrhov in korita.

- Določa, če je več 3-sekundnih segmentov za defibrilirati, ter nato svetuje

izvedbo defibrilacije.


28

Tabela 2: Klinični preizkusi Zoll AED-ja pri odraslih osebah

Vir: Zoll AED PRO. Navodila za uporabo, 2006

Tabela 2 predstavlja klinične rezultate preizkusa, Zoll AED-ja, pri prepoznavanju EKG

motnjah srčnega ritma odraslih oseb. Prikazano so različni ritmi (Rhythms), število

testiranih EKG-jev (Sample Size), zahtevana uspešnosti (Performance Goals) in izmerjena

uspešnost (Observed performance) in meja zaupanja (Confidence limit).


29

3.4.3 Powerheart AED G3 PRO

Powerheart AED G3 pro, prikazan na sliki 14, je samo testirajoči, baterijski, avtomatski

zunanji defibrilator (AED). Ko so defibrilacijske nalepke nameščene na bolnikov prsni

koš, AED avtomatsko analizira pacientov EKG in svetuje pritisk na gum za sproţitev

elektro šoka, če je le ta potreben. AED vodi reševalca skozi proces reševanja z uporabo

kombinacije, glasovnih navodil, zvočnih opozoril in vizuelnih znakov. AED omogoča

tudi EKG monitoring (Cardiac Science, 2010).

Je bifazni defibrilator in uporablja eksponentno prisekano krivuljo električnega toka.

Slika 14: Avtomatski defibrilator Powerheart G3 pro


30

AED zagotavlja sposobnost analize EKG-ja s pomočjo RYTHMx AED ECG algoritmov.

Ta vključuje naslednje funkcije:

Mejna srčna frekvenca.

Vsi ritmi VF in VT nad mejno srčno frekvenco bodo ocenjeni kot ritmi pri

katerih je defibrilacija priporočena. Vsi ritmi pod mejno srčno frekvenco bodo

ocenjeni kot ritmi pri katerih defibrilacija ni priporočena. Mejna srčna frekvenca

je med 120 in 240 utripov na minuto. Osnovna nastavitev mejne srčne frekvence

je 160utripov na minuto.

Prag asistolije.

Razlika osnovne linije asistolije do najvišjega vrha je nastavljena na 0,08 mV.

EKG ritmi pod to mejo se ocenijo kot ritmi, kjer ni priporočena defibrilacija.

Zaznavanje motenj.

AED bo zaznal artefakte v EKG, ki jih povzročajo motnje. Lahko so posledica

premikanja bolnika ali pa gre za elektronski motnje zunanjega izvora npr. mobilni

telefon. Ko bo AED zaznal motnje, bo opozoril uporabnika, da je zaznal motnje,

nato bo nadaljeval z analiziranjem ritma in nadaljeval z navodili za oţivljanje.

Prekinjeno izvajanje šoka.

Potem, ko AED priporoči defibrilacijo še naprej nadzoruje bolnikov ritem. Če se

bolnikov ritem spremeni v ritem za katerega defibrilacija ni priporočena še preden

se sproţi električni šok bo uporabnika obvestil, da se je ritem spremenil in bo

svetoval nadaljevanje s TPO.


31

Izvajanje sinhronizirane defibrilacije.

AED je nastavljen tako, da električni sunek sinhronizira s pojavom zobca R v

EKG. Če sinhronizacija električnega sunka z zobcem R ni uspela v roku ene

sekunde, se sproţi nesinhroni električni sunek.

Zaznavanje signala implantiranega srčnega spodbujevalnika.

AED vsebuje detektor srčnega spodbujevalnika , ki odkriva impulze vsajenega

srčnega spodbujevalnika.

Razlikovanje supraventrikularne tahikardije (SVT).

AED ima vgrajen SVT diskriminator, ki je pred nastavljen tako, da ne svetuje

defibrilacije ob pojavu SVT ritma. SVT diskriminatorji so sofisticirani filtri, ki

analizirajo EKG in razlikujejo med VF, VT in SVT, ter normalnim ritmom. SVT

diskriminator bo uporabljen le pri ritmih, kateri so med mejno vrednostjo srčne

frekvence in frekvence SVT, prikazano na sliki 15.

Slika 15: Meja za defibrilacijo SVT rima

Vir: http://www.clinitec.be/downloads/whitepaper_rhythmx.pdf

http://www.clinitec.be/downloads/whitepaper_rhythmx.pdf


32

SVT frekvenca.

Vsi ritmi s frekvenco med mejno srčno frekvenco in SVT frekvenco bodo

preverjeni z večimi SVT razlikovalci, da jih razporedijo med ritme VF in VT ali

med SVT ritme. Ritmi kateri prepozna kot SVT in so med tema dvema

frekvencama, se ne defibrilirajo, razen če se QRS kompleksi postanejo široki. Vsi

ritmi nad mejno frekvenco se tretirajo kot rimi ki zahtevajo defibrilacijo. SVT

frekvenca mora biti višja kot mejna frekvenca in je nastavljena med 160 in 300

utripov na minuto.

Tabela 3: Uspešnost prepoznavanja Powerheart g3 pro AED-ja

Vir: Cardiac Science AEDs. Navodila za uporabo, 2010

Tabela 3 predstavlja različne ritme (Rhythm Class), ki jih uporabljajo za testiranje

prepoznavanja ritmov srca in morajo zadostovati določenim predpisom (Specifications).


33

3.5 Medicinska sestra in defibrilacija

Medicinska sestra skrbi za ohranitev ţivljenja in zdravja ljudi. Svoje delo je dolţna

opravljati humano, strokovno in odgovorno ter v odnosu do varovanca spoštovati njegove

individualne potrebe in vrednote (Kodeks etike medicinskih sester in zdravstvenih

tehnikov Slovenije, 2005, str. 2).

Ob hudih motnjah srčnega ritma je, predvsem v bolnišničnem in predbolnišničnem

okolju, medicinska setra tista, ki lahko prva pristopi in pomaga. Ob takih motnjah mora

le te prepoznati in pravilno ukrepati. Pravilno ukrepanje v primeru hude motnje srčnega

ritma je v končni meri defibrilacija, katero mora medicinska sestra razumeti in znati

rokovati z avtomatskim zunanjim defibrilatorjem.

Medicinske sestre morajo sprejeti defibrilacijo kot primarno in ne kot dodatno nalogo.

(Coady, 1999).

Obveznosti medicinske sestre so nenehno napredovanje v znanju, osebnostni in

strokovni rasti ter zdravstveni kulturi. Prizadeva si za razvoj stroke, skrbi za

strokovne novosti, ter prenaša svoja znanja na sodelavce. Deluje zdravstveno-vzgojno,

nudi nujno medicinsko pomoč in sodeluje v izjemnih razmerah (Vuga, 1996, str. 320).


34

4 SIMULATOR SIMMAN

Simman je prenosna naprava in simulator bolnika, slika 16, za usposabljanje ekip. Ima

realno anatomijo in klinično funkcionalnost. Omogoča učenje na podlagi simulacij in

preverjanje pridobljenih spretnosti in odločitev študentov v realnih scenarijih. SimMan

zdruţuje preverjeno programsko opremo in interaktivno, tehnološko napredno lutko, ki

omogoča študentom učenje nujnih ukrepov pri pacientu (Laerdal Medical, 2002).

Slika 16: SimMan simulator

Vir: Navodilo za uporabo SimMan, 2002

Medicinske simulacije so situacije, ki jih v naprej določimo in so nadzorovane.

Namenjene so izobraţevanju bodočih zdravstvenih delavcev. Prednost takega načina

izobraţevanja, je v tem da si študent lahko privošči napake, zaradi katerih bolnik ne utrpi

morebitnih posledic. Ampak se lahko iz morebitnih napak, na podlagi katerih se lahko

simulirajo tudi posledice le teh, lahko nauči kako ne sme ravnati, pozneje v realnem

okolju. Zaradi nenehnih novosti na področju negovalnih in medicinskih pripomočkov, na

vseh področjih zdravstvene nege, bodisi pri intenzivnem ali intervencijskem zdravljenju,

so potrebni dodatni specifični izobraţevalni tečaji.


35

Simulacijski center FZV UM je opremljen s sodobnim simulatorjem Laerdal SimMan in

podpornim simulatorjem Laerdal SkillMaster. Simulirane vitalne funkcije lahko

spremljamo z realnim kliničnim monitorjem, kjer se prikazujeta spremenljivki EKG

in EtCO2. S pljučnim ventilatorjem EVITA 4 Lahko kontrolirano predihavamo oba

simulatorja. Anestezijski aparat PRIMUS se uporablja v sklopu vaj iz

biomedicinske tehnologije za predstavitev postopkov umerjanja aparata. Anestezijski

aparat povezujemo s simulatorjem prek različnih anestezijskih in dihalnih sistemov

(ADS). V centru je na razpolago kompleten spekter kroţnih anestezijskih dihalnih

sistemov proizvajalca Intersurgical ter vseh različic linearnih anestezijskih sistemov

od Mapelsona A do Mapelsona F, prav tako proizvajalca Intersurgical. Študentom

se na praktičen način predstavi video sisteme, troakarje, kanile, insuflatorje, izvore

hladne svetlobe in mnoţico endoskopskih instrumentov. Učinke elektrokirurgije se

simulira z najsodobnejšima elektrokirurškima aparatoma Martim Maxium 402 in

Martin Minicutter. Optični laringoskop Airtraq sluţi za predstavitev novih moţnosti

intubacij, grelna blazina Kanmed pa za demonstracijo ogrevanja bolnikov med

operativnim posegom. V centru je prav tako omogočanje šolanje z delo z

volumetrično infuzijsko črpalko in infuzijsko črpalko z brizgalko. V centru je tudi

lasten simulacijski sistem merjenja arterijskega in osrednjega venskega tlaka, kjer

spremenljivke spremljamo na realnem kliničnem monitorju (Kriţmarić et al., 2008,

str.77).

Ker se od zdravstvenega delavca zahteva in pričakuje da ravna strokovno in

pravilno v vsakem trenutku, so seveda pridobljene izkušnje v kabinetih nujno

potrebne, preden se pristopi k bolniku na klinični praksi. Takšna izkušnja omogoča,

da se znebijo občutki negotovosti in strahu pred določenimi intervencijami (Turk et

al., 2005, str. 54).


36

4.1 Simulirani ritmi srca s SimMan simulatorjem

SimMan simulator omogoča širok spekter simulacij, med drugim tudi simulacije različnih

srčnih ritmov.

Nastavitve vseh parametrov na lutki izvedemo v osnovnem oknu, ki se pojavi ob zagonu

programa za simulacije, slika 17.

Slika 17: Osnovno programsko okno SimMan simulatorja

Vir: SimMan navodila za uporabo. Laerdal, 2002


37

Nastavitve za simulacijo različnih ritmov se nahajajo v okencu »Cardiac Controls«,

prikazanih na sliki 18.

Slika 18: Nadzorno okno hemodinamičnih parametrov SimMan simulatorja


»Cardiac Controls« nadzorujejo in prikazujejo status za EKG, krvni tlak z avskultacijo

krvnega tlaka, defibrilacijo in zunanjim spodbujevalnikom.

Moţna je izbira srčnega ritma, ki je v teku – »Running Rhythm«, torej tistega, ki ga

zazna naprava, v našem primeru defibrilator, in ritma, ki sledi izvedenim ukrepom –

»Waiting Rhythm«, npr. defibrilaciji.


38

Na sliki 19 je prikazano okence za izbiro osnovnega rima, v katerem z drsnikom

izberemo ţelen ritme za nastavitev.

Slika 19: Nadzorno okno osnovni ritmi


SimMan simulator omogoča izbiro več različnih QRS oblik imenovanih »A« do «G«,

katere lahko izberemo, prikazano na sliki 20. Razpoloţljivi tipi QRS varirajo z izbiro

posameznega osnovnega ritma (Laerdal Medical, 2002).

Slika 20: Nadzorno okno QRS oblik



39

Ob nastavitvi osnovnega ritma na ventrikularno tahikardijo, tipi QRS kompleksov

izgledajo tako:

A. Široki rS val.

B. Široki R val.

C. Široki QS val.

D. Široki QS val. Isti kot C.

E. Široki R val.

F. Široki Rr val.

G. Široki Rr val. Isti kot F.

Wi

Slika 21: QRS oblike simuliranih EKG signalov


Slika 21 prikazuje različne QRS oblike simuliranih EKG signalov.


40

Frekvenco ritmov je moţno nastaviti v posebnem okencu, prikazano na sliki 22.

Razpoloţljive frekvence srca, varirajo z izbiro osnovnih ritmov (Laerdal Medical, 2002).

Slika 22: Nadzorno okno srčnih frekvenc


Vsi izbrani parametri v osnovnem okencu simulatorja, so po potrditvi takoj vidni oz.

merljivi na simulacijski lutki.


41

5 METODOLOGIJA

V diplomskem delu smo simulirali motnje srčnega ritma na prej opisanem SimMan

simulatorju.

Metodološko smo najprej poiskali dostopno literaturo v povezavi z motnjami srčnih

ritmov, ter razpoloţljivo literaturo testiranih AED-jev, katere smo imeli na razpolago.

Deskriptivno smo nato s pomočjo simulatorja in ročnega defibrilatorja, ki omogoča EKG

izpis, predstavili motnje ritma, ki smo jih fotografirali.

Simulator SimMan omogoča učenje in izvajanje defibrilacije z realno energijsko

vrednostjo. Pri simulaciji smo uporabljali ročni defibrilator Lifepak 12, ki omogoča

nastavitev v avtomatskem načinu delovanja.

V nastavitvah simulatorja SimMan smo se omejili na frekvenco 160 utripov na minuto.

Ob tem smo primerjali vse tipe QRS kompleksov, ki so na izbiro za izbrano vrsto

osnovnega ritma. Izklopili smo tudi dihanje, da ne bi povzročalo gibanje prsnega koša

simulatorja.

EKG signale, ki smo jih simulirali s pomočjo SimMan simulatorja in jih z defibrilatorjem

Lifepak 12 odčitali preko simulacijske lutke s priloţenimi samolepljivimi elektrodami.

Dobljene signale smo natisnili in ocenili njihov zapis glede na osnovna navodila za

odčitavanje in razlago EKG zapisov.


42

Pri vsakem AED-ju smo uporabili originalne samolepljive nalepke določenega

proizvajalca.

Vsakega od testiranih AED-jev smo preverili njegovo odzivnost na simulirane ritme, ki

zahtevajo defibrilacijo.

VT smo se omejili na frekvenco 160 utripov na minuto za vse tipe QRS

kompleksov.

VF smo analizirali pri grobi in pri fini fibrilaciji.

Torsade de pointes, smo vključili v raziskavo zaradi podobnega zapisa

EKG krivulje z VF in VT, čeprav po smernicah ta motnja ritma ne

zahteva defibrilacije.

SVT smo dodali v raziskavo, ker eden od testiranih AED omogoča

analizo in elektrokonverzijo tega ritma. Frekvenco tega ritma smo omejili

na 170 utripov na minuto.

Vsak tip srčnega ritma smo z izbranim AED-jem analizirali tri krat, če so bile vse

prepoznave iste. Ob prepoznavi, določenega tipa ritma, kjer smo zabeleţili različne

prepoznave smo analizo ponovili deset krat.

Preverili smo odzivnost AED-jev na spremembo ritma, ki zahteva defibrilacijo, med

polnjenjem, v ritem ki ne zahteva defibrilacije.

Izmerili smo še čas analiziranja in čas po katerem lahko varno pristopimo pacientu, če

nismo sproţili električni sunek in je bil le ta priporočen, ter pripravljen za sproţitev.


43

6 REZULTATI

V poglavju predstavljamo rezultate simuliranih EKG motenj ritma, ki zahtevajo

defibrilacijo, s pomočjo SimMan simulatorja, ki smo jih izvedli v simulacijskem centru

Fakultete za Zdravstvene vede Maribor.

V prvem delu so rezultati simuliranih ritmov, katere smo odčitali z ročnim

defibrilatorjem Lifepak 12, katerega smo nastavili v polavtomatski način delovanja.

V drugem delu so prikazani rezultati odzivov simuliranih ritmov, ki smo jih dobili s tremi

različnimi avtomatskimi zunanjimi defibrilatorji.

Na sliki 23 so prikazani vsi AED-ji vključeni v raziskavo.

Slika 23: testirani Avtomatski zunanji defibrilatorji


44

6.1 Izmerjeni simulirani signali

Na simulatorju nastavimo ritem ventrikularne tahikardije, tip A QRS-a, s frekvenco 160

utripov na minuto. Kar prikazuje slika 24.

Slika 24: VT tip A QRS

Nastavljeni ritem defibrilator prepozna, ter ne priporoča defibrilacije.

Slika 25 : EKG izpis VT tip A QRS

Na sliki 25, so prepoznavni QRS kompleksi, na podlagi katerih lahko določimo

frekvenco, ki je 160 utripov na minuto. Odsotni so P valovi. Ritem je reden, P valov ni,

QRS razširjen, gre za monomorfno VT. Odčitani ritem se ujema s simuliranim.


45

Naslednji nastavljeni ritem je vetrikularna tahikardija s frekvenco 160 in QRS

kompleksom tipa B, prikazano na sliki 26.

Slika 26: VT tipa B QRS

Nastavljeni ritem defibrilator prepozna in ne priporoča defibrilacije.

Slika 27: EKG izpis VT tip B QRS

Na sliki 27, je ritem reden, odsotni so P valovi, QRS kompleksi so prisotni, frekvenca je

okrog 160 utripov na minuto, monomorfna VT. Odčitani ritem se ujema s simuliranim.


46

V naslednjem primeru je nastavljeni ritem ventrikularna tahikardija, QRS kompleks tipa

C, frekvence 160 utripov na minuto, kar prikazuje slika 28.

Slika 28: VT tip C QRS

Nastavljeni ritem defibrilator prepozna in ne priporoča defibrilacije.

Slika 29: EKG izpis VT tip C QRS

Na sliki 29 je ritem reden, P valov ni, frekvenca je okrog 160utripov na minuto, QRS

kompleks je razširjen, monomorfna VT. Simulirani ritem se ujema z odčitanim.


47

Naslednji nastavljeni ritem je ventrikularna tahikardija, QRS kompleks tipa D, frekvence

160 utripov na minuto, kar je prikazano na sliki 30.

Slika 30: VT tip D QRS

Nastavljeni ritem defibrilator prepozna in priporoča defibrilacijo.

Slika 31: EKG izpis VT tip D QRS

Na sliki 31 je ritem reden, P valov ni, frekvenca je okrog 160 utripov na minuto, QRS

razširjen, gre za monomorfna VT. Odčitani ritem se ujema s simuliranim.


48

Naslednji nastavljeni ritem je ventrikularna tahikardija, QRS kompleks tipa E, frekvence

160 utripov na minuto, prikazano na sliki 32.

Slika 32: VT tip E QRS

Nastavljeni ritem defibrilator prepozna in priporoča defibrilacijo za ta simulirani ritem.

Slika 33: EKG izpis VT tip E QRS

Na sliki 33 je ritem reden, P valov ni, frekvenca je okrog 160 utripov na minuto, QRS

razširjen, gre za monomorfna VT. Odčitani ritem se ujema s simuliranim.


49

Naslednji nastavljeni ritem je ventrikularna tahikardija, QRS kompleks tipa F, frekvence


Slika 34: VT tip F QRS


Slika 35: EKG izpis VT tip F QRS

Na sliki 35, je ritem reden, P valov ni, frekvenca je okrog 160 utripov na minuto, QRS

razširjen, gre za monomorfna VT. Simulirani in odčitani ritem se ujemata.


50

Naslednji nastavljeni ritem je ventrikularna tahikardija, QRS kompleks tipa G, frekvence


Slika 36: VT tip G QRS


Slika 37 : EKG izpis VT tip G QRS

Ritem na sliki 37 je reden, P valov ni, frekvenca je okrog 160 utripov na minuto, QRS

razširjen, monomorfna VT. Odčitani ritem se ujema s simuliranim.


51

Naslednji nastavljeni ritem je zelo groba ventrikularna fibrilacija, QRS kompleks tipa A,

prikazano na sliki 38.

Slika 38 : zelo groba VF


Slika 39 : EKG izpis zelo groba VF

V prepoznanem ritmu, na sliki 39, ni P valov, prav tako ni kompleksov QRS. Vidna je

neredna hitra električna aktivnost s frekvenco med 150 utripov na minuto in 500 utripov

na minuto, gre za grobo VF. Simulirani in odčitani ritem se ujemata.


52

Naslednji nastavljeni ritem je zelo fina ventrikularna fibrilacija, QRS kompleks tipa A,


Slika 40: zelo fina VF


Slika 41 : EKG izpis zelo fina VF

V prepoznanem ritmu, na sliki 41, ni P valov, prav tako ni kompleksov QRS. Vidna je

neredna hitra električna aktivnost s frekvenco med 150 utripov na minuto in 500 utripov

na minuto, gre za grobo VF. Simulirani in odčitani ritem se ujemata.


53

V naslednjem primeru je nastavljeni ritem »Torsade de pointes«, QRS kompleks tipa A,


Slika 42: »Torsade de pointes«

Defibrilator se pri tem simuliranem ritmu ne odloči za defibrilacijo.

Slika 43: EKG izpis »Torsade de pointes« a


54

Na sliki 43, so na prepoznanem ritmu, kompleksi QRS s konicami obrnjeni v različne

smeri, so nepravilni in različnih oblik. Frekvenca je okrog 300 utripov na minuto. Gre za

polimorfno VT tipa »torsade de pointes«. Odčitani ritem se ujema s simuliranim.

Defibrilator se v drugem primeru istega simuliranega ritma odloči za defibrilacijo,

razvidno na sliki 44.

Slika 44: EKG izpis »Torsade de pointes« b

Na sliki 44, so na prepoznanem ritmu, kompleksi QRS s konicami obrnjeni v različne

smeri, so nepravilni in različnih oblik. Frekvenca je okrog 300 utripov na minuto. Gre za

polimorfno VT tipa »torsade de pointes«.

Lifepak 12 prepozna spremembo ritma med polnjenjem, prekine polnjenje in nam svetuje

nadaljevanje TPO.


55

Lifepak 12 analizira simulirani ritem povprečno 7 sekund in se v tem času odloči ali je

prisoten ritem, ki zahteva defibrilacijo, ali ne. Če ne sproţimo električnega sunka se po

povprečno 50 sekundah, le ta razelektri in nam AED dovoli dotikanje pacienta.

6.2 AED

6.2.1 Lifepak 500 AED

VT, frekvenca 160 utripov na minuto:

- tip A : v vseh treh preizkusih, ne priporoča defibrilacije,

- tip B : v vseh treh preizkusih, ne priporoča defibrilacije,

- tip C : v vseh treh preizkusih priporoča defibrilacijo,

- tip D : v vseh treh preizkusih priporoča defibrilacijo,

- tip E : v vseh treh preizkusih priporoča defibrilacijo,

- tip F : v vseh treh preizkusih ne priporoča defibrilacje,

- tip G : v vseh treh preizkusih ne priporoča defibrilacije.

VF:

- grobo ventrikularno fibrilacijo prepozna v vseh treh primerih in priporoča

defibrilacijo,

- fino ventrikularno fibrilacijo prepozna v vseh treh primerih in priporoča

defibrilacijo.

Torsade de pointes:

- pri tej motnji ritma se v štirih poizkusih ne odloči za defibrilacijo, v šestih

poizkusih pa priporoča defibrilacijo.

SVT:

- v treh preizkusih ne priporoča defibrilacije.


56

LIfepak 500 prepozna spremembo ritma med polnjenjem, prekine polnjenje in nam

svetuje nadaljevanje TPO.

Lifepak 500 analizira simulirani ritem pribliţno 11 sekund in se v tem času odloči ali je

prisoten ritem, ki zahteva defibrilacijo, ali ne. Če ne sproţimo električnega sunka se po

pribliţno 27 sekundah, le ta razelektri in nam AED dovoli dotikanje pacienta.

6.2.2 Zoll AED PRO


- tip A : v vseh treh preizkusih, ne priporoča defibrilacije,

- tip B : v vseh treh preizkusih, priporoča defibrilacijo,




- tip F : v vseh treh preizkusih ne priporoča defibrilacije,

- tip G : v vseh treh preizkusih ne priporoča defibrilacije.

VF:


defibrilacijo,

- gino ventrikularno fibrilacijo prepozna v vseh treh primerih in priporoča

defibrilacijo.

Torsade de pointes:

- pri tej motnji ritma se v enem poizkusiu ne odloči za defibrilacijo, v

devetih poizkusih pa priporoča defibrilacijo.


57

SVT:

- v treh preizkusih ne priporoča defibrilacije.

Zoll AED PRO prepozna spremembo ritma med polnjenjem, prekine polnjenje in nam


Zoll AED PRO analizira simulirani ritem pribliţno 12 sekund in se v tem času odloči ali

je prisoten ritem, ki zahteva defibrilacijo, ali ne. Če ne sproţimo električnega sunka se po

pribliţno 29 sekundah, le ta razelektri in nam AED dovoli dotikanje pacienta.

6.2.3 Powerheart G3 PRO


- tip A : v vseh treh preizkusih, priporoča defibrilacijo,

- tip B : v vseh treh preizkusih, priporoča defibrilacijo,




- tip F : v vseh treh preizkusih priporoča defibrilacijo,

- tip G : v vseh treh preizkusih priporoča defibrilacijo.

VF:


defibrilacijo,

- fino ventrikularno fibrilacijo prepozna v vseh treh primerih in priporoča

defibrilacijo.


58

Torsade de pointes:

- pri tej motnji ritma v vseh treh preizkusih priporoča defibrilacijo.

SVT:

- v treh preizkusih priporoča defibrilacijo,

- v preizkusih, ko smo povečevali frekvenco se je vedno odločil za

defibrilacijo,

- v preizkusih, ko smo zmanjšali frekvenco pod 170 utripov na minuto, pa

ne priporoča defibrilacije

Powerheart G3 pro prepozna spremembo ritma med polnjenjem, prekine polnjenje in nam


Powerheart G3 pro analizira simulirani ritem pribliţno 12 sekund in se v tem času odloči

ali je prisoten ritem, ki zahteva defibrilacijo, ali ne. Če ne sproţimo električnega sunka se

po pribliţno 25 sekundah, le ta razelektri in nam AED dovoli dotikanje pacienta.


59

7 RAZPRAVA

Razširjenost avtomatskih zunanjih defibrilatorjev v zadnjih letih strmo narašča. S tem pa

se povečuje tudi dostopnost do njih v primeru srčnega zastoja. Ob tem se poraja

vprašanje če so laiki, predvsem pa zdravstveno osebje, vešči uporabe in seznanjeni z

načinom delovanja, ter morebitno nevarnostjo ob nepravilni uporabi naprave.

Zdravstveno osebje bi moralo biti, ne samo vešče ravnanja z AED-ji, ampak tudi poznati

način delovanja avtomatskih zunanjih defibrilatorjev.

Ročni defibrilator Lifepak 12, ki smo ga nastavili na avtomatski način delovanja je VT

prepoznal pri tipih d, e, f in g QRS-ov, pri katerih je priporočal defibrilacijo. Pri QRS-ih

tipov a, b in c VT, pa se ni odločil za defibrilacijo.

Obe VF, grobo in fino je Lifepak 12 prepoznal in priporočal defibrilacijo. Prav tako je v

petih primerih priporočal defibrilacijo pri ritmu Torsade de pointes, v petih pa ne.

Ritem v načinu AED analizira povprečno 7 sekund, za razelektritev pripravljenega

električnega sunka, pa porabi kar 60 sekund.

Nekatere krivulje EKG-jev simuliranih ritmov se vizuelno razlikujejo od krivulj odčitanih

z Lifepak 12, kar pa ne vpliva na prepoznavanje simuliranih ritmov.

AED znamke Lifepak 500 se je pri ventrikularni tahikardiji tipov QRS, a, b, f in g

odločil, da takšen ritem ni za defibrilirati, pri VT QRS-ov, c, d, e pa se odloči za

defibrilacijo. V odtotkih to pomeni, da je Lifepak 500 v 57% odsvetoval defibrilacijo VT

pri frekvenci 160 utripov na minuto, v 43% pa jo priporočal.


60

Zelo podobno se je odločal Zoll AED, ki se je za defibrilacijo odločil pri tipih b,c,d in e

QRS kopleksov pri VT, odsvetoval pa jo pri a,b,f in g tipih QRS-ov. V odstotkih to

pomeni, da je v 57% priporočal defibrilacijo, v 43% pa odsvetoval.

Powerheart pa se je pri vseh tipih QRSov odločil za defibrilacijo, torej je v 100%

priporočal defibrilacijo.

Oba tipa ventrikularne fibrilacije so vsi testirani AED-ji prepoznali in priporočali

defibrilacijo, kar je glavni namen AED-je in se ujema s smernicami.

V primeru polimorne VT tipa torsade de pointes, je Lifepak 500 v štirih poiskusih

odsvetoval defibrilacijo, v šestih poiskusih pa se odločill za defibrilacijo. AED znamke

Zoll, se je kar devetkrat odločil za defibrilacijo in le enkrat ne. Powerheart g3, pa se je v

vse desetih preizkusih odločil to motnjo ritma defibrilirati.

Smernice ERC-a za to vrsto ritma ne priporočajo defibrilacije, ampak medikamentozno

terapijo.

Pri ritmu SVT se za defibrilacijo ne odločita Lifepak 500 in Zoll Aed PRo, kar je glede

na nastavljeno frekvenco ritma predvidljivo, sicer pa odvisno od stanja pacienta.

Nobeden od teh dveh AED-jev prepoznavanje te motnje srčnega ritma ne navaja v

specifikacijah.


61

Moţnost prepoznavanja SVT, ima Powerheart, kateri ta ritem tudi prepozna in se odloči

za defibrilacijo, pri vsh vrstah QRS-ov. Za prepoznavanje SVT ima ta AED moţnost

vklopa oz. izklopa te funkcije, prav tako je moţno nastaviti ţeleno frekvenco, nad katero

naj AED prepozna SVT, kot ritem za defibrilacijo. AED, ki smo ga imeli na razpolago, je

imel nastavljeno mejno frekvenco na 170 utripov na minuto, katero smo tudi nastavili na

SimMan simulatorju, pred preverjanjem prepoznavanja SVT.

Pod to mejo ni priporočal defibrilacije, za vsako izbrano frekvenco nad to mejo pa je

predlagal defibrilacijo.

V primeru spremembe ritma med polnjenjem so le to prepoznali vsi AED-ji vključeni v

raziskavo. Vsi so prekinil defibrilacijo, nas opozorili na spremembo srčnega ritma in nam

svetoval nadaljevanje temeljnih postopkov oţivljanja.

Analizo ritma je Lifepak 500 opravil v pribliţno 11 sekund. Sekundo več je v povprečju

za analizo ritma porabil Zoll AED PRO. Enak čas je za preverjanje ritma porabil tudi

Powerheart G3. Čas, ki so jih AZD-ji porabili za analizo ritmov je pribliţo čas, ki bi ga

naj zdravstveni delavci, po priporočilih ERC-a, namenili za tipanje pulza in preverjanje

dihanja.

Razelektritev ob neizvedeni defibrilaciji opravi Lifepak 500 v 27 sekundah. Zoll AED

PRO porabi za razelektritev 29 sekund, Powerheart G3 pa 25 sekund, preden nam

dovolijo dotikanje pacienta.

Čas, ki ga porabijo omenjeni AED-ji, predstavlja veliko več, kot bi recimo rabil izurjen

operater ročnega defibrilatorja za zasuk gumba oz. izklop defibrilatorja. Ob tem moramo


62

upoštevati, da se, po priporočilih ERC-a, za oţivljanje mora čim manj prekinjati masaţa

srca. Saj se v tem času, slabih 30 sekundah, izniči večina dela, ki smo ga v dveh minutah

dosegli z dobro masaţo srca.

Če temu času, 30 sekundam, prištejemo še čas, ki ga AED porabi za analizo, 11 sekund,

in za polnjenje, 10 sekund ob polni bateriji, dobimo na koncu pribliţno čas ene minute,

kar je predolg premor med dvema ciklusoma masaţe srca. Katera ima še vedno, po

zdajšnjih smernicah, zelo pomembno vlogo.

Zato je še toliko bolj pomembno, da znamo rokovati z avtomatskimi defibrilatorji in

poznamo njihov način delovanja. V nasprotnem primeru lahko zgubljamo dragocen čas v

procesu oţivljanja, za ukvarjanje s samim AED-jem namesto, da bi se posvetili samemu

oţivljanju.


63

RAZISKOVALNA VPRAŠANJA

1. V kolikšni meri avtomatski zunanji defibrilatorji prepoznajo simulirani

ritem ventrikularne tahikardije, kot ritem za defibrilacijo?

Avtomatski zunanji defibrilatorji prepoznavajo motnje srčnega ritma s pomočjo različnih

algoritmov. Na podlagi teh algoritmov je odvisna tudi zanesljivost posameznih AED-jev.

V raziskavi, ki smo jo opravili, v celoti gledano vsi AED-ji skoraj v 67% preizkusov

prepoznajo ventrikularno tahikardijo, pri frekvenci 160 utripov na minuto, kot ritem ki

zahteva defibrilacijo. Pri tem izstopa AED znamke Powerheart, ki je v vseh preizkusih,

priporočal defibrilacijo tega ritma.

2. Ali avtomatski zunanji defibrilatorji prepoznajo ventrikularni tahikardiji in

ventrikularni firibrilaciji podobne ritme glede na EKG zapis?

Novejši AED-ji, z naprednejšo programsko opremo, omogočajo prepoznavanje tudi

motnje srčnega ritma, ki so lahko predstopnja ventrikularni fibrilaciji, ki zahteva

defibrilacijo, kot je SVT. Ob prepoznanju takšnega ritma izvedejo defibrilacijo z manjšo

energijo, kar imenujemo električna kardioverzija.

Omenjeno prepoznavanje omogoča le eden od testiranih AED-jev, Powewrheart G3, ki je

simulirani ritem SVT tudi prepoznal in se odločil za defibrilacijo. Ostala, dva AED-ja,

vključena v raziskavo, ne omogočata prepoznavanje tega ritma in tudi nista opredelila

prepoznani ritem za defibrilacijo.

Ob simulaciji ritma Torsade de pointes, so vsi AED-ji prepoznali ta ritem, kot ritem, ki

zahteva defibrilacijo. Vendar se ta ritem, po priporočilih ERC-a, zdravi v prvi vrsti

medikamentozno, defibrilacijo zahteva le v primeru ko preide v VF, torej takrat

defibriliramo ţe VF.


64

8 SKLEP

AED-ji uporabljajo različne algoritme za prepoznavanje motenj srčnih ritmov, ki

zahtevajo defibrilacijo. Tako skozi različne faze teh algoritmov poizkušajo slediti

smernicam, ki priporočajo, kdaj se defibrilacija izvede in kdaj ne.

Vsi AED-ji uporabljeni v naši raziskovalni nalogi, so prepoznali ventrikularno fibrilacijo,

kot ritem ki zahteva defibrilacijo. Različno so prepoznavali in se odločali za defibrilacijo

v primeru ventrikularne tahikardije s frekvenco 160 utripov na minuto. Razvoj AED-jev

pelje tudi v smer električne kardioverzije v primeru supraventrikularne tahikardije, kar

omogoča eden od opisanih AED-jev. Vse ritme SVT je prepoznal in priporočal

defibrilacijo.

Za razliko od človeka, ki ima moţnost tipanja pulzov in vizuelnega zaznavanja zavesti,

katere odsotnost je eno od glavnih vodil prepoznavanja hude motnje srčnih ritmov, AED

nima te sposobnosti, zato je še vedno človek tisti, ki se odloči pri pacientu, ali bo

namestil AED ali ne. AED olajša oz. ga prikrajša za odgovornost odločitve, obenem pa

nudi adekvatno terapijo ob zaznavanju hude motnje srčnega ritma.


65

9 Literatura in viri

AED Algorithm Application note. Philips. Januar 2003. Dostopno na:

http://www.medical.philips.com/in/products/resuscitation/products/aeds/app_notes.wpd

(28.12.2009).

AED G3 Pro Operation and Service Manual. Cardiac Science. 2009. Dostopno na:

http://www.cardiacscience.com/assets/003/5285.pdf (28.12.2009).

American Heart Association. Guidelines for Cardiopulmonary Resuscitation and Emergency

Cardiovascular Care, Part 5: Electrical Therapies Automated External Defibrillators,

Defibrillation, Cardioversion, and Pacing. Circulation 2005;112;IV-35-IV-46. Dosegljivo na:

http://circ.ahajournals.org/cgi/reprint/112/24_suppl/IV-35 (27.12.2009).

Bocka, J J, Automatic External Defibrillation. Emedicine 2009. Dosegljivo na:

http://emedicine.medscape.com/article/780533-overview (20.1.2010).

Bulloc, I, Colquhoun, M, Goldhill, D, Gwinnutt, C, Handley, A, Lockey, A, Nolan,J, Ryan,

M, Scott, A, Soar, J. ILS. ERC. 2006.

Coady, E M. A strategy for nurse defibrillation in general wards. Resuscitation 1999;42:183-

6.

Dale, D. Quick and accurate 12-lead ECG interpretation. Philadelphia: Lippincott Williams &

Wilkins, 2001.

http://www.medical.philips.com/in/products/resuscitation/products/aeds/app_notes.wpd

http://www.cardiacscience.com/assets/003/5285.pdf

http://circ.ahajournals.org/cgi/reprint/112/24_suppl/IV-35

http://emedicine.medscape.com/article/780533-overview


66

Deakin, C D, Nolan, J P. European Resuscitation Council Guidelines for Resuscitation

Section 3. Electrical therapies: Automated external defibrillators, defibrillation, cardioversion

and pacing. Resuscitation 2005 ; 67S1, S25—S37. Dosegljivo na :

https://www.erc.edu/index.php/docLibrary/en/viewDoc/down%3D4/ (27.12.2009).

Grmec, Š, Špindler, M. Algoritmi oţivljanja pri odraslih. V: Grmec, Š, Čretnik, A, Kupnik, D.

(ur). Oskrba poškodovancev v predbolnišnicnem okolju. 1 izdaja. Maribor: Visoka

zdravstvena šola; 2006: 47-63.

Grmec, Š. Nujna stanja. 5 izdaja. Ljubljana: Zavod za razvoj druţinske medicine; 2008.

Hesselfeldt, R, Kristensen, MS, Rasmussen, LS. Evaluation of the airway of the SimMan full-

scale patient simulator. Acta Anaesthesiol Scand 2005; 49(9):1339-45.

Kocijančič, A, Mrevlje, F.Tahiaritmije. V: Rakovec, P, Noč, M. (ur.). Interna medicina.

Ljubljana: DZS, 1998: 85- 105.

Kodeks etike medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije.Ljubljana:Zbornica

zdravstvene in babiške nege Slovenije, 2006.

Kriţmanić, M, Mertik, M. Farmakokodinamični fiziološki modeli- integralne informacijske

enote v medicinskih simulatorjih. V: Rodič, B. (ur). Zbornik prispevkov 2. Strokovnega

posveta »informatika v sodobni druţbi« Novo mesto: Fakulteta za informacijske študije v

Novo Mesto, 2008; 63-69.

Kriţmarić, M, Blaţun, H, Kokol, P. Simulacijski centri – inovativni izobraţevalni pristop pri

zagotavljanju k pacientu usmerjene zdravstvene oskrbe. ISIS 2008; 17(2): 77-78.


67

Operator’s Guide. Zoll. Junij 2009. Dostopno na: http://www.zoll.com/medical-

products/product-manuals/ (28.12.2009).

Operating Instructions Lifepak 500. Medtronic. 2006.

Operating Instructions Lifepak 12. Medtronic. 2004.

Operating Instructions SimMan. Laerdal. 2002.

Ploj, T, Gradišek, P. Uporaba avtomatičnega defibrilatorja. V: Ahčan, U. (ur). Prva pomoč:

priročnik s praktičnimi primeri. Ljubljana: Rdeči kriţ Slovenije, 2006: 76-80.

Ploj, T. Temeljni postopki oţivljanja z uporabo avtomatičnaga defibrilatorja. Ljubljana:

Iatros, 2006.

Takata, S. T, Page, R, Joglar, J. A. Automated External Defibrillators: Technical

Considerations and Clinical Promise. Ann Intern Med 2001; 135:990-998

Turk, Z, Kriţmarić, M, Mičetić-Turk, D. Medicinski simulacijski center Visoke zdravstvene

šole Univerze v Mariboru. ISIS 2005; 14(7): 52-54.

Vuga, S. Zdravstvena nega in profesionalna etika. V: Toplak L (ur.). Profesionalna etika pri

delu z ljudmi: zbornik. Maribor: Univerza: Inštitut Antona Trstenjaka za psihologijo,

logoterapijo in antropohigieno v Ljubljani, 1996.


68

Wagner, D, Bear, M, Sander, J. Turning simulation into reality: increasing student

competence and confidence. J Nurs Educ 2009; 48(8):465-7.

What is SMART Analysis ?. Philips. Avgust 2003. Dostopno na:

http://www.heartstarthome.com/resources/HeartStart/docs/SMART_Analysis.pdf

(28.12.2009)

Ţeleznik D. Ivanuša A. Standardi aktivnosti zdravstvene nege .Maribor:Visoka zdravstvena

šola,Univerza v Mariboru, 2002

http://www.heartstarthome.com/resources/HeartStart/docs/SMART_Analysis.pdf


69

ZAHVALA

Zahvalil bi se vsem, ki so mi kakorkoli pomagali, na poti skozi študij.

Iskreno se zahvaljujem mentorju doc. dr. Miljenku Kriţmarić, univ. dipl. inţ. el.

in somentorju izr. prof. dr. Štefeku Grmec, dr. med. za strokovno pomoč pri izdelavi

diplomskega dela.

Zahvaljujem se druţini, ki mi je z razumevanjem stala ob strani.

Posebej bi se rad zahvalil osebi, ki rada prebira Jane Austen, za vso pomoč, potrpeţljivost,

razumevanje in spodbudo v času študija.

univerza v mariboru · 2017-11-27 · potna koţa, motnje zavesti, hipotenzija), pretirano...

Documents