strateške usmeritve občinskih podjetij v mom

7/25/2019 Strateke usmeritve obinskih podjetij v MOM

1/74


2/74

tudija IGP pri UM EPF

2 / 74

Projekt

STRATEKE USMERITVE RAZVOJA OBINSKIH PODJETIJ

MESTNE OBINE MARIBOR

(v nadaljevanju: MOM)

STROGO ZASEBNO IN ZAUPNO1

Ta projekt (tudija)je izdelan za naronika za namen oblikovanja, sprejemanja in implementacije

strategije razvoja obinskih podjetij v katerikoli pravnoorganizacijski obliki.

Predmetna tudija se nanaa na ugotovitve dananjega stanja v poslovanju obinskih podjetij,

izhodia za nadaljnji razvoj dejavnosti lokalnih gospodarskih javnih slub in trnih dejavnosti v okviru

podjetij v lastnitvu Mestne obine Maribor(MOM) in koncesionarjev ter usmeritve za vzpostavitev

strategije razvoja obinskih podjetij v okviru Mestne obine Maribor. Pri tem smo pristopili k tudiji streh vidikov:

- pravno-organizacijski vidik

-

poslovno-procesni vidik

-

ekonomsko-finanni vidik.

Dodatni element pri izdelavi tudije je koncept vzpostavitve kronega gospodarstva v okviru

Mestne obine Maribor, ki je v tudiji opisan v izhodiih za razvoj dejavnosti obinskih podjetij.

tudija se omejuje na strokovne smernice oz. usmeritve, ki so naroniku sluile kot osnova privzpostavitvi krovne strategije razvoja obinskih podjetij in posaminih strategij razvoja obinskih

podjetij. tudija nima znaaja izvedbenega dokumenta, slui le kot osnova za njegov nastanek.

tudija je pripravljena zgolj za zgoraj navedeni namen. Uporaba tega dokumenta za kakren koli

drugi namen ni primerna in pripravljavci tega dokumenta ne sprejemajo nobene odgovornosti v

takem primeru.

Poroilo je pripravljeno na podlagi dokumentacije, ki nam je bila dana na razpolago. Potrebne

informacije so nam ves as izdelave dajali sodelavci posameznih zajetih pravnih oseb (podjetij). Zato

za morebitne napake ali opustitve, ki bi izvirali iz relevantnih dokumentov, ki nam niso bili predloeniali predstavljeni, ne sprejemamo nikakrne odgovornosti.

tudijo so pripravili:

IGP pri EPF, zanj:

Izr. Prof. Dr. Borut Bratina

Doc. Dr. Duan Jovanovi

s sodelavci.

1Predmetna tudijaje avtorsko delo izvajalca in vsebuje poslovne skrivnosti. Morebitna neupraviena uporabaavtorskih del oziroma izdaja poslovne skrivnosti ima kazenskopravne kakor tudi civilnopravne posledice.


3/74


3 / 74

KAZALO

1 ANALIZA STANJA OBINSKIH PODJETIJ ______________________________________ 6

1.1 POSLANSTVO IN VIZIJA _____________________________________________________ 6

1.2 PRAVNOORGANIZACIJSKI POLOAJ OBINSKIH PODJETIJ _______________________ 61.2.1 UMESTITEV JAVNIH ZAVODOV IN OBINE MED KONCERNSKA PRAVILA_____________________ 71.2.2 SPLONO O KONCERNSKI POVEZANOSTI_____________________________________________ 101.2.3 DEJANSKI KONCERN _____________________________________________________________ 18

1.3 POSLOVNO-PROCESNA ANALIZA DELOVANJA IN POZICIONIRANJA OBINSKIH PODJETIJKOT GJS IN TRNE DEJAVNOSTI_____________________________________________ 20

1.3.1 (GJS) OSKRBA S PITNO VODO ______________________________________________________ 211.3.2 (GJS) KOMUNALA IN GRADBENITVO________________________________________________ 22

1.3.3 (GJS) OSKRBA Z ENERGIJO _________________________________________________________ 241.3.4 (GJS) PREVOZ V MESTNEM PROMETU _______________________________________________ 251.3.5 (GJS) POKOPALIA IN POGREBNE STORITVE _________________________________________ 261.3.6 (GJS) UPRAVLJANJE PORTNIH OBJEKTOV____________________________________________ 271.3.7 (GJS) TURIZEM _________________________________________________________________ 291.3.8 (GJS) LEKARNIKA DEJAVNOST_____________________________________________________ 30

1.4 EKONOMSKOFINANNI POLOAJ OBINSKIH PODJETIJ________________________ 31

1.5 SKLEPNE UGOTOVITVE IZ ANALIZE STANJA ___________________________________ 36

1.5.1 PRAVNOORGANIZACIJSKI DEL ____________________________________________________ 361.5.2 POSLOVNOPROCESNI DEL _______________________________________________________ 371.5.3 EKONOMSKO - FINANNI DEL______________________________________________________ 38

2 IZHODIA ZA RAZVOJ DEJAVNOSTI OBINSKIH PODJETIJ______________________ 39

2.1 IZHODIA ZA VZPOSTAVITEV KRONEGA GOSPODARSTVA V MESTNI OBINIMARIBOR ______________________________________________________________ 39

2.1.1 DEFINICIJA IN CILJI KRONEGA GOSPODARSTVA_______________________________________ 392.1.2 KLJUNI PARAMETRI IN POGOJI ZA VZPOSTAVITEV KRONEGA GOSPODARSTVA V MOM______ 43

2.2 IZHODIA ZA RAZVOJ JAVNIH IN TRNIH DEJAVNOSTIH OBINSKIH PODJETIJ MESTNEOBINE MARIBOR Z URESNIEVANJEM CILJEV KRONEGA GOSPODARSTVA _________ 45

2.3 PRIMERI PRAVNE ORGANIZIRANOSTI OBINSKIH PODJETIJ V TUJIH PRAKSAH _______ 47

3 USMERITVE ZA STRATEKI RAZVOJ IN DELOVANJE OBINSKIH PODJETIJ __________ 51

3.1 POUDARJENE USMERITVE _________________________________________________ 51

3.2 PRENOVLJENO POSLANSTVO IN VIZIJA _______________________________________ 51

3.3 PRAVNOORGANIZACIJSKE USMERITVE ZA STRATEKI RAZVOJ IN DELOVANJEOBINSKIH PODJETIJ V MOM_______________________________________________ 52

3.3.1 PRAVNA ORGANIZIRANOST DEJAVNOSTI GJS IN TRNIH DEJAVNOSTI ______________________ 523.3.2 STRUKTURA MOK Maribor d.o.o. ___________________________________________________ 623.3.3 GLAVNE PRAVNE USMERITVE ______________________________________________________ 63

3.4 USMERITVE NA POSLOVNOPROCESNEM DELU IZVAJANJA DEJAVNOSTI ___________ 643.4.1 USMERITVE V POSLOVANJU DEJAVNOSTI GJS IN TRNIH DEJAVNOSTI _____________________ 64


4/74


4 / 74

3.4.2 USMERITVE PRI VZPOSTAVLJANJU NOTRANJIH IN MEDSEBOJNIH POSLOVNIH PROCESOV PRIIZVAJANJU DEJAVNOSTI GJS IN TRNIH DEJAVNOSTI ___________________________________ 66

3.5 USMERITVE Z EKONOMSKOFINANNEGA VIDIKA POSLOVANJA OBINSKIH PODJETIJ INMOM __________________________________________________________________ 67

4 SKLEPNE USMERITVE ____________________________________________________ 70


5/74


5 / 74

UVOD

tudija, ki jo je izdelal Intitut za gospodarsko pravo pri Ekonomsko-poslovni fakulteti Maribor po

naroilu Mestne obine Maribor (javno naroilo t. 41101-159/2015) se omejuje na strokovne

smernice oziroma usmeritve, ki bodo naroniku sluile kot osnova za pripravo krovne strategije

razvoja in delovanja dejavnosti lokalnih gospodarskih javnih slub in njenih izvajalcev podjetij v

lastnitvu Mestne obine Maribor ter posaminih strategij razvoja in delovanja dejavnosti v okviru

enega izvajalca ali ve. tudija nima znaaja operativnih dokumentov, je pa osnova za njihov

nastanek ter ponuja usmeritve Mestni obini Maribor na podroju razvoja, upravljanja in delovanja

dejavnosti lokalnih gospodarskih javnih slub in dopolnilnih dejavnosti v okviru njihovih izvajalcev iz

treh vidikov:

pravno - organizacijski vidik razvoja in delovanja obinskih podjetij v okviru MOM,

poslovno - procesni vidik razvoja in delovanja obinskih podjetij v okviru MOM,

ekonomsko - finanni vidik razvoja in delovanja obinskih podjetij v okviru MOM.

Predmetna tudija se opira na ugotovitve dananjega stanja v delovanju obinskih podjetij v okviru

MOM, na izhodia za nadaljnji razvoj dejavnosti lokalnih gospodarskih javnih slub in dopolnilnih

(trnih) dejavnosti, vkljuujo koncept kronega gospodarstva in na e preizkuene reitve

organiziranosti obin na podroju izvajanja dejavnosti lokalnih gospodarskih javnih slub in

dopolnilnih dejavnosti v primerljivih okoljih v tujini. tudija ne vkljuuje makro-ekonomske analize

okolja izven obinskih podjetij MOM in trne analize posaminih dejavnosti s trnega vidika ter

njihove umeenosti med primerljivimi podjetji, saj bo to predmet samih strategij v nadaljevanju.Prav tako tudija ne vsebuje izvedbenih navodil indokonnih pravnihpodlag za predlagane reitve.

Na osnovi izvedene tudije ocenjujemo, da ima Mestna obina Maribor dovolj razlogov za temeljit

razmislek o monostih bodoega razvoja in delovanja mesta Maribor kot koncerna, optimiziranju

organiziranosti in delovanja obinskih podjetij kot nosilci izvajanja dejavnosti lokalih gospodarskih

javnih slub ter poveevanju njihove uinkovitosti tako v korist uporabnikov kot v korist Mestne

obine Maribor. Pri tem se je potrebno osredotoiti na kljune prioritete MOM pri izvajanju

dejavnosti lokalnih gospodarskih javnih slub in principe delovanja, ki jih opredeljujemo v poglavju III

te tudije.


6/74


6 / 74

1 ANALIZA STANJA OBINSKIH PODJETIJ

1.1 POSLANSTVO IN VIZIJA

Poslanstvo in vizijo obinskih podjetij opredeljujemo na podlagi Odloka o lokalnih gospodarskih

javnih slubah v Mestni obini Maribor (Medobinski uradni vestnik, t. 11 30.4.2012, v

nadaljevanju: Odlok) kot krovnega dokumenta za urejanje lokalnih gospodarskih slub v Mestni

obini Maribor.

Poslanstvo: Na obmoju Mestne obine Maribor opravljati dejavnosti, ki so splonega drubenega

pomena in so javne dobrine, dostopne vsakomur pod enakimi pogoji. Pri tem je za uporabnike

njihova uporaba obvezna, ko gre za tiste dobrine, ki se zagotavljajo z obveznimi lokalnimi

gospodarskimi javnimi slubami, in za uporabnike neobvezna, ko gre za tiste dobrine, ki jihzagotavljajo izbirne lokalne gospodarske javne slube. Kot obvezne dejavnosti, ki predstavljajo javne

dobrine za uporabnike na obmoju MOM, se izvajajo: oskrba s pitno vodo, odvajanje in ienje

komunalne in padavinske odpadne vode, zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov, obdelava meanih

komunalnih odpadkov, urejanje in ienje utrjenih in zelenih javnih povrin, vzdrevanje obinskih

javnih cest, pomo, oskrba in namestitev zapuenih ivali v zavetiu, linijski prevoz v mestnem

prometu. Kot izbirne dejavnosti, ki predstavljajo javne dobrine za uporabnike na obmoju MOM, se

izvajajo: upravljanje s pokopalii, urejanje ter vzdrevanje pokopali in pogrebne storitve, oskrba z

energetskimi plini in toplotno energijo, vzdrevanje prometnih povrin, objektov in naprav

namenjenih urejanju prometne ureditve in varnemu odvijanju prometa skozi naselja, varstvo pred

poarom, upravljanje s pristanii, prevoz potnikov po inikih napravah, monitoring stanja okolja,

vzdrevanje in upravljanje Avtobusne postaje Maribor.

Vizija: Nemoteno in dolgorono zagotavljati obvezne in izbirne dobrine splonega drubenega

pomena za lokalno skupnost v zadovoljstvo uporabnikov in za izboljevati kakovost ivljenja ter

dosegati razvojne cilje Mestne obine Maribor.

1.2 PRAVNOORGANIZACIJSKI POLOAJ OBINSKIH PODJETIJ

Dejavnosti in podjetja, ki so zajeta v analizo:

GOSPODARSKA JAVNA SLUBA IZVAJALEC

1 OSKRBA S PITNO VODO MARIBORSKI VODOVOD D.O.O.

2 KOMUNALA SNAGA D.O.O.

NIGRAD D.D.

3 OSKRBA Z ENERGIJO ENERGETIKA D.O.O.

4 PREVOZ V MESTNEM PROMETU MARPROM D.O.O.


7/74


7 / 74

Pravno organizacijski poloaj javnih podjetij in organizacijskih enot, ki so zajeta v analizo imajo

dejansko naravo sui generis dejanskega koncerna, zato je v nadaljevanju teoretino podana tudi

analiza povezanosti pravnih oseb med seboj (na tej podlagi), zaradi izpostavljanja pozitivnih in

negativnih vplivov na delovanje in poslovanje javnih podjetij v MOM.

Ureditev opravljanja obveznih in izbirnih GJS v MOM doloa Odlok o opravljanju gospodarskih javnih

slub (Medobinski uradni vestnik, t. 11/2012), ki navaja, da se GJS lahko opravljajo na nain

reijskega obrata, javnega podjetja, s podelitvijo koncesije ali javnem gospodarskem zavodu (9. len).al pa vsa doloila Odloka niso v skladu s korporacijsko zakonodajo, zato bi bilo potrebno le-tega

prilagoditi izhodiem iz te tudije.

1.2.1 UMESTITEV JAVNIH ZAVODOV IN OBINE MED KONCERNSKA PRAVILA

Po zakonski definiciji Zakona o zavodih2(v nadaljevanju ZZ) so zavodi organizacije, ki se ustanovijo za

opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraevanja, znanosti, kulture, porta, zdravstva, socialnega

varstva, otrokega varstva, invalidskega varstva, socialnega zavarovanja ali drugih dejavnosti, e cilj

opravljanja dejavnosti ni pridobivanje dobika (drugi odstavek 1. lena ZZ).3 S tem zakonom sourejeni javni zavodi, ki so namenjeni opravljanju javnih slub (prim. prvi odstavek 3. lena ZZ) in jih

ustanavljajo republika, obine, mesto in druge z zakonom pooblaene javne pravne osebe (tretji

odstavek 3. lena ZZ). Javni zavodi so pravne osebe, e ni z zakonom ali odlokom drugae doloeno

(drugi odstavek 4. lena ZZ). Z ZZ so urejeni tudi zasebni zavodi, katerih namena (razen prej

omenjene dolobe 1. lena) ZZ ne definira podrobneje, ustanovijo pa ga fizine ali pravne osebe

zasebnega prava.

ZZ ne doloa pravnega vira, katerega pravila bi se subsidirano uporabljala za vpraanja, ki jih ZZ

izrecno ne ureja. Zdi se, da ureditev teh razmerij zakon prepua ustanoviteljem. Pravno razmerje

med ustanovitelji in zavodom je materija akta o ustanovitvi. ZZ v 10. alineji 8. lena doloa, da akt o

ustanovitvi vsebuje medsebojne pravice in obveznosti ustanovitelja in zavoda. ZZ v 9. lenu ureja

situacijo, e zavod ustanovi ve ustanoviteljev. V takem primeru se medsebojne pravice, obveznosti

in odgovornosti ustanoviteljev uredijo s pogodbo. ZZ v navedenih dveh dolobah ureja le relacijo

razmerja (po 8. lenu razmerje ustanovitelji-zavod in po 9. lenu ustanovitelj-ustanovitelj itd.), ne pa

tudi vsebine razmerja. Razmerje med pravno gospodarsko drubo ali drugo pravno osebo civilnega

2Uradni list RS, t. 12/1991 s spremembami in dopolnitvami.3Zavod lahko opravlja eno ali ve dejavnosti (prvi odstavek 18. lena ZZ). Zavod lahko opravlja tudi gospodarsko dejavnost,

e je ta namenjena opravljanju dejavnosti, za katero je zavod ustanovljen (drugi odstavek 18. lena ZZ). Gospodarska

dejavnost je lahko torej le pomona (in ne glavna) dejavnost.

5 POKOPALIA IN POGREBNE STORITVE POGREBNO PODJETJE D.O.O.

6 UPRAVLJANJE PORTNIH OBJEKTOV JZ PORTNI OBJEKTI MARIBOR

7 TURIZEM JZ ZA TURIZEM

8 LEKARNIKA DEJAVNOST JZ MARIBORSKE LEKARNE MARIBOR


8/74


8 / 74

prava in njenimi lani imenujemo korporacijsko razmerje.4 Znailnost, skupna veini korporacijskih

poslov, je, da zanejo uinkovati ele z vpisom v sodni register.5Ker se akt o ustanovitvi zavoda vpie

v sodni register, na podlagi tega vpisa pa zavod pridobi tudi pravno sposobnost (prim. 12. len ZZ), in

ureja razmerje med ustanovitelji in zavodom, lahko akt o ustanovitvi tejemo med korporacijske

pravne posle.

Drugane pravne znailnosti ima pogodba, ki ureja medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti

ustanoviteljev (9. len ZZ). Po splonem pravilu pogodba ustvarja pravice in obveznosti za pogodbene

stranke (prim. prvi odstavek 125. lena Obligacijskega zakonika-v nadaljevanju OZ6). Takno pogodbo

je mogoe uvrstiti med obligacijske (zavezovalne) pravne posle in uinkuje le inter partes, navzven pa

nima pravnih uinkov (in se ne vpisuje v sodni register).

Slovenska pravna ureditev nima zakonika, ki bi urejal splona pravila, ki so skupna vsem

civilnopravnim razmerjem. Zato se po 14. lenu OZ pravila OZ o pogodbah uporabljajo tudi za drugepravne posle, in sicer tako za druge vrste obligacijskih pravnih poslov kakor tudi za pravne posle

drugih podpanog civilnega prava.7 Prosto urejanje obligacijskih razmerij po 3. lenu OZ je tako

sprejeto kot temeljno naelo in doloa, da lahko udeleenci prosto urejajo obligacijska razmerja, ne

smejo pa jih urejati v nasprotju z ustavo, prisilnimi predpisi ali moralnimi naeli. Naveden o je vodilo

ustanoviteljem zavoda pri urejanju razmerij med njimi in zavodom in v medsebojnih razmerjih.

Teave pa se pojavijo, kadar ustanovitelji v ustanovitvenih aktih ne uredijo postopka in pravnih

posledic izstopa ali izkljuitve iz zavoda. Ker ZZ posebnih dolob o urejanju razmerij med ustanovitelji

zavoda nima, e ni mogoe zagovarjati stalia, da prenehanja lanstva ustanovitelja v zavodu in

vstopu novih lanov zakon ne bi dovoljeval.8Osrednje je torej vpraanje, katera splona in abstraktna

pravna pravila se uporabljajo za presojo navedenih razmerij, ko s konkretnimi in individualnimipravnimi pravili (pravnim poslom; prim. 3. len OZ v zvezi s 14. lenom OZ) ne doloijo drugae. 9Prvi

odstavek 1. lena OZ doloa, da ta zakonik vsebuje temeljna naela in splona pravila za vsa

obligacijska razmerja. Za obligacijska razmerja, ki jih urejajo drugi zakoni, se uporabljajo dolobe tega

zakonika (tj. OZ) glede vpraanj, ki niso urejena v takem zakonu (drugi odstavek 1. lena OZ). OZ

preko 14. lena razirja uporabo pravil tudi na druge pravne posle. Posledino lahko sklepamo, da je v

OZ treba iskati pravno podlago za presojo izpostavljenih razmerij izstopov in vstopov novih lanov v

zavode. Vpraanje je zato le, katera doloila OZ se uporabljajo oziroma dosledneje, katera pravila OZ

se najtesneje prilegajo vsebini pravnega razmerja med ustanovitelji zavoda, da jih je za presojo teh

razmerij tudi mogoe uporabljati.

Po naem mnenju je treba izhajati iz temelja civilno -pravnih povezovalnih razmerij, ki koreninijo v

drubi civilnega prava. Posledino lahko zavzamemo stalie, da je najustrezneja tipska pogodba za

4N. Plavak v N. Plavak (ur.), Obligacijsko pravo sploni del, GV Zaloba, Ljubljana 2009, str. 93.5N. Plavak v N. Plavak (ur.), Obligacijsko pravo sploni del, GV Zaloba, Ljubljana 2009, str. 93.6Uradni list RS, t.83/2001,32/2004,28/2006 - odl. US,40/2007.7Prim. N. Plavak v N. Plavak (ur.), Obligacijsko pravo sploni del, GV Zaloba, Ljubljana 2009, str. 90.8Tako tudi D. Novak Krajek, Zavodi in posebnosti nekaterih drugih pravnih oseb, ki se vpisujejo v sodni register, Pravosodni

bilten t. 2/2014, Ministrstvo za pravosodje in javno upravo, Center za izobraevanje v pravosodju, str. 287.9 Prim. N. Plavak in M. Pavnik v N. Plavak (ur.) in M. Juhart (ur.), Obligacijski zakonik s komentarjem, GV Zaloba,

Ljubljana 2003, prva knjiga, str. 73.
http://www.iusinfo.si/Objava/Besedilo.aspx?Sopi=0152%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%202001102500%7CRS-83%7C8345%7C4287%7CO%7Chttp://www.iusinfo.si/Objava/Besedilo.aspx?Sopi=0152%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%202001102500%7CRS-83%7C8345%7C4287%7CO%7Chttp://www.iusinfo.si/Objava/Besedilo.aspx?Sopi=0152%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%202004040200%7CRS-32%7C3802%7C1404%7CO%7Chttp://www.iusinfo.si/Objava/Besedilo.aspx?Sopi=0152%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%202006031700%7CRS-28%7C2920%7C1137%7CO%7Chttp://www.iusinfo.si/Objava/Besedilo.aspx?Sopi=0152%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%202007050700%7CRS-40%7C5537%7C2169%7CO%7Chttp://www.iusinfo.si/Objava/Besedilo.aspx?Sopi=0152%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%202007050700%7CRS-40%7C5537%7C2169%7CO%7Chttp://www.iusinfo.si/Objava/Besedilo.aspx?Sopi=0152%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%202006031700%7CRS-28%7C2920%7C1137%7CO%7Chttp://www.iusinfo.si/Objava/Besedilo.aspx?Sopi=0152%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%202004040200%7CRS-32%7C3802%7C1404%7CO%7Chttp://www.iusinfo.si/Objava/Besedilo.aspx?Sopi=0152%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%202001102500%7CRS-83%7C8345%7C4287%7CO%7C


9/74


9 / 74

obravnavanje razmerij med ustanovitelji oziroma lani zavoda drubena pogodba (990. len in nasl.

OZ), ki predstavlja temelj zdruevalnih razmerijv kompleksneje tipe in za katero je znailno, da ni

(kot veina drugih) menjalnega tipa,10temve je zanjo znailen skupni namen.11V teoriji se oznauje,

da je drubena pogodba (societeta) temeljni lik zdruevalnih razmerij in nujno okostje tevilnih

razmerij, ki niso posebej urejena, vsebujejo pa znake drubene pogodbe.12 Za uporabo pravil

drubene pogodbe OZ za razmerja med ustanovitelji zavoda se zavzemamo, ker ta pravila

predstavljajo temelj vsem nadaljnjim zdruevalnim razmerjem, ker med ustanovitelj i nastane

obligacijsko razmerje zdruevalnega tipa (za obligacijska razmerja pa se uporablja OZ) in ker ZZ ne

odkazuje na smiselno uporabo pravil ZGD-1.13

Vendar se zavodi od drube civilnega prava loijo po tem, da imajo status pravne osebe. Zaradi tega

statusa in zgoraj narejene odmejitve zavodov od ustanov, se zavodi pribliujejo osebam societetnega

in korporativnega tipa. Z drubama societetnega tipa (v slovenskem pravu d.n.o. in k.d.) je zavodu

skupna lastnost pravne osebe (prvi odstavek 4. lena ZGD-1 in prvi odstavek 4. lena ZZ). Z d.o.o. kotdrubo korporativnega tipa pa, da je mogoe odgovornosti za obveznosti zavoda izkljuiti (drugi

odstavek 49. lena ZZ).14 Pri tem je treba izhajati tudi iz drubene funkcije zasebnih zavodov in

realnosti razmerij, ki se oblikujejo pri tem v posledici podnormiranosti tega podroja. Zasebni zavodi,

zlasti z izkljuitvijo odgovornosti (drugi odstavek 49. lena ZZ) in monosti izplaevanja preseka

(drugi odstavek 48. lena ZZ) so namre postali atraktivna statusno -pravna oblika za zadovoljevanje

potreb ustanoviteljev, e se pri tem upoteva odsotnost dolob o viini ustanovitvenih sredstev

(minimalna zagotovljena sredstva so nujna, kar pa je lahko precej pod pragom 7.500 EUR, kot se

zahteva za ustanovitev d.o.o.), ki lahko nemalokrat predstavljajo breme za zaetek opravljanja

dejavnosti. eprav so zavodi namenjeni neprofitni dejavnosti (prim. drugi odstavek 1. lena ZZ),

opravljanje pomone gospodarske dejavnosti ni izkljuena (drugi odstavek 18. lena ZZ).15

Doloba 14. lena OZ v sistemu civilnega prava omogoa prehod na uporabo pravnih pravil drubene

pogodbe. ZZ pa ne doloa smiselne uporabe ZGD-1,16vendar kljub temu menimo, da bi bili doloeni

instituti lahko analogno uporabni za v tej temi obravnavno problematiko. Lahko se namre

zavzamemo za uporabo drugega odstavka 3. lena ZS, ki v naem pravnem sistemu predstavlja

10S pogodbami menjalnega tipa je v nasprotju. B. Sajovic, Osnove civilnega prava sploni del, Uradni list RS, Ljubljana

1994, str. 310.11B. Zabel v N. Plavak (ur.) in M. Juhart (ur.), Obligacijski zakonik s komentarjem, GV Zaloba, Ljubljana 2003, etrta knjiga,

str. 932.12B. Zabel v N. Plavak (ur.) in M. Juhart (ur.), Obligacijski zakonik s komentarjem, GV Zaloba, Ljubljana 2003, etrta knjiga,

str. 930.13Uradni list RS, t.42/2006,60/2006 - popr.,26/2007 - ZSDU-B,33/2007 - ZSReg-B,67/2007 - ZTFI,10/2008,68/2008,

42/2009,33/2011, 91/2011,100/2011 - skl. US,32/2012,57/2012,44/2013 - odl. US,82/2013,55/2015.14Podobna je pri t.i. zadrugi brez odgovornosti, ko zadruna pravila doloajo, da lani ne odgovarjajo za obveznosti, razen z

vplaanim ali nevplaanim deleem. Gl. . Ivanjko . Ivanjko v . Ivanjko, M. Kocbek, S. Preli, Korporacijsko pravo, GV

Zaloba, Ljubljana 2009, str. 1262.15Tudi Juhart zasebne zavode obravnava v razdelku pravnih oseb, ki opravljajo gospodarsko dejavnost. Gl. M. Juhart v M.

Juhart (ur.), Uvod v civilno pravo, Uradni list RS, Ljubljana 2011, str. 109.16 ZGD-1 ureja temeljna korporacijska pravila ustanovitve in poslovanja gospodarskih drub, samostojnih podjetnikov

posameznikov, povezanih oseb, gospodarskih interesnih zdruenj, podrunic tujih podjetij in njihovega statusnega

preoblikovanja, zato teh pravil neposredno ni mogoe uporabljati za zavode.
http://www.iusinfo.si/Objava/Besedilo.aspx?Sopi=0152%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%202006041900%7CRS-42%7C4405%7C1799%7CO%7Chttp://www.iusinfo.si/Objava/Besedilo.aspx?Sopi=0152%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%202006041900%7CRS-42%7C4405%7C1799%7CO%7Chttp://www.iusinfo.si/Objava/Besedilo.aspx?Sopi=0152%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%202006060900%7CRS-60%7C6599%7C2565%7CO%7Chttp://www.iusinfo.si/Objava/Besedilo.aspx?Sopi=0152%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%202007032300%7CRS-26%7C3347%7C1283%7CO%7Chttp://www.iusinfo.si/Objava/Besedilo.aspx?Sopi=0152%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%202007041300%7CRS-33%7C4605%7C1763%7CO%7Chttp://www.iusinfo.si/Objava/Besedilo.aspx?Sopi=0152%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%202007072700%7CRS-67%7C9429%7C3699%7CO%7Chttp://www.iusinfo.si/Objava/Besedilo.aspx?Sopi=0152%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%202008013000%7CRS-10%7C648%7C307%7CO%7Chttp://www.iusinfo.si/Objava/Besedilo.aspx?Sopi=0152%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%202008070800%7CRS-68%7C9245%7C2960%7CO%7Chttp://www.iusinfo.si/Objava/Besedilo.aspx?Sopi=0152%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%202009060500%7CRS-42%7C5895%7C2040%7CO%7Chttp://www.iusinfo.si/Objava/Besedilo.aspx?Sopi=0152%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%202011050300%7CRS-33%7C4386%7C1587%7CO%7Chttp://www.iusinfo.si/Objava/Besedilo.aspx?Sopi=0152%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%202011111400%7CRS-91%7C11825%7C3912%7CO%7Chttp://www.iusinfo.si/Objava/Besedilo.aspx?Sopi=0152%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%202011120900%7CRS-100%7C13272%7C4260%7CO%7Chttp://www.iusinfo.si/Objava/Besedilo.aspx?Sopi=0152%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%202012050400%7CRS-32%7C2883%7C1401%7CO%7Chttp://www.iusinfo.si/Objava/Besedilo.aspx?Sopi=0152%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%202012072700%7CRS-57%7C5953%7C2405%7CO%7Chttp://www.iusinfo.si/Objava/Besedilo.aspx?Sopi=0152%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%202013052400%7CRS-44%7C5159%7C1696%7CO%7Chttp://www.iusinfo.si/Objava/Besedilo.aspx?Sopi=0152%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%202013100800%7CRS-82%7C9188%7C3035%7CO%7Chttp://www.iusinfo.si/Objava/Besedilo.aspx?Sopi=0152%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%202015072400%7CRS-55%7C6294%7C2281%7CO%7Chttp://www.iusinfo.si/Objava/Besedilo.aspx?Sopi=0152%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%202015072400%7CRS-55%7C6294%7C2281%7CO%7Chttp://www.iusinfo.si/Objava/Besedilo.aspx?Sopi=0152%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%202013100800%7CRS-82%7C9188%7C3035%7CO%7Chttp://www.iusinfo.si/Objava/Besedilo.aspx?Sopi=0152%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%202013052400%7CRS-44%7C5159%7C1696%7CO%7Chttp://www.iusinfo.si/Objava/Besedilo.aspx?Sopi=0152%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%202012072700%7CRS-57%7C5953%7C2405%7CO%7Chttp://www.iusinfo.si/Objava/Besedilo.aspx?Sopi=0152%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%202012050400%7CRS-32%7C2883%7C1401%7CO%7Chttp://www.iusinfo.si/Objava/Besedilo.aspx?Sopi=0152%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%202011120900%7CRS-100%7C13272%7C4260%7CO%7Chttp://www.iusinfo.si/Objava/Besedilo.aspx?Sopi=0152%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%202011111400%7CRS-91%7C11825%7C3912%7CO%7Chttp://www.iusinfo.si/Objava/Besedilo.aspx?Sopi=0152%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%202011050300%7CRS-33%7C4386%7C1587%7CO%7Chttp://www.iusinfo.si/Objava/Besedilo.aspx?Sopi=0152%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%202009060500%7CRS-42%7C5895%7C2040%7CO%7Chttp://www.iusinfo.si/Objava/Besedilo.aspx?Sopi=0152%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%202008070800%7CRS-68%7C9245%7C2960%7CO%7Chttp://www.iusinfo.si/Objava/Besedilo.aspx?Sopi=0152%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%202008013000%7CRS-10%7C648%7C307%7CO%7Chttp://www.iusinfo.si/Objava/Besedilo.aspx?Sopi=0152%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%202007072700%7CRS-67%7C9429%7C3699%7CO%7Chttp://www.iusinfo.si/Objava/Besedilo.aspx?Sopi=0152%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%202007041300%7CRS-33%7C4605%7C1763%7CO%7Chttp://www.iusinfo.si/Objava/Besedilo.aspx?Sopi=0152%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%202007032300%7CRS-26%7C3347%7C1283%7CO%7Chttp://www.iusinfo.si/Objava/Besedilo.aspx?Sopi=0152%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%202006060900%7CRS-60%7C6599%7C2565%7CO%7Chttp://www.iusinfo.si/Objava/Besedilo.aspx?Sopi=0152%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%202006041900%7CRS-42%7C4405%7C1799%7CO%7C


10/74


10 / 74

splono merilo za zapolnjevanje pravnih praznin.17 Drugi odstavek 3. lena ZS doloa, da e se

civilnopravna zadeva ne da reiti na temelju veljavnih predpisov, upoteva sodnik predpise, ki urejajo

podobne primere. e je reitev zadeve kljub temu pravno dvomljiva, odloi v skladu s splonimi naeli

pravnega reda v dravi. Pri tem ravna v skladu s pravnim izroilom in z utrjenimi spoznanji pravne

vede. Smisel tega doloila je v razreevanju situacij nedolonosti zakonodaje. Sodiem in sodnikom

daje pooblastilo za opravljanje dela, ki bi ga sicer v kontinentalnih pravnih redih moral opraviti

zakonodajalec in je odraz moderne zasnove civilnega prava.18 Z uporabo tega pravila je mo preiti

tudi na uporabo doloenih institutov ZGD-1.19

Zaradi opredeljenega lika drubene pogodbe, za katero v nadaljevanju izpeljujemo, da so njena

pravila smiselno uporabljiva tudi za razlago pravnih razmerij, ki nastanejo med ustanovitelji zavodov,

podajamo nekatere temeljne znailnosti drubene pogodbe in koncernskega prava. Druba civilnega

prava je namre tudi v naem pravnem sistemu osnova iz katere se razvijajo pravne osebe

korporacijskega tipa.

20

Skopa pravna pravila ZZ in odsotnost dolob v ustanovitvenem aktu zavodaizzovejo tevilne dileme, ki se ustanoviteljem obiajno pokaejo naknadno v asu delovanja zavoda.

Ob tem se zastavlja vpraanje, katera pravna pravila je potrebno uporabiti , pri tem pa se zavzemamo

za smiselno uporabo pravil o drubeni pogodbi iz OZ, ki predstavlja temelj povezovalnih razmerij v

kompleksneje tipe. Ob uporabi 3. lena ZS21, ki predstavlja splono merilo za zapolnjevanje pravnih

praznin v civilnih razmerjih, si je doloene institute mo razlagati ob analogni uporabi pravil ZGD-

1.

1.2.2 SPLONO O KONCERNSKI POVEZANOSTI

Posebna pravna razmerja se vzpostavijo med kapitalsko (lastniko) ali (in) pogodbeno povezanimi

gospodarskimi drubami, to podroje pa je v ZGD-1 posebej urejeno v poglavju z naslovom Povezane

drube. Ta del slovenskega zakona je nastal po vzgledu na nemko koncernsko pravo. Razlika je le v

tem, da koncerne nemkopravo ureja le v Zakonu o delnicah (Aktiengesetz-AktG) in tako velja le za

delnike drube, medtem ko so d.o.o. koncerni pravno urejeni le s sodno prakso in pravno znanostjo

ob smiselni uporabi pravil, ki veljajo za d.d. koncerne. V Sloveniji je koncernsko pravo (povezane

drube torej) urejeno v ZGD-1, ki velja za vse oblike gospodarskih drub. Ob tem je potrebno posebej

poudariti bistveno razliko med vplivom delniarjev na upravo v d.d. in vplivom drubenikov na

poslovodjo v d.o.o. Medtem ko je kakren koli vpliv (navodila) delniarjev oziroma skupine na

17 Obirneje o tej problematiki gl. M. Pavnik, Teorija prava, 2. pregledana in dopolnjena izdaja, Cankarjeva zaloba,

Ljubljana 2001, str. 283.18Prim. M. Pavnik, Teorija prava, 2. pregledana in dopolnjenaizdaja, Cankarjeva zaloba, Ljubljana 2001, str. 283.19Za to se glede statusnih preoblikovanj zavodov zavzema D. Novak Krajek, Zavodi in posebnosti nekaterih drugih pravnih

oseb, ki se vpisujejo v sodni register, Pravosodni bilten t. 2/2014, Ministrstvo za pravosodje in javno upravo, Center za

izobraevanje v pravosodju, str. 285 in nasl.20M. Juhart v M. Juhart (ur.), Uvod v civilno pravo, Uradni list RS, Ljubljana 2011, str. 107. Obirno o nastanku in razvoju

zdruevalnih razmerij prim. B. Sajovic, Osnove civilnega prava sploni del, Uradni list RS, Ljubljana 1994, str. 279 in nasl.

(zlasti 339 in nasl.).21Uradni list RS, t.19/1994,45/1995,38/1999,26/1999 - ZPP,28/2000,26/2001 - PZ,67/2002 - ZSS-D,110/2002 - ZDT-B,

56/2002 - ZJU,73/2004,72/2005,127/2006,49/2006 - ZVPSBNO,67/2007,45/2008,96/2009,86/2010 - ZJNepS,33/2011,

75/2012,63/2013, 17/2015.
http://www.iusinfo.si/Objava/Besedilo.aspx?Sopi=0152%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%201994041300%7CRS-19%7C1089%7C779%7CO%7Chttp://www.iusinfo.si/Objava/Besedilo.aspx?Sopi=0152%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%201994041300%7CRS-19%7C1089%7C779%7CO%7Chttp://www.iusinfo.si/Objava/Besedilo.aspx?Sopi=0152%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%201995080400%7CRS-45%7C3505%7C2161%7CO%7Chttp://www.iusinfo.si/Objava/Besedilo.aspx?Sopi=0152%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%201999052100%7CRS-38%7C4469%7C1874%7CO%7Chttp://www.iusinfo.si/Objava/Besedilo.aspx?Sopi=0152%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%201999041500%7CRS-26%7C2829%7C1210%7CO%7Chttp://www.iusinfo.si/Objava/Besedilo.aspx?Sopi=0152%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%202000033000%7CRS-28%7C3537%7C1254%7CO%7Chttp://www.iusinfo.si/Objava/Besedilo.aspx?Sopi=0152%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%202001041200%7CRS-26%7C2677%7C1582%7CO%7Chttp://www.iusinfo.si/Objava/Besedilo.aspx?Sopi=0152%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%202002072600%7CRS-67%7C7584%7C3232%7CO%7Chttp://www.iusinfo.si/Objava/Besedilo.aspx?Sopi=0152%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%202002121800%7CRS-110%7C13138%7C5389%7CO%7Chttp://www.iusinfo.si/Objava/Besedilo.aspx?Sopi=0152%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%202002062800%7CRS-56%7C5850%7C2759%7CO%7Chttp://www.iusinfo.si/Objava/Besedilo.aspx?Sopi=0152%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%202004070500%7CRS-73%7C8863%7C3236%7CO%7Chttp://www.iusinfo.si/Objava/Besedilo.aspx?Sopi=0152%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%202005072900%7CRS-72%7C7684%7C3213%7CO%7Chttp://www.iusinfo.si/Objava/Besedilo.aspx?Sopi=0152%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%202006120700%7CRS-127%7C13933%7C5354%7CO%7Chttp://www.iusinfo.si/Objava/Besedilo.aspx?Sopi=0152%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%202006051200%7CRS-49%7C5265%7C2091%7CO%7Chttp://www.iusinfo.si/Objava/Besedilo.aspx?Sopi=0152%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%202007072700%7CRS-67%7C9522%7C3700%7CO%7Chttp://www.iusinfo.si/Objava/Besedilo.aspx?Sopi=0152%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%202008050900%7CRS-45%7C5005%7C1982%7CO%7Chttp://www.iusinfo.si/Objava/Besedilo.aspx?Sopi=0152%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%202009112700%7CRS-96%7C12702%7C4178%7CO%7Chttp://www.iusinfo.si/Objava/Besedilo.aspx?Sopi=0152%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%202010110200%7CRS-86%7C13130%7C4655%7CO%7Chttp://www.iusinfo.si/Objava/Besedilo.aspx?Sopi=0152%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%202011050300%7CRS-33%7C4388%7C1589%7CO%7Chttp://www.iusinfo.si/Objava/Besedilo.aspx?Sopi=0152%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%202012100500%7CRS-75%7C7425%7C2849%7CO%7Chttp://www.iusinfo.si/Objava/Besedilo.aspx?Sopi=0152%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%202013072600%7CRS-63%7C7636%7C2514%7CO%7Chttp://www.iusinfo.si/Objava/Besedilo.aspx?Sopi=0152%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%202015031300%7CRS-17%7C1756%7C624%7CO%7Chttp://www.iusinfo.si/Objava/Besedilo.aspx?Sopi=0152%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%202015031300%7CRS-17%7C1756%7C624%7CO%7Chttp://www.iusinfo.si/Objava/Besedilo.aspx?Sopi=0152%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%202013072600%7CRS-63%7C7636%7C2514%7CO%7Chttp://www.iusinfo.si/Objava/Besedilo.aspx?Sopi=0152%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%202012100500%7CRS-75%7C7425%7C2849%7CO%7Chttp://www.iusinfo.si/Objava/Besedilo.aspx?Sopi=0152%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%202011050300%7CRS-33%7C4388%7C1589%7CO%7Chttp://www.iusinfo.si/Objava/Besedilo.aspx?Sopi=0152%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%202010110200%7CRS-86%7C13130%7C4655%7CO%7Chttp://www.iusinfo.si/Objava/Besedilo.aspx?Sopi=0152%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%202009112700%7CRS-96%7C12702%7C4178%7CO%7Chttp://www.iusinfo.si/Objava/Besedilo.aspx?Sopi=0152%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%202008050900%7CRS-45%7C5005%7C1982%7CO%7Chttp://www.iusinfo.si/Objava/Besedilo.aspx?Sopi=0152%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%202007072700%7CRS-67%7C9522%7C3700%7CO%7Chttp://www.iusinfo.si/Objava/Besedilo.aspx?Sopi=0152%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%202006051200%7CRS-49%7C5265%7C2091%7CO%7Chttp://www.iusinfo.si/Objava/Besedilo.aspx?Sopi=0152%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%202006120700%7CRS-127%7C13933%7C5354%7CO%7Chttp://www.iusinfo.si/Objava/Besedilo.aspx?Sopi=0152%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%202005072900%7CRS-72%7C7684%7C3213%7CO%7Chttp://www.iusinfo.si/Objava/Besedilo.aspx?Sopi=0152%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%202004070500%7CRS-73%7C8863%7C3236%7CO%7Chttp://www.iusinfo.si/Objava/Besedilo.aspx?Sopi=0152%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%202002062800%7CRS-56%7C5850%7C2759%7CO%7Chttp://www.iusinfo.si/Objava/Besedilo.aspx?Sopi=0152%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%202002121800%7CRS-110%7C13138%7C5389%7CO%7Chttp://www.iusinfo.si/Objava/Besedilo.aspx?Sopi=0152%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%202002072600%7CRS-67%7C7584%7C3232%7CO%7Chttp://www.iusinfo.si/Objava/Besedilo.aspx?Sopi=0152%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%202001041200%7CRS-26%7C2677%7C1582%7CO%7Chttp://www.iusinfo.si/Objava/Besedilo.aspx?Sopi=0152%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%202000033000%7CRS-28%7C3537%7C1254%7CO%7Chttp://www.iusinfo.si/Objava/Besedilo.aspx?Sopi=0152%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%201999041500%7CRS-26%7C2829%7C1210%7CO%7Chttp://www.iusinfo.si/Objava/Besedilo.aspx?Sopi=0152%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%201999052100%7CRS-38%7C4469%7C1874%7CO%7Chttp://www.iusinfo.si/Objava/Besedilo.aspx?Sopi=0152%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%201995080400%7CRS-45%7C3505%7C2161%7CO%7Chttp://www.iusinfo.si/Objava/Besedilo.aspx?Sopi=0152%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%201994041300%7CRS-19%7C1089%7C779%7CO%7C


11/74


11 / 74

direktorje kot lane uprave v d.d. izrecno prepovedan,22je to v ZGD-1 v 504. in 505. lenu prepueno

drubenikom, da to uredijo v drubeni pogodbi.23

Posebna ureditev povezanih drub je potrebna zaradi tega, ker drubeniki v kapitalskih drubah po

zakonu ne odgovarjajo za obveznosti drube, temve za vse svoje obveznosti do upnikov odgovarja

vsaka druba sama s svojim premoenjem. Ker pa druga druba (t.i. obvladujoa druba-druba mati),

ki ima veinski dele v drugi drubi (t.i. odvisni drubi-herinski drubi), lahko na razline naine

vpliva na odvisno drubo, je potrebno pravno urediti (ali sankcionirati kodljivi) vpliv in odgovornost

za morebitni kodljivi vpliv obvladujoe drube na odvisno drubo. Ob tem je potrebno posebej

opozoriti na dejstvo, da se sicer (ekonomsko) povezane drube pravno tejejo za samostojne pravne

osebe z lastnim premoenjem in lastno pravno subjektiviteto, medtem ko so nedvomno ekonomsko

povezane in najvekrat ekonomsko predstavljajo celoto oziroma skupno podjetje. Prav ta dvojnost v

ekonomskem in pravnem smislu je predmet zakonske regulacije povezanih drub.

ZGD-1 v 527. lenu doloa, da se za povezane drube tejejo pravno samostojne drube, ki so v

medsebojnem razmerju tako, da:

ima ena druba v drugi veinski dele (druba v veinski lasti in druba z veinskim deleem);

je ena druba odvisna od druge (odvisna in obvladujoa druba);

so koncernske drube;

sta dve drubi vzajemno kapitalsko udeleeni, ali

so povezane s podjetnikimi pogodbami.

e veina deleev (pod ta pojem razumemo tudi delnice-torej 50%+1 delnica) pravno samostojne

drube pripada drugi drubi ali e drugi drubi pripada veina glasovalnih pravic 24(torej 50%+ 1 glas),

se ta druba teje za drubo v veinski lasti, druga druba pa je druba z veinskim deleem. Pri tem

je pomembno, kako se izrauna veinski dele. Lastni delei se od osnovnega kapitala odtejejo in se

tudi ne upotevajo pri skupnem tevilu glasovalnih pravic v drubi. Za delee drube z veinskim

deleem veljajo tudi tisti delei, ki pripadajo od nje odvisni drubi ali drugemu za raun te drube ali

za raun od nje odvisne drube, e je imetnik drube podjetnik, in delei, ki pomenijo imetnikovo

premoenje. Ko torej ugotavljamo veinski kapitalski dele, moramo upotevati vse delee, ki jih ima

obvladujoa druba sama in ki jih morebiti imajo od nje odvisne drube (herinska podjetja). Drugae

pa velja za izraun skupnega tevila glasovalnih pravic, ki jih ima druba z veinskim deleem, saj se k

22Prvi odstavek 265. lena ZGD-1 izrecno doloa, da uprava vodi posle drube samostojno in na lastno odgovornost. Peti

odstavek 281. lena ZGD-1 jasno doloa,da se vodenje poslov ne more prenesti na nadzorni svet in esti odstavek 293.

lena ZGD-1 doloa, da skupina (torej delniarji) ne more odloati o vpraanjih vodenja poslov, razen e tega ne zahteva

poslovodstvo samo. V primeru enotirnega sistema v d.d. z upravnim odborom, ki lahko imenuje izvrne direktorje, je

zakonska ureditev drugana, saj peti odstavek 290. lena ZGD-1 doloa, da morajo izvrni direktorji pri opravljanju nalog

upotevati navodila in omejitve, ki jim jih postavljajo skupina drube (torej delniarji), upravni odbor (ki jih je tudi

imenoval), statut in poslovnik o delu izvrnih direktorjev (ki ga sprejme upravni odbor). Vseh teh omejitev ni v d.o.o.23 Prvi odstavek 504. lena ZGD-1 doloa: Pravice, ki jih imajo drubeniki pri upravljanju drube, in nain njihovega

uresnievanja se doloijo z drubeno pogodbo, e zakon ne doloa drugae.24Razlika lahko nastane, e ima druba izdane prednostne delnice brez glasovalnih pravic, potem ni potrebno imeti veine

delnic v osnovnem kapitalu, saj prednostne delnice nimajo glasovalnih pravic in se veina glasovalnih pravic dosee e

prej.


12/74


12 / 74

njenemu tevilu ne morejo priteti glasovalne pravice, ki pripadajo drugim (odvisnim) drubam (po 4.

odstavku 528. lena ZGD-1), eprav ti delei po dolobah o lastnih deleih veljajo za delee drube z

veinskim deleem.

Koncernska pravila ne veljajo za delniarje, ki so fizine osebe in tudi ne za druge pravne osebe

(npr. za dravo)25, ki niso gospodarski subjekti (torej gospodarske drube ali podjetniki

posamezniki). Koncernske povezave torej pomenijo povezavo dveh drub, od katerih je druba v

veinski lasti praviloma kapitalska druba (torej d.d. ali d.o.o.), druba z veinskim deleem pa

katerakoli gospodarska druba (kapitalska ali osebna). Tovrstne povezave med drubami imajo

pomembne pravne posledice, ki jih doloa ZGD-1. Naj navedemo le najpomembnejo; to je

predpostavka o odvisnosti drube v veinski lasti od drube z veinskim deleem. Prav odvisnost je

podlaga za predpostavko o obstoju koncernskih drub.

Odvisna druba je pravno samostojna druba, ki jo neposredno ali posredno obvladuje druga druba(obvladujoa druba). Domneva se, da je druba v veinski lasti odvisna od drube, ki ima v njej

veinski dele.26 Razmerje odvisnosti, ki ga ureja ZGD-1, se lahko vzpostavi le med gospodarskimi

drubami. e drubo s svojim vplivom obvladuje fizina oseba, to ne spada v koncernsko pravo. Za

(kodljivi) vpliv lahko uporabimo le doloila o odkodninski odgovornosti, ki so urejena v 264. lenu

ZGD-1. Ta len ureja odkodninsko odgovornost zaradi vpliva tretjih oseb, ki jih v strokovnem jeziku

imenujemo dejanski direktor. Torej oseba, ki s svojim vplivom na drubo namenoma pripravi lane

organov vodenja ali nadzora, prokurista ali poslovnega pooblaenca do tega, da posluje v kodo

drube ali njenih delniarjev, mora drubi povrniti zaradi tega nastalo kodo. Delniarjem mora

povrniti nastalo kodo, e so bili okodovani, ne glede na kodo, ki jim je bila povzroena z

okodovanjem drube. Z nasprotnim razlogovanjem (a contrario) torej lahko ugotovimo, da lahkotretji (tudi delniar ali drubenik) vpliva na organe drube s koristnimi navodili, ki drubi ne povzroijo

kode, temve prav nasprotno-druba ima od njih koristi. Seveda pa uprava (in tudi drugi organi) ni

dolna slediti taknim navodilom.

Za obstoj odvisnosti med dvema gospodarskima drubama je odloilno, da ima obvladujoa druba

dejanski vpliv na bistvena podroja delovanja odvisne drube. Ne zadoa le monost (negativnega)

nadzora, to je pravica obvladujoe drube, da lahko preprei sprejem kodljive odloitve, temve se

zahteva monost pozitivnega vpliva na vodenje poslov drube.27

Iz 530. lena ZGD-1 nato izhaja, da ena obvladujoa in ena ali ve odvisnih drub, povezanih pod

enotnim vodstvom obvladujoe drube tvorijo dejanski koncern. Zakon (2. odstavek 530. lena ZGD-

1) postavlja domnevo, da je odvisna druba z obvladujoo drubo koncern. Koncern torej lahko

opredelimo kot sistem samostojno povezanih drub, ki pa imajo poslovno in organizacijsko gledano

enotno podjetje, saj jih povezuje enotno (poslo)vodstvo obvladujoe drube.

25Drugae je pri prevzemni zakonodaji, kjer se prevzemni prag 33,33% rauna tako, da se setevajo delei pravnih in fizinih

oseb (ter tudi drave), ki so medsebojno povezane v skladu z ZPre-1.26To jasno doloa 529. len ZGD-1.27Tako trdijo avtorji (H.M. Pivka in . Ivanjko) v Velikem komentarju ZGD-1, 3. knjiga: 239.


13/74


13 / 74

Glede na pravno podlago odvisnosti, ZGD-1 loi predvsem dve vrsti koncernov; dejanski in pogodbeni

koncern. Razlika je v tem, da pogodbeni koncern temelji na posebni podjetniki pogodbi s

korporacijsko pravnimi uinki, to je pogodbi o obvladovanju, ki se sklene s soglasjem skupin vseh

povezanih drub in se nenazadnje tudi vpie v sodni register ter ZGD-1 v ve lenih natanno doloa

obvezne sestavine te pogodbe, medtem ko dejanski koncern temelji le na dejanskem stanju in

monosti vpliva na odvisno drubo predvsem zaradi veinskega delea v odvisni drubi. Te

podjetnike pogodbe o obvladovanju (in pogodbenega koncerna) ne bomo v nadaljevanju posebej

obravnavali, ker v vaem konkretnem primeru ta pogodba ni sklenjena in tudi ni predlogov, da bi se

naj sklenila.

Na razmerja v dejanskem koncernu pomembno vpliva predvsem 545. len ZGD -1, ki doloa obseg

vplivanja in poroilo poslovodstva. V skladu z ZGD-1 obvladujoa druba ne sme uporabiti svojega

vpliva, da bi pripravila odvisno drubo do tega, da bi zase opravila kodljiv pravni posel ali da bi kaj

storila ali opustila v svojo kodo, razen e obvladujoa druba prikrajanje nadomesti.

Namen te zakonske dolobe je v zaiti premoenjskega stanja odvisne drube, ki je samostojna

pravna oseba, ki lahko ima t.i. zunanje delniarje in ki ima svoje upnike.

Navodila, ki jih daje obvladujoa druba torej ne smejo biti kodljiva. Ker pa je v naprej teko vedno

presojati, ali je neko konkretno navodilo kodljivo ali koristno (to se obiajno izkae ele pozneje), je

doloeno, da je tudi kodljivo navodilo dopustno, e obvladujoa druba pozneje prikrajanje

nadomesti.

e se prikrajanje ne nadomesti med poslovnim letom, je treba najpozneje ob koncu poslovnega leta,v katerem je bila odvisna druba prikrajana, doloiti kdaj in kako naj se prikrajanje nadomesti.

Odvisni drubi je treba zagotoviti pravico do prednosti pri nadomestilu. Odgovornost za doloitev

nadomestila ima predvsem poslovodstvo odvisne drube. Zaradi zaite svoje odgovornosti je

razumno, da bi direktor (poslovodstvo) odvisne drube e ob trenutku, ko dobi navodilo obvladujoe

drube, za katerega meni, da je kodljivo za odvisno drubo, zahteval od obvladujoe drube, da mu

zagotovi nadomestilo za prikrajanje.

Poslovodstvo odvisne drube mora v prvih treh mesecih poslovnega leta sestaviti poroilo o

razmerjih z obvladujoo drubo in v njem navesti vse pravne posle, ki jih je druba sklenila v

preteklem poslovnem letu z obvladujoo drubo ali z njo povezano drubo ali na pobudo ali v

interesu teh drub, in vsa druga dejanja, ki jih je storila ali opustila na pobudo ali v interesu teh drub

v preteklem poslovnem letu in so pomenila prikrajanje za drubo. Tudi e takih poslov ni bilo, je to

treba v poroilu jasno navesti. Pri pravnih poslih se navede plailo in vrailo, pri dejanjih pa razlogi

zanje in koristi ali prikrajanja za drubo. Pri nadomestilu prikrajanja se natanno navede, kako so

nadomestila med poslovnim letom dejansko potekala ter ali je imela druba zagotovljeno pravico do

ugodnosti in do katerih. Poroilo mora ustrezati naelom vestnosti in verodostojnosti.

Na koncu poroila je treba pojasniti, ali je druba v okoliinah, ki so ji bile znane v trenutku, ko je bil

opravljen pravni posel ali storjeno ali opueno dejanje, pri vsakem pravnem poslu dobila ustrezno


14/74


14 / 74

vrailo in ali s tem, ko je bilo storjeno ali opueno dejanje, ni bila prikrajana. e pa je bila

prikrajana, mora pojasniti, ali je bilo prikrajanje nadomeeno. To pojasnilo se vkljui v poslovno

poroilo kot sestavni del letnega poroila odvisne drube.

Ocenimo lahko, da je ta zakonska obveznost poslovodstva odvisne drube zelo zahtevna naloga. To je

tudi razlog, da je teh poroil v preteklosti bilo v praksi relativno malo in se uveljavljajo ele v zadnjem

asu, ko mora tudi toporoilo pregledati zunanji revizor (546. len ZGD-1 to izrecno doloa).

Obvladujoa druba odkodninsko odgovarja odvisni drubi, e je dala kodljivo navodilo, kode ali

prikrajanja pa ni nadomestila (547. len ZGD-1). Direktor (oziroma poslovodstvo) odvisne drube pa

odgovarja za to kodo kot solidarni dolnik, e v prej navedenem poroilu o odvisnosti (torej poroilo

o odnosih do povezanih drub) niso navedli kodljivih navodil (548. len ZGD-1).

V skladu z ZGD-1 (prvi odstavek 547. lena) imajo delniarji oziroma drubeniki samostojen pravnizahtevek, ki ga lahko uveljavljajo od obvladujoe drube poleg zahtevka, ki ga uveljavlja odvisna

druba. Odkodninski zahtevek lahko uveljavljajo delniarji oziroma drubeniki le, e jim je zaradi

kodljivega vpliva nastala neposredna koda, ne morejo pa uveljavljati posredne kode, ki jim je

nastala zaradi kode, prizadeti odvisni drubi.28To torej v praksi pomeni, da imajo drubeniki oziroma

delniarji dva zahtevka:

1. Uveljavijo lahko zahtevek v okviru drubenike tobe, ki jo vloijo v svojem imenu toda na

raun drube (actio pro socio-503. len ZGD-1), e odvisna druba ni dobila nadomestila za

prikrajanje;

2. Uveljavljajo lahko tudi zahtevek v svojem imenu in na svoj raun, e so utrpeli neposredno

kodo sami in jo terjajo neposredno od obvladujoe drube in njenih organov.

Upniki odvisne drube pa imajo le pravico neposredno lastno kodo uveljavljati od obvladujoe

drube in njenih zastopnikov v svojem imenu in za svoj raun, e jim njihovih terjatev odvisna druba

ni mogla poplaati.

1.2.2.1 Vrste in naini povezav

Gospodarske drube se povezujejo v pravno raznovrstne poslovne sisteme. Oblike povezovanja so

raznovrstne, vendar je skupni cilj kakrnegakoli povezovanja v doseganju vejih gospodarskih

uinkov. Veja gospodarska uinkovitost, s povezovanjem drub v poslovne sisteme, se dosega prav s

tem, da se na ustreznejih poslovnih ravneh sprejemajo uinkoviteje poslovne odloitve.

Povezovanje drub je torej v funkciji bolj donosnega in produktivnejega upravljanja kapitala, ki je

naloen v povezujoih se drubah.

Pravni red doloa pravila povezovanja drub v poslovne sisteme na eni strani v okviru statusnega

prava in na drugi v okviru trnega prava oz. prava konkurence. Pravna ureditev povezovanja tako

ureja pravna razmerja med drubami, ki se povezujejo, morebitne spremembe s statusom predvsem

28Tako trdita tudi H.M. Pivka in . Ivanjko v Velikem komentarju ZGD-1, 3. knjiga: 310.


15/74


15 / 74

pa spremembe v nainu upravljanja, poloaj organov in seveda varstvo drugih delniarjev, varstvo

upnikov ter razline pravne posledice v okviru razlinih oblik povezovanja. Trno pravo varuje

predvsem svobodno konkurenco ter prepreuje takne oblike povezovanja, ki bi imele za cilj zlorabiti

nedopustne poloaje na trgu, ki bi se dosegli s povezovanjem (monopoli, karteli itd.), vendar se s tem

delom problematike povezovanja tu ne bomo ukvarjali.

Razline oblike povezovanja drub bi lahko razvrstili na:

1. Kapitalsko obvladovanje,kjer je temelj obvladovanju in odvisnosti drub vloeni kapital

oz. veinska last oz. veinski dele.

2. Pogodbeno obvladovanjena temelju podjetnikih pogodb.

3.

Obvladovanje vkljuenihdrub.

Druga razvrstitev poslovnega povezovanja pa bi bila:

1.

Gospodarsko interesno zdruenje, ki je samostojna pravna oseba, z dejavnostjopospeevanja gospodarskih uinkov lanic, vendar brez razmerij nadrejenosti in

odvisnosti.

2. Holding podjetje,kjer gre za drubo, ki ima v lasti veino deleev ene ali ve samostojnih

drub in opravlja predvsem dejavnost ustanavljanja, financiranja in upravljanja teh drub.

3. Koncern,ki ga tvorijo:

- ena obvladujoa in ena ali ve odvisnih drub, povezanih pod enotnim vodstvom

obvladujoe drube (dejanski koncern);

- drube, ki so povezane s pogodbo o obvladovanju(pogodbeni koncern);

- pravno samostojne drube povezane z enotnim vodstvom, ne da bi bile pri tem

drube medsebojno odvisne (koncern z razmerjem enakopravnosti).

Holding (562. len ZGD-1) in koncern (530. len ZGD-1) so z zakonom doloeni naini povezovanj

drub, ki ustvarjajo razline pravne posledice, niso pa pravno-organizacijske oblike, niti s

povezovanjem ne nastane nova pravna osebnost. Holding in koncern sta torej z zakonom vnaprej

doloena znailna razmerja med drubami, do katerih prihaja ali na temelju pogodb ali na temelju

veinskega lastnitva deleev, kar ustvarja posledice predvsem v poloaju na eni strani delniarjev in

upnikov, na drugi strani pa organov upravljanja in poslovodenja. Ker iz spremenjenega poloaja

organov lahko pride do bistveno spremenjenega poloaja predvsem manjinskih delniarjev in

upnikov, je v okviru novonastalih razmerij varovan posebej njihov poloaj.

Tretja razvrstitev povezanih drub bi lahko bila tista iz 527. lena ZGD-1, ki doloa, da za povezane

drube tejejo pravno samostojne drube, ki so v medsebojnem razmerju, tako da:

- ima ena druba v drugi drubi veinski dele (druba v veinski lasti in druba z veinskim

deleem);

- je ena druba odvisna od druge drube (odvisna in obvladujoa druba);

- so koncernskedrube;

- sta dve drubi vzajemno kapitalsko udeleeni;

- so povezane s podjetnikimi pogodbami.


16/74


16 / 74

1.2.2.2 Drube v veinski lasti in drube z veinskim deleem

e veina deleev pravno samostojne drube pripada drugi drubi ali e drugi drubi pripada veina

glasovalnih pravic (veinski dele), se teje ta druba za drubo v veinski lasti, druga druba pa je

druba z veinskim deleem.

Delei, ki pripadajo drubi v kapitalski drubi, se ugotovijo iz razmerja med setevkom nominalnih

zneskov njenih deleev in osnovnim kapitalom kapitalske drube. Lastni delei se pri kapitalskih

drubah od osnovnega kapitala odtejejo. Delei,ki pripadajo drugemu za raun drube, so izenaeni

z lastnimi delei drube.

Glasovalne pravice, ki pripadajo drubi, se ugotovijo iz razmerja tevila glasovalnih pravic, ki jih

druba lahko uresniuje iz svojih deleev, do skupnega tevila vseh glasovalnih pravic. Od skupnega

tevila vseh glasovalnih pravic se odtejejo glasovalne pravice iz lastnih deleev drube, kakor tudi izdeleev, ki pripadajo drugemu za raun drube.

Za delee drube z veinskim deleem veljajo tudi tisti delei, ki pripadajo od nje odvisni drubi ali

drugemu za raun te drube ali za raun od nje odvisne drube, e je imetnik drube podjetnik, pa

tudi delei, ki predstavljajo imetnikovo premoenje.

1.2.2.3 Odvisna in obvladujoa druba

Odvisna druba je:

pravno samostojnadruba, ki jo neposredno ali posredno obvladuje druga druba(obvladujoa druba).

Domneva se, da je druba v veinski lasti odvisna od drube, ki ima v njej veinski dele.

1.2.2.4 Splono o koncernih

Koncern tvorita dve ali ve pravno samostojnih drub, ki so povezane z enotnim vodstvom obvladujoe

drube. Koncern je poseben ekonomski in pravni fenomen, za katerega je znailna ekonomska enotnost,

v pravnem smislu pa te enotnostni ni, kajti koncern nima lastne pravne osebnosti, nima svojih

delniarjev in ne svojih organov; je le pravni pojem za povezavo pravno samostojnih drub pod enotnim

vodstvom vodilne drube.29

Po 530. lenu ZGD-1 je treba razlikovati koncerne z razmerjem podrejenosti od koncernov z razmerjem

enakopravnosti.

29 Theisen M. R. Der Konzern. Betriebswirtschaftliche und rechtliche Grundlagen der Konzernunternehmung, C. E. Poeschel

Verlag, Stuttgart, 1991.


17/74


17 / 74

1.2.2.5 Koncerni z razmerjem podrejenosti

V koncernu z razmerjem podrejenosti so drube, ki so povezane pod enotnim vodstvom obvladujoe

drube, od te drube odvisne. Do razmerja odvisnosti lahko privedejo dejanska, najvekrat kapitalska

razmerja med drubama, pogodba o obvladovanju in vkljuitev drube v glavno drubo. Tako v koncernu

z razmerjem podrejenosti loimo dejanski koncern, pogodbeni koncern in vkljuitev.

Za razumevanje koncerna z razmerjem podrejenosti je pomembno pojasniti pojem odvisnosti.

V 529. lenu ZGD-1 je doloena le splona predpostavka odvisnosti: odvisna je druba, ki jo neposredno

ali posredno obvladuje druga druba. Nadalje je potrebno ugotoviti, kdaj neka druba neposredno ali

posredno obvladuje drugo drubo. V primerjalnem pravu velja mnenje, da je druba obvladujoa, kada r

razpolaga s sredstvi, ki ji omogoajo dosei, da druga druba ravna po njeni volji. Ugotoviti je treba, ali

ima obvladujoa druba dejansko monost vplivati na vodenje odvisne drube in ali ima monost,gledano v daljem obdobju, izvajati sankcije, e odvisna druba ne ravna po njeni volji. Ali ta monost

obstaja, je treba vedno ugotoviti iz poloaja odvisne drube.

Monost vpliva na vodenje nesporno obstaja, kadar ima obvladujoa druba monost imenovati lane

organa vodenja v odvisni drubi. Vendar to ni edina monost.

Naini in sredstva, ki omogoajo obvladovanje, morajo temeljiti na monostih, ki jih nudi statusno pravo.

Obligacijske pogodbe (npr. kreditne pogodbe), ne ustvarjajo odvisnosti ene drube od druge.

Obvladovanje mora biti obvladujoi drubi zagotovljeno za dalje obdobje in mora zajeti vodenje celotne

drube.

Obvladovanje lahko temelji v prvi vrsti na veinskem deleu oziroma na veinskih glasovalnih pravicah.

Zato tudi velja predpostavka, da je druba v veinski lasti odvisna druba. Vendar "gola" veinska

udeleba vekrat ne zadostuje. Druba z veinskim deleem mora imeti tudi monost, da z veinsko

udelebo obvladuje drubo v veinski lasti. To je mogoe le, e ima tudi ustrezno veino glasovalnih

pravic.

Obvladovanje lahko temelji tudi na doloilih drubene pogodbe ali statuta. V drubeni pogodbi ali

statutu je lahko doloeno, da ima druga druba pravico sestaviti organ vodenja ali organ nadzora, da sme

organu vodenja dajati navodila ali da je za odloitve organa vodenja potrebno soglasje drube. Taken

poloaj je moen zlasti, kadar je druba lan drube z omejeno odgovornostjo.

Do razmerja odvisnosti privede tudi sklenitev pogodbe o obvladovanju, e med drubama pred tem e

ne obstoja dejansko razmerje odvisnosti.

Razmerje odvisnosti traja tako dolgo, dokler obvladujoa druba ne izgubi monosti obvladovanja. To se

zgodi zlasti, e nima ve veinske udelebe, e se spremeni drubena pogodba ali preneha pogodba o

obvladovanju.


18/74


18 / 74

Razmerje odvisnosti ustvarja zakonsko domnevo, da drubitvorita koncern (2. odst. 530. lena ZGD-1).

1.2.3 DEJANSKI KONCERN

O dejanskem koncernu govorimo, kadar druba na podlagi veinske kapitalske udelebe v drugi drubi ali

zaradi drugih monosti za obvladovanje druge drube (npr. veina glasovalnih pravic, posebne pravice po

statutu ali drubeni pogodbi) povee odvisne drube pod svojim enotnim vodstvom.

Dejanski koncern velja v nemkem pravu za najnijo stopnjo koncernske povezave. Kljub enotnemu

vodenju ima namre odvisna druba in njeno poslovodstvo precejnjo samostojnost in monost

samostojnega odloanja.

Vodenje in odgovornost v dejanskem koncernu sta urejena v dolobah 545. lena 548. lena ZGD-1.

Zakonske dolobe ne govorijo eksplicitno o pravici vodenja obvladujoe drube. Vendar ni dvoma, daobstojea ureditev dejanskega koncerna izhaja iz predpostavke, da obvladujoa druba pravico enotnega

vodenja ima in da jo kot zakonsko priznano pravico uveljavlja, saj zakon doloa odloilni kriterij enotnega

vodenja in tudi odgovornost za kodljivo vodenje.

Pravna ureditev dejanskega koncerna izhaja iz predpostavke, da se druba, ki razpolaga z monostmi

obvladujoega vpliva na drugo drubo, ne zadovolji samo z uveljavljanjem pravic na skupini in z

dobikom, temve da kapitalsko udelebo ali drugo sredstvo obvladujoega vplivanja uporabi za to, da

drubi povee na poslovodnem podroju.

Iz tega razloga sta v ZGD-1 tudi doloeni domnevi, da je druba v veinski lasti odvisna druba (2. odst.529. lena ZGD-1) in da odvisna druba z obvladujoo drubo tvori koncern (2. odst. 530. lena ZGD-1).

Povezane drube se definirajo v 530. lenu, kot so pojmi koncern in koncernske drube. Tako koncern

sestavljajo ena obvladujoa in ena ali ve odvisnih drub, povezanih pod enotnim vodstvom

obvladujoe drube (dejanski koncern). Prvi pogoj iz te definicije je torej ena obvladujoa druba in

ena odvisna druba, toda bistvena znailnost koncerna je ob tem e "povezava teh drub pod

enotnim vodstvom obvladujoe drube". V konkretnem primeru ni nujno, da obstaja enotno vodstvo,

e npr. obvladujoa druba prav v niemer ne posega v samostojno vodenje odvisne drube.

Drugi odstavek 530. lena postavlja domnevo (praesumtio iuris), da je odvisna druba z obvladujoo

drubo koncern. Ta domneva se lahko izpodbije z dokazi, da enotno vodstvo ne obstaja in da torej

(poslo)vodstvo (uprava-poslovodja) odvisne drube povsem samostojno vodi posle drube in da

(poslo)vodstvo obvladujoe drube ne daje nikakrnih navodil za vodenje poslov drube. V

konkretnem primeru bi bilo torej potrebno ovrei domnevo z dokazovanjem, da ni navodil in

enotnega vodstva. Ob tej predpostavki ne bi lo za koncern.

V posebnem poglavju z naslovom Vodenje in odgovornost pri dejanskih koncernih so urejena

razmerja in odgovornosti med odvisno in obvladujoo drubo v dejanskem koncernu. V tretjem

odstavku 545. lena ZGD-1 je doloeno, da mora poslovodstvo odvisne drube v prvih treh mesecih


19/74


19 / 74

poslovnega leta sestaviti poroilo o razmerjih z obvladujoo drubo. Osnovni smisel te zahteve je v

tem, da se tudi formalno zagotovi, da koncernsko odvisna druba ni okodovana zaradi morebitnega

kodljivega vpliva obvladujoe drube. Odgovornost za to prevzema poslovodstvo odvisne drube. To

nedvoumno izhaja iz 548. lena ZGD-1, ki doloa solidarno odgovornost lanov poslovodstva, e niso

navedli kodljivega pravnega posla ali kodljivega dejanja v poroilu oziroma niso navedli, da je bil a

druba prikrajana s pravnim poslom ali dejanjem in da prikrajanje ni bilo nadomeeno.

e med odvisno in obvladujoo drubo ni vzpostavljen (dejanski) koncern, ker torej ni enotnega

vodstva, potem ni potrebno sestaviti tega poroila o razmerjih z obvladujoo drubo. V taknem

primeru se torej razume, da dejansko ni bilo nobenih kodljivih navodil.

Slovenski ZGD-1 je ureditev povezanih drub in koncernov povzel po nemkem pravu. Dejanski

koncern je definiran v 18. lenu AktG in razmerja v njem v 311. lenu AktG. Pri tem je potrebno

poudariti bistveno razliko med obema sistemoma (nemkim in slovenskim); nemko koncernskopravo je urejeno le v delnikem pravu (AktG) in torej velja le za delnike drube, medtem ko v

Sloveniji ZGD-1 ureja koncerne za vse oblike gospodarskih drub, torej tudi za d.o.o. Prav v primeru

dejanskega koncerna je ta razlika bistvena, saj je enotno stalie v teoriji in praksi v Nemiji, da se

pravila o dejanskem koncernu v delnikem pravu (torej med delnikimi drubami) ne more ana logno

uporabljat tudi za dejanske koncerne, kjer je odvisna druba, druba z omejeno odgovornostjo.30

Zatorej se ne moremo pri razlagi ZGD-1 sklicevati na nemko prakso, ker je ureditev v Sloveniji

bistveno drugana.

Dejanska ugotovitev stanja obinskih podjetij v MOM je primerljiva z obliko sui generis dejanskega

koncerna, pri emer lokalna skupnost (MOM) ne more tvoriti poveznih drub, gre pa zagotovo zapovezane osebe. Ker je neposredna uporaba ZGD-1 izkljuena zaradi pravne narave MOM, je mono

le subsidiarno uporabiti doloila koncernskega delovanja, zato je tovrstno delovanje in upravljanje

podvreno veliki nevarnosti nastanka kode in posledinih odkodninskih zahtevkov zaradi vplivanja

na organe vodenja in nadzora brez ustrezne pravne podlage. Zato je potrebno tovrstno delovanje

smiselno urediti v pregleden in delujo sistem z jasno razmejenimi pristojnostmi in odgovornostmi.

30 To izrecno navaja Hffer v Aktiengesetz, 5. izdaja C.H. Beck, Mnchen 2002: 1473; Keine analoge Anwendungauf

abhngige GmbH.; razlog za to je v tem, da imajo vsi drubeniki v d.o.o. izrecno dolnost zvestobe drubi in nikakor ni

dovoljeno kodljivo navodilo, tudi ne v primeru, e bi se koda nadomestila. Kritev te dolnosti se ureja z odkodninskimi

tobami drugih drubenikov (actio pro socio) in ne s pravili koncernskega prava, ki velja za d.d.


20/74


20 / 74

1.3 POSLOVNO-PROCESNA ANALIZA DELOVANJA IN POZICIONIRANJA OBINSKIH

PODJETIJ KOT GJS IN TRNE DEJAVNOSTI

Poslovno procesna analiza delovanja in pozicioniranja obinskih podjetij zajema podjetja iz

dejavnosti javnih gospodarskih slub, ki so pomembna za uresnievanje ciljev kronega gospodarstva,

kar pomeni, da niso vkljuena vsa podjetja in javni zavodi v lastnitvu MOM.

Dejavnosti in podjetja, ki so zajeta v analizo:

Na podroju javnih gospodarskih slub (v nadaljevanju: JGS) opravlja mestna uprava doloene

funkcije centraliziranoin se nanaajo na razvojno-tehnine, organizacijske in razvojne nalogeizvajanja

JGS. Te naloge so :

- razvoj, nartovanje in pospeevanje GJS,

- investicijsko nartovanje in gospodarjenje z objekti in naravami, potrebnimi za izvajanje JS,

- postopke ustanavljanja in organiziranja GJS,

- postopke podeljevanja koncesij in izbire koncesionarjev GJS,

- strokovni nadzor nad izvajalci GJS,

- strokovne, tehnine in organizacijske naloge v zvezi z javnimi razpisi za izbiro izvajalcev za

koncesionirane GJS,

- strokovne tehnine in organizacijske naloge v zvezi s financiranjem GJS,

o doloanje pogojev in dajanje soglasij k dovoljenjem za posege v prostor in okolje,

o dajanje predpisanih dovoljenj za prikljuitev na infrastrukturne objekte in naprave

GJS.

Funkcije v prvi, drugi, tretji ter peti alineji se lahko poverijo tudi za to usposobljeni organizaciji ali

podjetju. V obstojei organizaciji mestne uprave opravljajo navedene funkcije Uradi za posamine

dejavnosti v njeni sestavi.

GOSPODARSKA JAVNA SLUBA IZVAJALEC

1 OSKRBA S PITNO VODO MARIBORSKI VODOVOD D.O.O.

2 KOMUNALA SNAGA D.O.O.

NIGRAD D.D.

3 OSKRBA Z ENERGIJO ENERGETIKA D.O.O.

4 PREVOZ V MESTNEM PROMETU MARPROM D.O.O.

5 POKOPALIA IN POGREBNE STORITVE POGREBNO PODJETJE D.O.O.

6 UPRAVLJANJE PORTNIH OBJEKTOV JZ PORTNI OBJEKTI MARIBOR

7 TURIZEM JZ ZA TURIZEM

8 LEKARNIKA DEJAVNOST JZ MARIBORSKE LEKARNE MARIBOR


21/74


21 / 74

GJS so organizirane kot samostojni poslovni subjekti, ki opravljajo poslovno dejavnost samostojno kot

javni zavodi/javna podjetja/koncesionarji (v nadaljevanju: izvajalci GJS) in pri tem izvajajo obvezne in

izbirne dejavnosti GJS ter trne dejavnosti v skladu z Odlokom ali posebnimi zakoni o izvajanju

dejavnosti (npr. Zakon o izvajanju lekarnike dejavnosti)

Dejavnosti lokalnih gospodarskih javnih slub izvajajo izvajalci GJS (Javna podjeta in Javni zavodi ter

koncesionarji) kot je prikazano v tokah 3.1 do 3.8.

1.3.1 (GJS) OSKRBA S PITNO VODO

=> (Izvajalec)JAVNO PODJETJE MARIBORSKI VODOVOD

Poslanstvo :

Redno in zanesljivo oskrbovanje s pitno vodo vseh uporabnikov Mestne obine Maribor.

Vizija:

Zagotavljati najkvalitetnejo pitno vodo v Sloveniji.

Strateki cilji:

- Zagotavljati zadostne koliine zdrave pitne vode;

- Kakovost oskrbe z vodo ter varovanje narave;

- Odgovoren odnos do drubenega okolja in lastnikov;

- Odgovornost do uporabnikov, zaposlenih;

- Uravnoteen odnos z naravnim, institucionalnim okoljem ter vsemi deleniki;

- Ekonomska uinkovitost oskrbe s pitno vodo za uporabnike in v delovanju drube.

Poslovni model:

Mariborski vodovod d.o.o. je kot javno podjetje za opravljanje GJS najemnik infrastruktura za

izvajanje osnovne dejavnosti oskrbe z vodo, ki je v lastnitvu MOM. MOM je tudi nosilec investicij za

vzdrevanje in razvoj infrastrukture. Osnovni vir MOM za financiranje investicij predstavljajo prejete

najemnine za uporabo infrastrukture za izvajanje GJS.

Mariborski vodovod izvaja osnovno dejavnost oskrbe z vodo kot GJS (obvezne dejavnosti) in

dopolnilne dejavnosti kot trne.


22/74


22 / 74

Tabela 1: Razvrstitev dejavnosti Mariborskega vodovoda na obvezne in trne

Opis dejavnosti Obvezne Trne

MARIBORSKI VODOVOD

1. Zbiranje, preievanje in distribucija pitne vode +

2. Odvajanje in ienje komunalne in odpadne vode +

3. Izdelava, prodaja in servis vodomerov +

4. Vzdrevanje in obnavljanje vodovodnih prikljukov +

5. Gradbena in montana dela na vodovod.omreju +

6. Projektiranje in tehnino svetovanje za podroje

vodooskrbe +

7. Izdaja soglasij k projektni in gradbeni dokumentaciji

ter prikljuitvi uporabnikov na vodovod +

(Vir: Letno poroilo Mariborski vodovod d.o.o. za 2014)

V strukturi poslovanja Mariborskega vodovoda zajema osnovna dejavnost 52 % dele in dopolnila

dejavnost 48 % dele v skupnih prihodkih drube.

1.3.2 (GJS) KOMUNALA IN GRADBENITVO

=> (Izvajalec 1)JAVNO PODJETJE SNAGA, d.o.o.

=> (Izvajalec 2)NIGRAD, d.d.

=> (Izvajalec 3)NIPA, d.o.o.

Poslanstvo:

Snaga : Celovito upravljanje z odpadki in urejanje bivalnega okolja.

Nigrad: Ustvarjanje pogojev za bivanje ljudi na komunalnem podroju.

Nipa: Ni opredeljeno.

Vizija:

Snaga: Postati vodilni strokovni partner na podroju ravnanja z odpadki in v skrbi

za urejeno bivalno okolje v Sloveniji ter ie, kjer vsak odpadek postane novi vir

energije.Nigrad: Postati eno izmed najuspenejih regijskih komunalnih podjetij za vzdrevanje javne

infrastrukture in trajnostnega razvoja.

Nipa: Ni opredeljena.

Strateki cilji:

Snaga : - Zagotavljati kljuni segment v sistemu kronega gospodarjenja zbiranje in

priprava odpadkov s ciljem nemoteega zbiranja, izboljevanja masnega toka

odpadkov, predaja v ponovno uporabo, predelavo in energetsko izrabo;

- Zagotavljati isto mesto;

- Razvoj dopolnjujoih se trnih dejavnosti in predelava frakcij iz odpadkov.


23/74


23 / 74

Nigrad: - Na lokalni ravni izvesti sanacijo in razvoj komunalne infrastrukture;

- Kot izvajalec GJS uskladiti okoljske standarde z zakonodajo, uveljavljaviti ekoloko

sprejemljive reitve;

- Kot poslovni subjekt prevzeti vodilno vlogo pri nudenju komunalnih in gradbenih

storitev na trgu;

- Izvajati raziskovalno dejavnost in izboljati ekonomsko uinkovitost in poslovni

rezultat izvajanja dejavnosti.

Nipa: - Ni opredeljeno.

Poslovni model:

Snaga: Je javno podjetje za opravljanje GJS. Pri opravljanju osnovne dejavnosti je najemnik

dela infrastrukture v lastnitvu MOM (tako za dejavnost ravnanj z odpadki kot

dejavnost azila in trnic).

Nigrad: Je koncesionar za vzdrevanje cest in prometnih povrin in koncesionar za odvajanjekomunalne in padavinske odpadne vode. Koncesije so podeljene za dobo 15 let od

leta 2011. Storitve GJS opravlja na infrastrukturi v lastnitvu MOM.

Nipa: Je v lastnitvu Nigrada, Mariborskega vodovoda in Snage upravlja z mestnimAkvarijem.

Vse tri drube opravljajo osnovno dejavnost kot GJS (obvezno ali izbirno) ter dopolnilne kot trne. Pri

tem za Nipo iz nam dostopnih podatkov e ni opredeljeno njeno poslanstvo (razlog in namen obstoja)

ter strategija razvoja drube. Iz tabele 2 je razvidno, da so med dejavnostmi obravnavanih drub tudi

takne, ki ne sovpadajo s poslanstvom in stratekimi cilji drube. Takno neskladje je najbolj opazno

pri Snagi za dejavnost azila za zapuene ivali in dejavnost mariborskih trnic. Prav tako niso dovolj

jasni razlogi za ustanovitev Nipe ter struktura njenega lastnitva (Nigrad z 48,9 %, Mariborskivodovod z 46,6 % in Snaga z 4,5 %).

Tabela 2: Razvrstitev dejavnosti Komunale in Gradbenitva na GJS in trne po izvajalcih

Opis dejavnosti Obvezne Izbirne Trne

SNAGA

1. Zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov +

2. Obdelava meanih komunalnih odpadkov +

3. ienje in urejanje utrjenih zeleni povrin +4. Azil za zapuene ivali +

5. Vzdrevanje zaprtih odlagali +

6. Zbiranje in odvoz odpadkov s kesoni + +

8. Dejavnost mariborskih trnic +

9. istilni servis, plakatiranje, olja, masti, pomije in +

druge komercialne storitve javne higiene +

NIGRAD

1. Gospodarjenje na javnih prometnih povrinah +

2. Gospodarjenje s kanalizacijskim omrejem +


24/74


24 / 74

3. Javna razsvetljava in semaforizacija +

4. Gospodarjenje s parkirii +

5. Druge storitve na podlagi naroil +

6. Laboratorijske preiskave odpadnih in padav. vod +

NIPA

1. Upravljanje z akvarijem +

NIGRAD INENIRING - nima pomembnega vpliva na

izvajanje dejavnosti

(Vir : Letna poroila drub Snaga, Nigrad, Nipa za leto 2014)

Pri izvajanju dejavnosti GJS in trnih dejavnosti se pri izvajalcih dosegajo razmerja:

- v strukturi prihodkov drube Snaga 81 % GJS in 19 % trne dejavnosti,

- v strukturi prihodkov drube Nigrad 59 % GJS in 41 % trne dejavnosti,

-dejavnost Nipa v celoti izbirna GJS (upravljanje z akvarijem).

1.3.3 (GJS) OSKRBA Z ENERGIJO

=> (Izvajalec) JAVNO PODJETJE ENERGETIKA Maribor d.o.o.

ENERGIJA IN OKOLJE d.o.o. (odvisna druba)

MOJA ENERGIJA (pridruena druba)

Poslanstvo:

Zanesljivo in nemoteno oskrbovanje uporabnikov s toplotno energije in zadovoljevanje potreb

uporabnikov po prijazni energiji.

Vizija :

Okolju in uporabnikom prijazno regionalno podjetje za zadovoljevanje energetskih potreb in

zagotavljanje enostavnosti bivanja ter pozitivne prihodnosti.

Strateki cilji :

- Uvajati strokovno uinkovite tehnologije ob hkratnem doseganju veje uinkovitosti virov,

- Razvijati ponudbo alternativnih oblik pridobivanja energije,

- Uvajati dejavnost energetskega svetovanja,

-Ponujati okoljske reitve in zagotavljati energetsko izrabo odpadkov.

Poslovni model:

Osnovna dejavnost Skupine Energetike Maribor je oskrba s paro in vroo vodo in se izvaja kot GJS

(izbirne dejavnosti) v Javnem podjetju Energetika d.o.o. Za opravljanje osnovne dejavnosti je

najemnik distribucijskega omreja za toplotno energijo in hlad v lasti MOM.

Dopolnilne dejavnosti se izvajajo kot trne dejavnosti e v odvisni drubi Energija in okolje d.o.o. ter v

povezani drubi Moja energija d.o.o., kjer imajo tretjinske solastnike delee e Elektro Maribor d.d.

in Plinarna Maribor d.o.o.


25/74


25 / 74

Tabela 3: Razvrstitev dejavnosti Skupine energetika Maribor na GJS in trne dejavnosti

Opis dejavnosti Izbirne Trne

ENERGETIKA

1. Oskrba s toplotno energijo +

2. Vzdrevanje toplotnih naprav, skladienje kurilnega olja,

idr. +

ENERGIJA IN OKOLJE in MOJA ENERGIJA

3. Proizvodnja toplotne in elektrine energije iz kogeneracije +

Druge inenirske dejavnosti in tehnino svetovanje +

(Vir: Letno poroilo Skupine Energetika Maribor za leto 2014)

V strukturi poslovanja Javnega podjetja Energetika Maribor d.o.o. zajema osnovna dejavnost 69 %

dele in dopolnilna dejavnost (trne dejavnosti) 31 % dele v skupnih prihodkih drube.

1.3.4 (GJS) PREVOZ V MESTNEM PROMETU

=> (Izvajalec) JAVNO PODJETJE MARPROM d.o.o.

Poslanstvo :

Zagotavljati uporabnikom celovito reitev mobilnosti na obmoju Mestne obine Maribor, ki bo

hkrati varna, varna, udobna in okolju prijazna.

Vizija :

Postati dolgoroen in zanesljiv partner vsem uporabnikom javnega potnikega prevoza na obmoju

MOM, ki zagotavlja celovite reitve in omogoa trajno mobilnost ter izvajanje vseh ostalih dejavnosti

v skladu s priakovanji uporabnikov.

Strateki cilji :

-

Razvijati odgovoren odnos do okolja,

- Nenehno izboljevati kakovost storitev,

-

Omogoati uporabnikom trajno mobilnost,-

Vzdrevati partnerski odnos do strank,

- Vzdrevati urejene delovne pogoje in zagotavljati socialno varnost zaposlenih.

Poslovni model:

Marprom izvaja GJS kot javno podjetje in je za opravljanje osnovne dejavnosti najemnik

infrastrukture v lastnitvu MOM, ki je tudi investitor v njeno obnovo in vzdrevanje. MOM lahko

zagotovlja vire financiranja tudi za nakup avtobusov za opravljanje dejavnosti GJS v mestnem

prometu do viineletnih strokov za opravljanja dejavnosti GJS.


26/74


26 / 74

Pri izvajanju osnovne (izbirne) in dopolnilne (trne) dejavnosti je Marprom koncesionar za gradnjo

nadomestne krone kabinske inice na Mariborsko Pohorje za obdobje 1 leta, in sicer od 24.11.2014,

za izvajanje prevoza potnikov po inikih napravah na Mariborsko Pohorje (GJS) za obdobje 1 leta,

in sicer od 8.12.2014, ter za gradnjo sedenic in obstojeih inikih naprav (trna dejavnost) za

obdobje 1 leta, in sicer od 8.12.2014.

Tabela 4: Razvrstitev dejavnosti Marprom na izbirne in trne

Opis dejavnosti izbirne trne

MARPROM

1. Linijski prevoz v mestnem prometu +

2. Upravljanje avtobusne postaje Maribor +

3. Prevoz potnikov po inikih napravah +

4. Graditev sedenic in inikih naprav na Maribor.Pohorje +

5. Pogodbeni prevozi, organiziranje potovanj in

oglaevanja +

(Vir: Letno poroilo Javnega podjetja Marprom za leto 2014)

Iz javno dostopnih letnih poroila za leto 2014 ni razvidna udeleba GJS in trnih dejavnostih v

skupnih prihodkih drube.

1.3.5 (GJS) POKOPALIA IN POGREBNE STORITVE

=> (Izvajalec) POGREBNO PODJETJE d.d.

Poslanstvo :

Popolna kakovostjo izvedbe pogrebne storitve ter skrb za ohranjanje in obveanje o kulturni

dediini. Posodobitve in obnova infrastrukture ob uporabi okolju prijaznih tehnologij je temelj

podobe pokopalia za redne in nakljune obiskovalce.

Vizija :

Ostati vodilno podjetje na podroju pogrebne dejavnosti, biti nosilec in spodbujevalec razvoja

pokopalike in komplementarnih dejavnost ne samo na obmoju SV Slovenije, ampak celotneSlovenije in tudi v evropskem prostoru.

Z vkljuevanjem uporabnikega, kulturnega, arhitekturnega, ekolokega in drugih drubenih vidikov v

upravljanje in ohranjanje pokopali e nadalje krepiti ugled in konkurenno prednost in rast.

Z vodenjem pomembnega mednarodnega zdruenja in uveljavljanjem izjemnih idej preko

dediine in preteklost, zapisane na pokopaliih, biti graditelj evropske zavesti o kulturni dediini

evropskih pokopali in posledino inovativnega pristopa v turizmu.


27/74


27 / 74

Strateki cilji :

- preseganje priakovanj uporabnikov storitev, partnerjev, lastnikov in zaposlenih,

- izvajati politiko kakovosti in ravnanja z okoljem, ki sledi drubeno odgovornemu

konceptu,

-

izvajanje koncesije JGS tudi v prihodnjem obdobju,

- presei pomen pokopalia Pobreje v turistino znamenitost mesta Maribor.

Poslovni model

Pogrebno podjetje d.d. izvaja osnovno dejavnost kot GJS (izbirne dejavnosti) na osnovi podeljenih

dolgoronih koncesij za obdobja 10 in 20 let in dopolnilne dejavnosti kot trne. Koncesije za

opravljanje GJS bo MOM ponovno podelila v letu 2016. Za opravljanje GJS uporablja koncesionar

infrastrukturo v lastnitvu MOM, ki je tudi investitor za vzdrevanje in razvoj pokopali. Osnovni vir

za financiranje investicij predstavljajo prejete najemnine od koncesionarja za uporabe infrastrukture.

Isti poslovni model se ne uporablja za druga (manja) pokopalia na obmoju MOM.

Tabela 5: Razvrstitev dejavnosti Pogrebnega podjetja Maribor na izbirne in trne


Pogrebno podjetje Maribor

1. Upravljanje s pokopalii in opravljanje pogrebnih

storitev +

2. Upepeljevanje na lokaciji Dobrava +

3. Urejanje in vzdrevanje pokopali +

4. Prevozi, kamnoseke storitve +

5. Prodaja trgovskega blaga, dejavnost cvetliarn,

pogrebne in nagrobne opreme +

(Vir: Letno poroilo Pogrebnega podjetja Maribor za leto 2014)

V strukturi poslovanja Pogrebnega podjetja Maribor zajema osnovna dejavnost 62,3 % dele in

dopolnila dejavnost 37,7 % dele v skupnih prihodkih drube.

1.3.6 (GJS) UPRAVLJANJE PORTNIH OBJEKTOV

=> (Izvajalec)JZ PORTNI OBJEKTI MARIBOR

Poslanstvo:

Upravljanje s portnimi objekti v MOM za zagotavljanje kakovostnih pogojev izvajanja portnih

aktivnosti in organiziranja prireditev v korist in zadovoljstvo uporabnikov.

Vizija:

Biti kakovosten in zaupanja vreden upravljalec portnih objektov v MOM, ki bodo v prihodnje

predstavljali za uporabnike najkvalitetneje mesto za razvoj porta in prireditev.


28/74


28 / 74

Strateki cilji:

Strategija razvoja javnega zavoda s cilji in opredeljenimi nartovanimi investicijami obstaja, vendar ni

verificirana s strani lastnika. Ne obstaja krovna strategija razvoja podroja upravljanja s portnimi

objekti in portno infrastrukturo MOM, v okviru katere bi se sprejele in izvajale operativne strategije

izvajalcev GJS na tem podroju.

Poslovni model:

Javni zavod portni objekti Maribor izvaja osnovno dejavnost kot GJS (izbirne dejavnosti) in

dopolnilne dejavnosti kot trne. Praviloma infrastrukturni objekti, katerih upravljavec je javni zavod,

predstavljajo tudi sredstva zavoda, medtem ko je del infrastrukturnih objektov v neposrednem

lastnitvu MOM. Zato je investitor v portne objekte delno javni zavod in delno MOM, kar predstavlja

verjetnost odsotnosti poenotenega pristopa do upravljanja objektov in zagotavljanja virov

financiranja.

Tabela 6: Razvrstitev dejavnosti portni objekti Maribor na izbirne in trne


1. Upravljanje portnih objektov (portnih dvoran,

kopali, hipodroma, igri)

+

2. Opravljanje in organiziranje vzdrevanja objektov,

naprav, opreme, ki jih ima v upravljanju

+

3. Oddajanje portnih objektov izvajalcem letnega

programa porta v MOM in drugim uporabnikom

+

4. Usklajevanje interesov med posameznimi uporabniki

portnih objektov in prostorov

+

5. Svetovanje pri nartovanju, obnovi in izgradnji

portnih objektov v MOM

+

6. Skrb za zavarovanje objektov in opreme ter varno

delovanje objektov in naprav

+

7. Strokovna in organizacijska pomo izvajalcem letnega

programa porta

+

8. Prodaja proizvodov in storitev (uporabnine portnih

povrin in objektov, najemnine, reklame)

+

9. Gostinska dejavnost +

(Vir: Letno poroilo Javni portni zavod Maribor za leto 2014)

V strukturi poslovanja zajema osnovna dejavnost 74 % dele in dopolnila dejavnost 26 % dele v

skupnih prihodkih zavoda.


29/74


29 / 74

1.3.7 (GJS) TURIZEM

=> (Izvajalec) JAVNI ZAVOD ZA TURIZEM

Poslanstvo:

Usmerjati ponudnike turistine ponudbe, nuditi podporo ponudnikom pri izvajanju turistine

3ponudbe in ustvarjati pogoje v okolju za celovitost turstine ponudbe mesta in okolice v vseh letnih

asih.

Vizija:

Ostati usmerjevalec pri izvajanju celovitega koncepta turistine ponudbe mesta in okolice s cilji

poveevanja prepoznavnosti destinacije in obiska turistov, pri tempa ciljno usmerjati ponudnike

turistine ponudbe.

Strateki cilji : (Usklajeni s strategijo razvoja turizma Osrednja tajerska 2011 2020, ki jo je sprejel

Mestni svet in obinski sveti obin Zg. Podravja 2011/12.)

- povezati javni, zasebni in drutveni sektor za doseganje sinergijskih uinkov razvoja,

- uskladiti celovito turistino ponudbo mesta in destinacije Maribor-Pohorje,

-

oblikovati in pozicionirati krovno trno blagovno znamko,

- pospeevati prepoznavnost ponudbe vinorodne destinacije,

- oblikovanje novih konkurennih turistinih produktov (zeleni, kulturni, eko in

pohodniko kolesarski turizem),

-

kakovostno izboljati obstojee nosilne turistine produkte (poslovni turizem,programi zdravega ivljenja, zeleni turizem, pohodnitvo, kolesarjenje, drugi portni

turizem, zimski turizem),

- izboljati delo zavoda na podroju ire promocije turizma regije in na posrednem ter

neposrednem komuniciranju z obiskovalci,

-

pospeevati povezovanje znotraj regije in s sosednjimi EU regijami.

Ne obstaja krovna strategija razvoja dejavnosti turizma v MOM, ki bi vkljuevala vse povezane

subjekte in, v okviru katere bi se sprejele in izvajale operativne strategije izvajalcev GJS na tem

podroju.

Poslovni model:

Zavod za turizem izvaja osnovno dejavnost kot GJS (kot obvezne dejavnosti) in dopolnilne dejavnosti

kot trne. V opisu dejavnosti zavoda je tudi upravljanje z objekti, kar ni nujno usklajeno s

poslanstvom in resursi zavoda.

Zavod izvaja izrazito multidisciplinarno dejavnost, zato je za uinkovitost njegovega delovanja nujno

poenotenje ciljev izvajanja dejavnosti tudi izven zavoda na obmoju MOM ter usklajeno delovanje

vseh vpletenih.


30/74


30 / 74

V strukturi poslovanja zajema osnovna dejavnost 80 % dele in dopolnila dejavnost 20 % dele v

skupnih prihodkih drube.

Tabela 7:

strateške usmeritve občinskih podjetij v mom

Documents