staranje prebivalstva in zaposlenost starejŠih … · na starostno strukturo prebivalstva nekega...

UNIVERZA V LJUBLJANI

EKONOMSKA FAKULTETA

DIPLOMSKO DELO

STARANJE PREBIVALSTVA IN ZAPOSLENOST STAREJŠIH DELAVCEV V EU

Ljubljana, junij 2009 ALMA ELEZOVIĆ

IZJAVA

Študent/ka __Alma Elezović______________________________ izjavljam, da sem avtor/ica

tega diplomskega dela, ki sem ga napisal/a pod mentorstvom _______dr. Janeza

Malačiča_________________ , in da dovolim njegovo objavo na fakultetnih spletnih straneh.

V Ljubljani, dne____________________ Podpis: _______________________________

KAZALO UVOD .........................................................................................................................................1 1. STARANJE PREBIVALSTVA............................................................................................2

1.1 Vzroki staranja prebivalstva ..............................................................................................2 1.2 Kazalci staranja prebivalstva .............................................................................................4 1.3 Staranje prebivalstva v EU ................................................................................................6 1.4 Spreminjanje strukture prebivalstva EU............................................................................7

1.4.1 Koeficient odvisnosti oz. stopnje vzdržnosti ...............................................................9 2. POSLEDICE STARANJA PREBIVALSTVA .................................................................11

2.1 Ekonomske posledice staranja prebivalstva ....................................................................12 2.1.1 Rast proračunskih izdatkov ......................................................................................12 2.1.2 Druge posledice........................................................................................................14

2.2 Vpliv staranja populacije na trg dela, produktivnost ter gospodarsko rast......................15 2.2.1 Produktivnost...........................................................................................................16 2.2.2 Manjša gospodarska rast .........................................................................................17

3. POLOŽAJ STAREJŠIH DELAVCEV NA TRGU DELA ..............................................17

3.1 Kdo je starejši delavec.....................................................................................................18 3.2 Stopnja aktivnosti na trgu dela ........................................................................................19

3.2.1 Stopnja zaposlenosti delavcev med 55-64 leti ..........................................................19 3.3 Zgodnje/ predčasno upokojevanje ...................................................................................20

3.3.1 Vzroki in posledice zgodnjega upokojevanja............................................................22 3.3.2 Leta upokojevanja ....................................................................................................22

3.4 Zaposlenost starejših čez dejansko starostno mejo za upokojitev...................................23 3.5 Raziskava o dejanskem položaju starejših delavcev .......................................................24

4. PROBLEMATIKA, S KATERO SE SREČUJEJO STAREJŠI DELAVCI .................25

4.1 Starostna diskriminacija ..................................................................................................25 4.2 Izobrazba starejših delavcev............................................................................................26 4.3 Starejši delavci v očeh delodajalcev................................................................................27

4.3.1 Odziv podjetij na staranje delovne sile ....................................................................28 5. ODGOVOR EU NA STARANJE DELAVCEV – LIZBONSKA STRATEGIJA.........29

5.1 Nastanek Lizbonskih ciljev .............................................................................................29 5.2 Cilji lizbonske strategije na področju trga dela ...............................................................29 5.3 Uresničevanje lizbonskih ciljev.......................................................................................29

6. MOŽNE REŠITVE PROBLEMA STARANJA TER ZAPOSLENOSTI STAREJŠIH DELAVCEV (55-64)................................................................................................................30

6.1 Ukrepi s strani države glede staranja delovne sile...........................................................31 6.2 Ukrepi s strani delodajalcev ............................................................................................33

6.2.1 Management starostnikov.........................................................................................33 6.2.2 Izobraževanje/usposabljanje starejših zaposlenih ...................................................35 6.2.3. Postopno upokojevanje............................................................................................36

i

6.3 Rešitve za delavce ...........................................................................................................36 SKLEP ......................................................................................................................................36 LITERATURA IN VIRI .........................................................................................................37 KAZALO SLIK Slika 1: Povprečna starost mater ob rojstvu otrok......................................................................2 Slika 2: Korelacija med TFR in ocenjeno povprečno starostjo mater ob prvem porodu, leto 2006 .............................................................................................................................................3 Slika 3: Vrzel med spoloma v pričakovani življenjski dobi, v letu 2005 .....................................4 Slika 4: Starostna piramida prebivalstva EU27 v letu 2008 in 2060 ..........................................5 Slika 5: Mediana starosti starost prebivalcev EU27 (ter Norveške in Švica) za leto 2008 in projekcija za leto 2060 ................................................................................................................6 Slika 6: Indeks sprememb prebivalstva po starostnih razredih za EU 27...................................7 Slika 7: Starostna sestava prebivalstva EU v obdobju od 1950 do 2050....................................9 Slika 8: Koeficient odvisnosti starega prebivalstva za države članice EU 27 ter Norveško in Švico ..........................................................................................................................................11 Slika 9: Spremembe v javnih izdatkih za pokojnine med leti 2004 in 2050, temelječ na projekcijah prebivalstva ............................................................................................................13 Slika 10: Prikaz rasti BDP-ja (glede na demografske projekcije) skupaj z njegovima determinantama (zaposlenost/ produktivnost) ...................................................................17 Slika 11: Stopnje zaposlenosti starejših delavcev (55-64 let) po državah članicah EU27, leto 2007 ...........................................................................................................................................20 Slika 12: Razlogi za neaktivnost moških in žensk v starostnem razredu 55-64, v letu 2007.....21 Slika 13: Uradne in efektivne upokojitvene starosti, ločene po spolih- za delavce...................23 Slika 14: Uradne in efektivne upokojitvene starosti, ločene po spolih-za delavke....................23 Slika 15: Stopnje zaposlenosti starejših ljudi (50-69) v EU27 glede na stopnjo izobrazbe in starost, v letu 2007 ....................................................................................................................26 Slika 16: Kako se podjetja odzivajo na možnost pomanjkanja delovne sile z odhodom »baby boom« generacije v pokoj..........................................................................................................27 Slika 17: Doseganje začrtanih ciljev Lizbonske strategije........................................................29 Slika 18: Javno mnenje o tem, kako se spopasti s pomanjkanjem delovne sile (Eurobarometer 2006)..........................................................................................................................................31 Slika 19: Projekcija vpliva pokojninskih reform na povprečno starost ob odhodu s trga delovne sile v letu 2060 .............................................................................................................32 KAZALO TABEL Tabela 1: Prebivalstvo po starostnih razredih ( % od celotne populacije) v letu 2006 ...............7 Tabela 2: Razmerje delavec/ upokojenec za izbrane države .......................................................9 Tabela 3: Udeležba starejših delavcev na trgu dela skozi čas ..................................................18

ii

KAZALO PRILOG Priloga 1: Demografske značilnosti prebivalstva EU27..............................................................1 Priloga 2: Staranje prebivalstva EU27.........................................................................................4 Priloga 3: Ekonomske posledice staranja prebivalstva................................................................9 Priloga 4: Zaposlenost starejših delavcev..................................................................................10

iii

UVOD Podaljševanje življenjske dobe je najbolj značilen demografski pojav sodobne družbe, ki skupaj z znižanjem rodnosti vodi v staranje prebivalstva. Dejstvo, da ljudje živijo dlje in bolj zdravo, lahko nedvomno štejemo za enega izmed največjih dosežkov današnje družbe. Staranje prebivalstva je brez dvoma sila, ki bo preoblikovala gospodarstvo in družbo 21. stoletja. Posledice bodo številne, tako ekonomske kot širše družbene, najbolj izrazito pa se bodo kazale na področju zaposlovanja, upokojevanja in pokojninskega sistema, varčevalnih navad itd. Razlogov za skrb glede staranje ni malo. Starejši so dejansko edini rastoči segment znotraj prebivalstva EU. Hitro naraščanje starejše populacije ob istočasnem upadanju števila prebivalstva vodi v zmanjšanje ponudbe dela, kar bi posledično pomenilo tudi upočasnitev gospodarske rasti. Prebivalstvo, staro 60 in več let, se letno povečuje za približno 2 milijona, medtem ko se rast zaposlenih občutno zmanjšuje z odhodom »baby boom« generacije v pokoj. Takšen demografski trend povzroči občutne spremembe razmerja med aktivnim in vzdrževanim prebivalstvom. Prav tako je vprašljiva vzdržnost pokojninskih sistemov, da pa bi se obdržali, bodo potrebne radikalne spremembe, kot so npr. dvig starostne meje za upokojitev in povečanje pokojninskih prispevkov. Na preizkušnjo je postavljeno tudi financiranje zdravstvenih izdatkov. Namen diplomskega dela je predstaviti glavni izziv današnje EU, staranje prebivalstva ter znotraj tega problem staranja delovne sile oz. zaposlenost starejših delavcev (55-64 let). Kot je že bilo omenjeno, staranje prebivalstva močno vpliva na trg delovne sile. Z analizo trenutnega stanja starejših delavcev na trgu dela ter primerjavo z mlajšimi delavci bomo skušali ugotoviti, če so predsodki oz. miti o starejših delavcih upravičeni. Primerjali bomo zaposlenost starejših delavcev med različnimi državami članicami ter s tem spoznali različne načine spopadanja s problemom staranja prebivalstva. Diplomsko delo sestavlja šest poglavij. V prvem delu je predstavljeno staranje prebivalstva EU skupaj z značilnostmi in pokazatelji tovrstnega demografskega trenda. Spoznali bomo tudi, kakšne so napovedi za prihodnost. Glede na to, da ima problematika posledic staranja velike razsežnosti, se bomo v drugem poglavju osredotočili na ekonomske posledice (rast proračunskih izdatkov, vpliv na finančni sektor - stopnje varčevanja, premoženje posameznikov) ter vpliv na trg dela, produktivnost in gospodarsko rast. V tretjem delu se bomo osredotočili na vedno večji delovni kontingent, ki ga predstavljajo delavci v starostnem razredu 55-64 let. Opredelili bomo pojem starejši delavec nato pa predstavili trenutno stanje na trgu dela oz. njihovo stopnjo aktivnosti. Obravnavali bomo tudi problematiko zgodnjega upokojevanja, ki je začela kazati svojo slabo stran. Upokojevali so se delavci, ki so bili še vedno relativno premladi za pokoj, saj so še bili zmožni za delo. Četrto poglavje je namenjeno problematiki, s katero se srečujejo starejši delavci, predstavljen pa je tudi pogled na obravnavano problematiko s strani delodajalcev. Glede na to, da staranje prebivalstva ni več problem oddaljene prihodnosti, ampak se dogaja zdaj, se tega zavedajo vlade EU in začenjajo ukrepati. Za lajšanje problemov, povezanih s staranjem, je bila oblikovana Lizbonska strategija, o kateri bo govora v petem poglavju. Eden izmed glavnih

1

ciljev te strategije je dvig stopnje zaposlenosti starejših delavcev. Zadnje poglavje bo namenjeno predstavitvi rešitev problematike zaposlovanja starejših ljudi, predlogi, kaj lahko stori država, delodajalci ter delojemalci sami. 1. STARANJE PREBIVALSTVA Staranje prebivalstva je definirano kot povečanje deleža starega prebivalstva nad neko starostno mejo v celotnem prebivalstvu. Za starostno mejo se običajno jemlje 60. ali 65. leto starosti (Malačič, 2006, str. 19). 1.1 Vzroki staranja prebivalstva Staranje prebivalstva je postalo globalni fenomen, ki ne prizadeva le EU, čeprav je prebivalstvo le-te skupaj z Japonsko najstarejše. Staranje je univerzalen proces, ki spremlja gospodarski in družbeni razvoj. Kje sploh lahko iščemo vzrok za glavni demografski problem današnjega časa? Med najpomembnejše dejavnike spreminjanja starostne strukture populacije EU štejemo:

• spreminjanje rodnosti/ zmanjševanje rodnosti • smrtnost/ zmanjševanje smrtnosti kot rezultat podaljšanja življenjske dobe • selitev prebivalstev/ migracijski procesi.

Da se rodnost danes razlikuje od stopnje rodnosti pred nekaj desetletji, kaže podatek, da je bilo leta 2005 rojenih 5,1 milijona otrok v državah članicah EU27, v primerjavi z letom 1965, ko jih je bilo rojenih 7,6 milijona (Demograpy Report 2008: Meeting Social Needs in an Aging Society, 2008, str. 28). Glavni vzrok za spremembo v številu rojstev je sprememba vedenja – evropske ženske rodijo v povprečju manj otrok, kot so jih rodile ženske v 60-ih letih, kar nam pokaže indikator – stopnja totalne rodnosti ( ). nam pove število otrok, ki jih v povprečju rodi ena ženska v svoji rodni dobi, s predpostavko, da je doživela 49. leto starosti (Malačič, 2006, str. 80). Uporablja se tudi kot kazalnik obnavljanja prebivalstva, kjer vrednost 2,1 pomeni, da bo prebivalstvo imelo enostavno reprodukcijo (to velja le za razvite države). V Prilogi 1 Tabela 1 prikazuje za posamezne države članice ter skupni za EU27. Iz tabele je razvidno, kako vrednost kazalnika skozi obdobja pada do stopnje, ki je bistveno pod vrednostjo stopnje obnavljanja populacije.

fT fT

fT

Slika 1: Povprečna starost mater ob rojstvu otrok

Vir: Eurostat Yearbook 2008, str. 50.

2

Zanimiv je tudi podatek glede spremembe povprečne starosti, pri kateri ženske rodijo prvega otroka. Zadnji podatki iz leta 2006 kažejo, da se je povprečna starost žensk ob rojstvu prvega otroka povečala za približno 2-3 leta (za države, za katere imamo podatke) in tako znaša za EU27 27,7 leta. Ob razpoložljivih podatkih lahko naredimo povezavo med stopnjo rodnosti in povprečno starostjo matere ob prvem porodu. Ugotovimo, da imajo države z visoko stopnjo rodnosti tudi visoko povprečno starost matere ob prvem porodu. To prikažemo s spodnjo regresijsko premico.

Slika 2: Korelacija med TFR in ocenjeno povprečno starostjo mater ob prvem porodu, leto 2006

Za glavni dosežek današnje razvite družbe se šteje zmanjšanje umrljivosti oz. povečanje dolgoživosti. V zadnjih 40-ih letih se je pričakovana življenjska doba podaljšala za 10 let, tako za ženske kot za moške. Pričakovana povprečna življenjska doba za EU27 v letu 2004 (zadnje leto, za katero imamo razpoložljive informacije) je bila 78,4 leta (Eurostat demographic data). Z zmanjšanjem verjetnosti smrtnosti skozi življenjski cikel se je povečala pričakovana življenjska doba ob rojstvu. Daljša življenjska doba je omogočena z izboljšanjem kakovosti življenja in vsemi dosežki na področju medicine, ki so zmanjšali verjetnost smrtnosti zaradi določenih bolezni, kot so npr. srčna obolenja, rak, bolezni dihal ipd. Zanimivo je dejstvo, da še zmeraj obstajajo razlike v pričakovani življenjski dobi med članicami EU27. To bi lahko poimenovali kot vrzel med zahodom in vzhodom. V letu 2005 je bilo pričakovati, da bodo fantje, rojeni v EU15, živeli 6,5 leta dlje, kot če bi se ti isti fantje rodili v EU12. Pri deklicah je ta vrzel manjša, in sicer 4 leta. Težava, s katero se spopadajo v EU12, je zgodnja smrtnost moških srednjih let, kar je glavni vzrok za vrzel (Demograpy Report 2008: Meeting Social Needs in an Aging Society, 2008, str. 38).

3

Slika 3: Vrzel med spoloma v pričakovani življenjski dobi, v letu 2005

Vir: Demograpy Report 2008: Meeting Social Needs in an Aging Society 2008, str. 39. Na starostno strukturo prebivalstva nekega območja vplivajo tudi migracije. Glede na to, da so mladi bolj nagnjeni k selitvi, lahko sklepamo, da imajo odselitvena območja starejšo starostno strukturo kot priselitvena območja. Priselitve prispevajo k pomlajevanju prebivalstva. Leta 2005 je bilo za 1,6 milijona več migracij v EU kot pa iz nje. Migracije prispevajo večji odstotek k rasti populacije, kot je razlika med številom rojstev in smrti. Priseljevanja so dokaj neenakomerno porazdeljena med članicami, saj približno ¾ migracij predstavljajo migracije v Veliko Britanijo, Španijo in Italijo (Demograpy Report 2008: Meeting Social Needs in an Aging Society, 2008, str. 43). Migracije bi lahko v prihodnosti pripomogle k blažitvi učinkov upada števila rojstev, tj. krepitvi prebivalstva ter delovne sile, a to seveda ni dovolj za reševanje demografskih problemov, s katerimi se sooča Evropa. 1.2 Kazalci staranja prebivalstva Proces staranja prebivalstva prikazujemo na različne načine, in sicer z:

• naraščanjem odstotka starega prebivalstva, • rastjo srednje starosti prebivalstva • povečanjem indeksa staranja.

Glede na vrednost imenovanih kazalnikov ločimo: mlada, zrela in stara prebivalstva. Najbolj uporabna kazalnika sta odstotek starega prebivalstva (65+) in indeks staranja, ki je razmerje med starim in mladim prebivalstvom (število starih nad 65 let na 100 mladih - 0-19 let). Mlada prebivalstva so opredeljena z odstotkom starega prebivalstva do 5 in z indeksom staranja do 15, zrela prebivalstva z odstotkom starih 5 do 7 in indeksom staranja 15 do 25 in staro prebivalstvo z odstotek starih nad 7 ter indeks staranja nad 25. Te meje so relativne in nekoliko zastarela glede na današnje razmere. Če si pogledamo podatke za EU27 (Priloga 2: Tabela 4), ugotovimo, da imajo posamezna razvita prebivalstva čez 15 % starih in po projekcijah sodeč, se bo ta odstotek še povečal do 30 % in čez. Zato lahko trdimo, da je vrednost indeksa staranja, ki označuje stara prebivalstva, danes pri 25 neustrezen. Danes bi morala biti meja pri 10 % starih in indeksu staranja 40 (Malačič, 2006, str. 20). Države članice EU27 glede na delež starega prebivalstva uvrščamo med stara prebivalstva. Da se

4

prebivalstvo EU uvršča med stara prebivalstva, nam nazorno prikaže tudi piramida, kjer je jasno viden trend staranja prebivalstva. Piramida prebivalstva prikazuje populacijo, razvrščeno po spolu in starosti. Oblika piramide se je danes bistveno spremenila v primerjavi s tipično obliko, ki jo je imela pred desetletji. Danes je oblika šla čisto v drugo smer, in sicer je ožja pri dnu kot rezultat upadanja števila rojstev ter razširjena na sredini, kar predstavlja veliko število starejših ljudi, in ravno takšna oblika je zaskrbljujoča za države EU ter priča staranju populacije (Demograpy Report 2008: Meeting Social Needs in an Aging Society, 2008, str. 20). Na obliko piramide ima velik vpliv »baby boom« generacija. V prihodnjih desetletjih bo veliko število starejših »baby boom-erjev« povečalo število starejših v celotni populaciji oz. širilo piramido proti vrhu. Če je verjeti projekcijam, potem lahko pričakujemo, da bodo prebivalstva v prihodnosti tvorila obliko na glavo obrnjene piramide.

Slika 4: Starostna piramida prebivalstva EU27 v letu 2008 in 2060

Vir: Demograpy Report 2008: Meeting Social Needs in an Aging Society 2008, str. 21. Kot je že bilo omenjeno, projekcije prebivalstva kažejo, da se bo prebivalstvo staralo v vseh članicah. Poleg že omenjenih kazalcev staranja lahko omenimo še srednjo starost oz. mediana starosti, ki je prav tako dober pokazatelj značaja prebivalstva. To je starost, pri kateri je 50 % starejše, ostalih 50 % prebivalstva pa mlajših od srednje starosti (Medvešek, 2002, str. 17). Rast srednje starosti pomeni staranje prebivalstva. Mediana starosti v EU27, ki je v letu 2008 znašala 40,4 leta, se bo po predvidevanjih dvignila do 47,9 let (Giannakouris, 2008, str. 1).

5

Slika 5: Mediana starosti starost prebivalcev EU27 (ter Norveške in Švica) za leto 2008 in projekcija za leto 2060

Vir: Giannakouris, Population and social condition, 2008, str. 3. 1.3 Staranje prebivalstva v EU Evropska unija se danes na eni strani sooča z nenehnim padcem rodnosti, ki ne omogoča več obnavljanja prebivalstva, na drugi strani pa je vedno daljša življenjska doba, kar je bistven dosežek današnje družbe in nenazadnje je tu še staranje tako imenovane »baby boom« generacije, kar vodi v rast števila »starejših delavcev«, upokojencev in zelo starih ljudi. Te tri pojave s skupnim izrazom imenujemo »staranje«. Staranje populacije ne leži več v oddaljeni prihodnosti. Med leti 1960 in 2005 je delež mladih (0-14 let) v celotnem prebivalstvu padel s 26,7 % na 15,9 %. V nasprotju s tem pa se je delež starejših oseb (65+) povečal z 8,8 % na 15,9 % v istem obdobju. Ta trend se bo predvidoma nadaljeval tudi v prihodnje kot posledica že omenjene nizke stopnje rodnosti in daljše pričakovane življenjske dobe. Med vsemi celinami Evropa poroča o najnižjem deležu mladih ter najvišjemu deležu starejših v letu 2005 in tako ostaja najstarejša regija (Eurostat Yearbook 2008, str. 83). Podatki za leto 2008 kažejo, da naj bi se delež oseb, starih 65+ v celotnem prebivalstvu, povečal s 17,1% leta 2008 na 30% v letu 2060 – absolutno gledano to pomeni povečanje iz 84,6 milijona na 151,5 milijona. Podobno je s prebivalstvom, starim 80+, kjer se bo število potrojilo (od 21,8 milijona na 61,4 milijona) (Giannakouris, 2008, str. 1). Slika 6 kaže pomemben vpliv staranja na starostno sestavo evropskega prebivalstva. Eurostatove projekcije prebivalstva predvidevajo povečanje za skoraj 5 milijonov ljudi, starih od 55 do 64 let. Največja sprememba bo opazna v porastu števila ljudi, starih 65+, ki so v letu 2005 predstavljali 15,9 % celotnega prebivalstva, in po projekcijah sodeč se bo njihov delež do leta 2050 povečal na 29,9 %. Ti trendi se prav tako odražajo v starostno odvisnem razmerju, in sicer koeficient odvisnosti starega prebivalstva naj bi se dvignil nad 50 % za EU27 v primerjavi s sedanjimi 25 %. To pomeni, da na vsakega upokojenca prideta manj kot dva delovno aktivna prebivalca, medtem ko so sedaj štirje. Nemčija in Italija bosta v kratkem času najbolj soočeni s spremembami, povezanimi s staranjem populacije, saj se bo do

6

naslednjega leta (2010) delež oseb, starih 65+, gibal čez 20 % (nacionalne populacije). Do leta 2050 pa največji delež oseb, starih 65+, pričakujejo v Španiji (35,7 % španske populacije), Italiji (35,3 %), Bolgariji (33,5 %) in Grčiji (32,5 %). V nasprotju z omenjenimi državami pričakujejo najnižji delež oseb, starih 65+, med članicami v Luksemburgu (kjer bodo predstavljali 22,1 %), na Nizozemskem (23,5 %) ter na Danskem (24,1 %) (Eurostat Yearbook 2008, str. 80).

Slika 6: Indeks sprememb prebivalstva po starostnih razredih za EU 27

Vir: Eurostat Yearbook 2008, str. 26. Po podatkih sodeč lahko opazimo, da je prebivalstvo v Evropi bolj izpostavljeno staranju kot v ostalih delih sveta. Projekcije kažejo, da se bo delež starejših le še večal. To prinaša spremembe med državami članicami ter od družbe zahteva, da se jim prilagodi. Aktivno staranje oz. družba za vse starosti je tema, ki jo v današnjem času zelo pogosto slišimo na razpravah članic unije. Koncept aktivnega staranja vključuje podaljševanje delovne aktivnosti, prilagoditve pokojninskega sistema in sistema socialnih pomoči, vseživljenjsko učenje, dvigovanje kvalitete dela in delovnega okolja, zdravstveno preventivo in promocijo zdravega načina življenja itd. Vlade so se začele zavedati, da glede na demografsko sliko danes in v prihodnje mora biti veliko storjenega, ponuditi oz. omogočiti naraščajočemu številu starejših vse več možnosti, da lahko aktivno prispevajo h gospodarstvu in družbi, saj bi s tem lahko ublažili posledice staranja. 1.4 Spreminjanje strukture prebivalstva EU

Tabela 1: Prebivalstvo po starostnih razredih ( % od celotne populacije) v letu 2006

0-14 15-24 25-49 50-64 65+ EU 27 16,0 12,7 36,4 18,1 16,7 BE 17,1 12,1 35,6 18,1 17,2 BG 13,6 13,6 35,5 20,1 17,2 CZ 14,6 13,2 36,9 21,0 14,2

»se nadaljuje« 7

»nadaljevanje« 0-14 15-24 25-49 50-64 65+

DK 18,7 11,2 35,1 19,9 15,2 DE 14,1 11,8 36,5 18,4 19,3 EE 15,1 15,6 34,7 17,9 16,8 IE 20,5 15,2 37,8 15,5 11,1 GR 14,3 12,0 37,6 17,6 18,5 ES 14,5 11,9 40,4 16,6 16,7 FR 18,6 12,9 34,4 17,9 16,2 IT 14,1 10,3 37,5 18,3 19,7 CY 18,4 15,8 37,1 16,6 12,0 LV 14,3 15,7 35,5 17,6 16,8 LT 16,5 15,6 36,1 16,5 15,3 LU 18,6 11,6 38,3 17,1 14,3 HU 15,4 12,9 35,8 20,1 15,8 MT 17,1 14,4 34,9 20,0 13,5 NL 18,3 12,0 36,5 19,0 14,3 AT 15,9 12,3 37,7 17,6 16,5 PL 16,2 16,2 36 18,2 13,3 PT 15,6 12,2 37,3 17,7 17,1 RO 15,5 15,2 37,0 17,4 14,8 SI 14,1 13,1 38,0 19,2 15,6 SK 16,6 15,9 38,0 17,8 11,7 FI 17,3 12,5 33,2 21,1 16,0 SE 17,3 12,4 33,3 19,7 17,3 UK 17,8 13,2 35,2 17,8 16,0

Vir: Eurostat, Demographic Data. Iz tabele je razvidno, da je bilo približno 16 % prebivalcev EU27 mlajših od 15 let. Irska je imela najmlajše prebivalstvo, saj je bilo 20,5 % populacije mlajše od 15 let. Sledijo ji Danska, Francija, Luksemburg in Ciper, ki so v letu 2006 evidentirali 18-19% populacije, mlajše od 15 let. Osebe, ki so v delovno aktivnem obdobju tj. 15-64 let, so predstavljale 67,2 % vseh prebivalcev EU27, medtem ko so preostalih 16,7 % predstavljali prebivalci, stari 65 let in več (Eurostat Yearbook 2008, str. 80). Če primerjamo te podatke s Sliko 7, kjer je prikazana starostna struktura prebivalcev EU za obdobja 1950, 1975, 2000, vidimo, kako se starostna struktura spreminja. Delež mlajših od 15 let se zmanjšuje, medtem ko se delež starejših vztrajno povečuje. Glede na napovedi projekcij se pričakuje, da se bo povprečna starost v EU zvišala z 39 na 49 let med leti 2004 in 2050. Število mladih ljudi (0-14) bo še naprej nadaljevalo z upadanjem - s približno 100 milijonov, leta 1975, na 66 milijonov do leta 2050. Prebivalstvo delovno aktivnega kontingenta (15-64) bo najbolj številčna okrog leta 2010 (331 milijonov), a se bo potem začelo manjšati ter do leta 2050 naj bi predstavljala približno 268 milijonov. Prebivalstvo 65+ bo še naprej naraščala, in se bo z 86 milijonov leta 2007 do leta 2050 povzpela na 141 milijonov (Europe`s demographic future: Facts and figures on challenges and opportunities, 2007, str. 48).

8

Slika 7: Starostna sestava prebivalstva EU v obdobju od 1950 do 2050

Vir: Green paper »Confronting demographic change: A new solidaritiy between the generations«, 2005, str. 19. Trenutno nam torej struktura evropskega prebivalstva še vedno razkriva naraščanje delovno aktivnega kontingenta (15-64) ter kontingenta starega prebivalstva in upad števila mladega kontingenta. Pojavljajo se neugodna razmerja med omenjenimi kontingenti - razmerje delovno aktivni/upokojeni konstanto pada ter je iz leta v leto nižje, še posebno v tranzicijskih državah, medtem ko je v zahodnih bolj upočasnjeno. Kot primer lahko na eni strani navedemo Avstrijo, kjer je bilo leta 1980 to razmerje 1,92:1, leta 1990 1,69:1, leta 1996 pa 1,62:1, na drugi strani pa imamo tranzicijsko državo Poljsko, kjer je bilo leta 1989 razmerje 2,69:1 in leta 1996 je to razmerje padlo na 1,72:1 (Stanovnik, 1999, str. 9).

Tabela 2: Razmerje delavec/ upokojenec za izbrane države 1990 2020 Finska 3,2 1,8 Nemčija 2,4 1,8 Irska 2,0 1,5 Italija 2,1 1,4 Nizozemska 2,6 1,8 Portugalska 2,5 2,1 Španija 1,9 1,5 Švedska 2,3 1,9 Velika Britanija 2,2 1,9 Slovenija* 2,3 1,0 Francija 2,5 1,8 Skupaj (aritmetična sredina) 2,4 1,7

Vir: Auer P., Ageing of the Labour Force in OECD Countries – Economics and Social Consequences ,2000, str. 5 * vir: www.donos.net, 2003.

9

http://www.donos.net/

1.4.1 Koeficient odvisnosti oz. stopnje vzdržnosti Starostni koeficient odvisnosti prebivalstva je pomemben demografski indikator, ki odraža razmerje med glavnimi kontingenti prebivalstva. Gre za razmerje med odvisnima kontingentoma (0-14 in 65+) ter delovnim kontingentom prebivalstva (15-64). Ločimo med koeficientom odvisnosti starega prebivalstva in koeficientom odvisnosti mladega prebivalstva. Koeficient odvisnosti starega prebivalstva predstavlja število ljudi, starih nad 65+ let, v primerjavi s številom ljudi, ki so še v delovno aktivnih letih, tj. 15-64 let. Koeficient odvisnosti mladega prebivalstva pa predstavlja število mladih (0-14) v primerjavi s številom ljudi, starih od 15-64 let. Celotno odvisno razmerje predstavlja skupno število mladih do 14 let ter starejših od 65+, v primerjavi s številom ljudi v populaciji od 15 od 64 let. Koeficient odvisnosti mladega prebivalstva za evropsko celino se je v obdobju od 1960 do 2005 znižal od 41,4 % do 23,3 %, medtem ko je starostno odvisno razmerje naraslo s 13,6 % na 23,3 %. Da je staranje tako dinamično v Evropi, lahko za ilustracijo podamo primer severnoameriške celine, kjer je starostno odvisno razmerje v istem obdobju (1960-2005) naraslo s 15 % na 18,3 % (Eurostat Yearbook 2008, str. 80). Za prihodnost lahko trdimo, da bo trend upokojevanje “baby boom” generacije, katerega bo pospešilo staranje prebivalstva, vodil k neravnovesju med populacijo v delovnih letih ter upokojenci. Gibanje starostno odvisnega koeficienta je že danes zaskrbljujoč. Današnja vrednost tega koeficienta se giblje okrog 0,25, kar pomeni, da na vsakega upokojenca pridejo štirje ljudje v delovnih letih (15-64) oz. z drugimi besedami povedano, za vsakega upokojenca delajo štirje ljudje. Projekcije kažejo, da se bo koeficient do leta 2060 gibal med 0,5 in 0,53. V letu 2050 bosta prišli samo dve osebi v delovnih letih na osebo staro 65+ let. Le nerealno veliko povečanje neto priseljevanje ali stopnje rodnosti, bi lahko vplivalo oz. spremenilo tovrsten trend. A danes smo priča padanju stopnje rodnosti in dolgoživosti, ki močno pospešujeta staranje prebivalstva. Države v takšni situaciji lahko pričakujejo, da se njihov koeficient odvisnosti starega prebivalstva potroji v primerjavi z današnjim. Na primer, na Slovaškem in Poljskem se bo vrednost koeficienta dvignila do 0,68, kar pomeni da bodo le trije ljudje v delovnih leti za dve osebi stari 65+ let. Trend spreminjanja starostne strukture je neizogiben. Delež delovno sposobnih oseb v starosti od 15 do 64 let se bo zmanjšal, medtem ko se bo delež oseb starih 65 in več let povečal. Najhitrejše rastoča starostna skupina bodo ljudje stari 80 ali več let (Priloga 2 Tabela 5) (Demographic report 2008, 2008, str. 56). Starostno odvisni koeficienti za posamezne članice EU sledijo trendu celotne evropske celine. Tako se je koeficient odvisnosti mladega prebivalstva v letu 2005 gibal od 20 % v Belgiji, do 30 % v Estoniji, medtem ko je bil koeficient odvisnosti starega prebivalstva najnižji na Slovaškem (16,3 %) in najvišje v Italiji (29,3 %). Skupni (total) koeficient odvisnosti za EU27 je v letu 2006 znašal 48,8 %, leta 2050 pa naj bi znašal kar 77 %. To pomeni, če ga primerjamo z letom 2004, kjer je bila ena odvisna oz. neaktivna oseba (mlada ali stara) na dve osebi v delovnem obdobju, bodo leta 2050 na 4 osebe v aktivnem obdobju prišle 3 neaktivne –vzdrževane osebe (Eurostat Yearbook 2008, str. 80).

10

Slika 8: Koeficient odvisnosti starega prebivalstva za države članice EU 27 ter Norveško in Švico

Vir: Giannakouris, Population and social condition , 2008, str. 4. 2. POSLEDICE STARANJA PREBIVALSTVA Posledic staranja populacije je več in vključujejo tako ekonomske kot socialne/družbene posledice. Družbene posledice se odražajo v spremembi družinske strukture, v odnosu med generacijami in na ostalih področjih življenja. Ekonomske posledice staranja so povezane z rastjo finančnega bremena, ki ga nosi delovno aktivno prebivalstvo. V prejšnjem poglavju smo že omenili rast koeficienta starostne odvisnosti. Staranje prebivalstva ima vpliv tudi na trg dela, in sicer na sestavo trga ter stopnjo aktivnosti. Poleg omenjenih posledic pa staranje lahko vpliva tudi na gospodarsko rast, in sicer podatki kažejo, da bo znižalo “potencialno letno rast” BDP v Evropi z 2 - 2,25 % danes na 1,25 % leta 2040 (Zelena knjiga “Odziv na demografske spremembe”, 2005, str. 7). Ko govorimo o rasti števila prebivalstva, ne moremo mimo Thomasa Malthusa (1798), ki je rast števila prebivalstva pogojeval z rastjo ekonomije, kapitalsko opremljenostjo in (zlasti) z možnostmi zadostne proizvodnje hrane. Črnogleda ugibanja o usodi civilizacije so bila morda legitimna v njegovem času, ko je bila stopnja rodnosti večja od stopnje rasti realne ekonomije. Z industrijsko revolucijo in tehnološkim napredkom pa seveda ni bilo več bojazni za nastop tako imenovane »Malthusove pasti«. Pa vendar je bil Malthus prvi, ki se je zavedal pomembnosti stopnje rodnosti in naravnega prirasta za oblikovanje dinamičnega ravnotežja v modelih ekonomske rasti. Če potegnem paralelo z Malthusovo teorijo v današnjem času, zbuja skrb neskladnost generacijske strukture prebivalstva z medgeneracijskimi računi, ki bi zagotavljali trajnostno sožitje. Dolgoročna stabilnost javnih financ je močno odvisna od generacijske strukture prebivalstva. Ena najbolj očitnih neskladnosti je problem ne-kritja v »pay as you go« pokojninskem sistemu. Evropa je prisiljena k reformiranju nekdaj klasičnih

11

solidarnostnih pokojninskih sistemov, predvsem zaradi vse daljše življenjske dobe ljudi in ne nazadnje zaradi dolgoročnih nesorazmerij med aktivnim in neaktivnim prebivalstvom, ki izhaja iz trajno padajoče stopnje rodnosti. V tem poglavju si bomo podrobneje pogledali posledice staranja prebivalstva, ki se odražajo v porastu proračunskih izdatkov, vplivu na finančni sektor ter na trgu dela. 2.1 Ekonomske posledice staranja prebivalstva Kot je že bilo povedano, staranje prebivalstva vpliva na različna področja življenja, na ekonomsko pa še posebej. V zadnjem stoletju se je v gospodarsko najrazvitejših državah zgodila ključna socialna sprememba – življenjska doba se je znatno podaljšala, a spremlja jo precejšnji upad rodnosti, zato je veliko skrbi glede vzdržnosti pokojninskega sistema, saj je vedno več starejšega prebivalstva oz. upokojencev, ki preživljajo vedno več let v pokoju. Biscmarkov sistem je bil vzpostavljen, ko je bila situacija drugačna. Danes je učinek ekonomske neaktivnosti zelo velik. Ravno zato lahko največ težav s staranjem populacije pričakujemo na področju pokojninskih sistemov in v pomanjkanju delavcev na trgu dela. Posledice bodo vidne tudi z vse večjimi odhodki za zdravstvo. Daljša življenjska doba pomeni višje stroške za zdravstvo ter dolgotrajno oskrbo. Velika verjetnost je, da ostareli trpijo za invalidnostjo ali boleznijo. Tako predstavljajo izdatki za pokojnine in zdravstveno varstvo vedno večjo proračunsko postavko v nacionalnih računih držav unije. V Prilogi 3 Slika 12 prikazuje izdatke (kot % BDP-ja) povezane s staranja za določena obdobja. 2.1.1 Rast proračunskih izdatkov Z rastjo deleža starejših se povečujejo tudi izdatki za starejše, med katerimi so najbolj zaskrbljujoči izdatki za zdravstveno varstvo in pokojnine. Dolgoročne projekcije kažejo, da so stroški za pokojnine, zdravstveno varstvo ter oskrbo povezani s staranjem prebivalstva, kar bo vodilo k znatnemu povečanju javnih izdatkov držav članic do leta 2050. Veliko držav članic je že izvedlo reforme, s katerimi naj bi blažile vpliv povečanja deleža starega prebivalstva na javne finance. Javni in osebni izdatki za pokojnine so v letu 2003 predstavljali približno 13 % BDP EU. Spodnja Slika 9 prikazuje, kolikšen del BDP med leti 2004 in 2050 predstavljajo oz. bodo predstavljali izdatki za pokojnine. Javni izdatki za pokojnine se bodo praviloma povečali v večini držav, v nekaterih pa je načrtovano zmanjšanje, saj se je del teh premaknil v zasebno pokojninsko varčevanje, kar je razvidno tudi iz spodnje tabele. Kljub prehodu v privatni pokojninski sistem ter skrbi za konkurenčni in odprt pokojninski trg bo skrb za pokojnine še vedno ostala glavna odgovornost države.

12

Čeprav se države glede demografskih razmer med seboj razlikujejo, pa so povsod potrebne reforme sedanjih sistemov za zagotavljanje pokojnin, zdravstvenega varstva in dolgoročne nege. Projekcije dolgoročno napovedujejo porast izdatkov za pokojnine in zdravstveno varstvo. Vzdržnost socialnih sistemov je na dolgi rok ogrožena. Vse večji izdatki javnih financ za starajoče se prebivalstvo ustvarjajo dolg in povečanje bi lahko vodilo v spiralo dolga ter omejilo bodočo gospodarsko rast. Zato so potrebne dobro pripravljene in temeljite reforme. Zaradi naraščajoče skrbi o prihodnji vzdržnosti sistemov socialne varnosti je bila v zadnjih letih največja pozornost nacionalnih politik usmerjena v pokojninske reforme. Med

predlaganimi reformami zasledimo prizadevanja za povišanje starosti za polno upokojitev, izravnava starosti za moške in ženske ter možnost odložene upokojitve. Večina ukrepov je usmerjenih v zmanjševanje oz. omejevanje pravic, kar pa že danes povzroča veliko nasprotovanje tako starejših kot tudi sindikatov ter posameznih političnih strank.

Slika 9: Spremembe v javnih izdatkih za pokojnine med leti 2004 in 2050, temelječ na projekcijah prebivalstva

Legenda: * glede na to, da je zajeto obdobje od leta 2004, med članicami nista Bolgarija in Romunija, ki sta zadnji novi članici

Vir: Eurostat-working session on demographic prjections, 2007, str. 29.

Veliko obstoječih pokojninskih sistemov je zasnovanih na načelu solidarnosti, po katerem aktivno prebivalstvo s svojimi prispevki skrbi za sprotno financirajo trenutno upokojene generacije (Pay As You Go sistem). Glede na trenutno stanje pa začenjajo nastajati problemi, saj je vedno več upokojenih v primerjavi z delovno aktivnimi oz. vidno se manjša razmerje vzdrževanega (odvisnega) v primerjavi z aktivnim. Sistem je zelo občutljiv na pojav večjih demografskih nesorazmerij. Problem je razviden iz sledeče PAYG enačbe (Stanovnik, 2004, str. 202): cw = bw wN pN v kateri oznake pomenijo: c = prispevna stopnja (v % povprečne plače) w = povprečna plača

wN = število aktivnih zavarovancev (plačnikov) b = razmerje med povprečno pokojnino in povprečno plačo (»nadomestitveno razmerje«)

pN = število upokojencev Če enačbo preuredimo in zapišemo kot c = b / vidimo, na kakšen način povečevanje razmerje med upokojenim in delovnim prebivalstvom vpliva na pokojninski sistem starega prebivalstva. Enačba pokaže, da se pri PAYG sistemu obremenitev sedanje aktivne generacije močno poveča, če se povečuje razmerje med upokojenci in aktivnimi zavarovanci. To vpliva na državo tako, da le-ta mora kriti razliko iz proračunskih sredstev v višini sredstev, ki jih zberejo zaposleni s prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki so potrebni za zagotovitev pokojnin upokojencem. Zato si države prizadevajo z reformami, ki bi potisnile zakonsko mejo za upokojitev navzgor tako za moške kot ženske, da bi obdržali vzdržnost pokojninskega sistema. Zagotovitev ustrezne pokojnine za veliko “baby boom” kohorto je

pN wN

13

bistveno odvisno od tega, ali bo mogoče efektivno upokojitveno starost zopet dvigniti. Pri pokojninskem sistemu mora obstajati transparentni in daljši življenjski dobi prilagojena povezava med prispevki in prejemki pokojnin. Medtem ko je v 60-ih letih prejšnjega stoletja bilo normalo, da so se ljudje upokojili pri šestdesetih ali več letih, so v 70-ih in 80-ih zapustili trg delovne sile bistveno prej. Čeprav se zdi, da se je ta trend iz 70-ih in 80-ih obrnil navzgor, je povprečna starost, ko se ljudje upokojijo, pod starostjo v poznih 60-ih. Več govora o trendu zgodnjega upokojevanja bo v naslednjem poglavju. Kot je bilo že povedano, delovno obdobje se v zadnjih desetletjih krajša, medtem ko se število let, ki jih ljudje preživijo v upokojitvi, daljša. Z drugimi besedami bi lahko rekli, da se obdobje, ko ljudje plačujejo prispevke, krajša, a obdobje, ki ga preživijo, medtem ko prejemajo pokojnino, je vedno daljše. Ravno reforme pokojninskih sistemom, s katerimi bi se ponovno vzpostavilo ravnovesje med leti, ko so ljudje delovno aktivni in plačujejo prispevke ter leti, ko iz te blagajne prejemajo pokojnino, bodo preprečile revščino v starosti v času, ko število upokojencev samo še narašča. V zadnjem času lahko zasledimo nove pristope k študiji vzdržnosti ter pravičnosti pokojninskih in drugih socialnih sistemov. Takšni so generacijski računi, ki omogočajo, da za posamezno generacijo izračunamo, koliko so med svojim aktivnim življenjem vplačali v razne socialne blagajne (oz. koliko prispevkov so plačali) in koliko dobijo iz teh blagajn na koncu, ko se upokojijo. Za pretekle generacije je veljalo, da je bila bilanca pozitivna, kar je pomenilo, da so dejansko dobivali več, kot so vplačali. Zaradi staranja prebivalstva bo za naslednje generacije slika drugačna. Izračuni kažejo, da bodo lahko prejeli samo 80 ali celo 70 % vplačanega, in bolj ko se oddaljujemo v prihodnost, se delež manjša ( do 30 %). Velika verjetnost je, da bo v prihodnosti potrebno postaviti zgornjo mejo deleža pokojnin v BDP držav članic EU, s tem pa tudi obremenjenost plač delovno aktivnega prebivalstva (Malačič, 2008, str. 797). Vpliv staranja na zdravstvo ter dolgotrajno oskrbo je podobno temu, kar smo spoznali pri pokojninah, a ima svoje specifičnosti. Ugotavljamo, da se s staranjem povečuje potreba po specialistih in storitvah, povezanimi s starejšimi. Za daljše obdobje je dokaj težko napovedati te izdatke. Izdatki za zdravstveno varstvo so odvisni od predpostavke o dohodkovni elastičnosti povpraševanja po teh storitvah. Medtem ko nekateri scenariji kažejo, da je ta elastičnost večja od ena, drugi predpostavljajo, da bo per capita potrošnja za zdravstveno varstvo v prihodnosti ostala nespremenjena. Vsaj do neke mere bo ta potrošnja odvisna tudi od ekonomske blaginje v prihodnjih letih (Malačič, 2008, str. 797). Verjetnost za uporabo zdravstvenih storitev z leti narašča. Največjo »uporabo« zdravstvenih storitev je tako zaslediti pri populaciji 80+. Pomembno je omeniti, da se za populacijo 80+ pričakuje najhitrejša porast, in sicer z 4,1 % leta 2005 na 6,3 % leta 2025 ter 11,4 % leta 2050 (Europe`s demographic future: Facts and figures on challenges and opportunities, 2007, str. 69). Potrebno je opozoriti, da večanje izdatkov za zdravstvo ne pomeni slabega zdravstvenega stanja populacije, ampak je vzrok v temu, da je relativno vedno več starejših ljudi, ki so pač glede na starost bolj dovzetni za poškodbe in bolezni ter jih seveda spremljajo obolenja, povezana s starostjo. S hitro rastjo najstarejših starostnih skupin pa se pričakuje tudi pritisk na sredstva za dolgotrajno oskrbo. Tudi tu obstajajo razlike med državami ter regijami. V določenih predelih Evrope je ravno na tem področju posebno velika vloga družinskih članov, predvsem žensk, drugod pa mogoče manj. V prihodnosti se pričakuje, da bodo vlogo družine prevzele institucije (domovi za stare ipd.).

14

2.1.2 Druge posledice Kot je že bilo omenjeno, sprememba starostne strukture prebivalstva ima velik vpliv na ekonomsko aktivnost ter gospodarstvo po dejavnostih. Mogoče se celo še premalo zavedamo, da spremenjena starostna sestava populacije vpliva celo na vse faze gospodarskega procesa, na proizvodnjo razdelitve, potrošnjo ter varčevanje in investicije. S tem posledično vpliva na vse trge – trg dela, kapitala. Da so se ljudje začeli zavedati, kolikšne razsežnosti ima staranje populacije, dokazujejo raziskave vpliva na trg kapitala, s katerimi se ukvarja Centralna banka v Združenih državah. Skušajo ugotoviti, kako bo prodaja premoženja “baby boom” generacije, ki se je v teh letih začela upokojevati, vplivala na cene na borzah, trgih zavarovanja, trgih nepremičnin ipd. Raziskovalci so že pred desetletji ugotavljali, da ima številčnost posameznih generacij in širših kohort pomemben vpliv na njihovo ekonomsko usodo skozi življenjski cikel. Na primer za »baby boom« generacijo, ki je zelo številčna, ugotovimo, da je bila njena ekonomska usoda v razvitih državah manj ugodna od usode generacij in kohort, ki so bile manjše (Malačič, 2008, str. 795). Kako staranje vpliva na varčevanje, je razvidno že iz hipoteze o življenjskem ciklu, kjer je posameznikovo življenje razdeljeno v tri obdobja, in sicer prvo obdobje do 18 leta, ko naj bi bil posameznik vzdrževan v času šolanja ipd., drugo obdobje je obdobje, ko je posameznik aktiven (do 60-ega oz 65-ega leta) in v tem času varčuje, da potem, ko pride v tretje obdobje oz. obdobje pokoja, ko je spet vzdrževana oseba, začne porabljati privarčevana sredstva. Narejena je bila raziskava med članicami OECD, ki je preučevala odvisnost stopnje nacionalnih varčevanj od deleža starejših ljudi v primerjav z delovno aktivnim kontingentom prebivalstva (15-64) oz. koeficientom starostne odvisnosti. Analiza je pokazala negativno zvezo med koeficientom in stopnjo varčevanja. Stopnja varčevanja je pri državah z izrazitim deležem starejših ljudi nižja, saj so starejši največji porabniki privarčevanih sredstev. V nasprotju s to trditvijo pa obstajajo nekatere raziskave, ki kažejo, da teorija varčevanja v upokojitvi ne drži. Nekateri posamezniki v upokojitvi celo nadaljujejo z varčevanjem. Ta teorija nasprotuje o zmanjšanju varčevanja (agregatnega) kot posledica staranja prebivalstva, tj. da se s staranjem povečuje delež upokojencev, ki prihranke porabijo in le-to pripelje do zmanjšanja agregatne stopnje varčevanja (Disney, 1996, str. 228-241). 2.2 Vpliv staranja populacije na trg dela, produktivnost ter gospodarsko rast Zaradi staranja prebivalstva se pojavlja strah, da bo prišlo do pomanjkanja delovne sile. Z uporabo določenih zaposlitvenih politik se bodo posledice začasno ublažile. To je razvidno iz projekcij, ki prikazujejo, da bo kljub padcu števila ljudi v delovno aktivnem obdobju (15-64 let) po letu 2011 število vseh zaposlenih v EU naraščalo vse do leta 2017 predvsem na račun večje udeležbe žensk ter starejšega prebivalstva. Potrebno je opozoriti, da bo ta rast le začasna in se bo težko izogniti močnim posledicam starajoče se EU, tudi če se doseže cilj Lizbonske strategije, 70% zaposlenih, starih med 15-64 let. Cilj se bo dosegel, a z desetletno zamudo (Europe`s demographic report, 2007, str. 57). Dolgoročno se s povečanjem zaposlenosti žensk in starejših ne bo moglo presegati negativnega vpliva staranja prebivalstva. Pomembno pri staranju prebivalstva oz. delovnega kontingenta je, da se vprašamo, kako se staranje odraža na produktivnost delavcev oz. kako bo vplivalo na produktivnost v gospodarstvih s postarano

15

delovno silo. Strokovnjaki si niso edini pri odgovoru na to vprašanje – eni poudarjajo negativen vpliv na produktivnost gospodarstev, drugi pa zagovarjajo, da je produktivnost tudi lastnost širših razmer in da je pomembna celotna faktorska produktivnost, ki je v manjši meri odvisna od individualne produktivnosti delavcev (Malačič, 2008, str. 796). Problematika produktivnosti posledično spremlja še vprašanje z bodočo gospodarsko rastjo oz. kako staranje populacije vpliva na rast BDP. 2.2.1 Produktivnost Nekateri so mnenja, da produktivnost ljudi z leti upada (še posebno delavcem po 55. letu) in glede na prizadevanja k vse večjemu deležu zaposlenih starejših delavcev bi to posledično pomenilo splošno zmanjšanje produktivnosti delovne sile v gospodarstvu. Z vse starejšo delovno silo se tudi pojavlja vprašanje, kako so starejši dejansko dovzetni do novih sprememb, ki jih prinašajo tehnologije, in kolikšna je njihova nagnjenost k dolgoročnim investicijam v izobrazbo ter raziskave in razvoj (R&R). Analiza Evropske komisije je našla funkcijo narobe obrnjene U oblike med individualno produktivnostjo in leti za večino delavcev (ne vse) po petdesetem letu starosti. Vzrok padca je v zmanjšanju sposobnosti, povezanimi z leti, medtem ko izkušnje produktivnost dvignejo. Pomembno je vedeti, da produktivnost ni preprosto le seštevek posameznikovih inputov, ampak je sistem lastnosti, ki jih ne moremo ločiti od družbenih komponent. Glavna dejavnika, s katerima si razlagamo produktivnost, sta izobrazba in starost. Gre za kombinacijo človeškega kapitala in tehnologije, ki determinira potencialno rast ekonomije. Izobrazba očitno ima močan vpliv na produktivnost in bi dolgoročno gledano lahko zelo dobro kompenzirala negativne učinke staranja prebivalstva na produktivnost. Najnovejša študija je ugotovila, da dodatno leto izobrazbe lahko poveča produktivnost do 20 %, kar je bistveno več od 8-10 %, ki smo jih lahko do sedaj zasledili v literaturi (Europe`s demographic future: Facts and figures on challenges and opportunities, 2007, str. 63). Trenutni podatki, ki so na voljo, ne napeljujejo k prepričanju, da so starejši delavci manj produktivni, saj se bistven upad mentalnih in fizičnih sposobnosti pojavi v visoki starosti. Ne smemo pozabiti na izkušnje, ki jih imajo starejši delavci. Zavedati se moramo, da bodo prihodnje generacije starejših delavcev dosegle višjo izobrazbeno raven in bodo lahko učinkoviteje ter lažje uporabljali informacijsko in komunikacijsko tehnologijo. Danes prihaja do zmanjšanja učinkovitosti pri delu ravno zaradi zastarelosti znanja in veščin ter pregorelosti (Bostner, 2007, str. 20). Najpogostejša področja, v katerih se starejši kadri slabše izkažejo oz. so manj učinkoviti:

• službe, v katerih so izpostavljeni močnim zunanjim dejavnikom, kot so: močan hrup, vročina ali mraz, slaba osvetljava;

• aktivnosti, ki zahtevajo veliko natančnosti pri delu z rokami in dejavnosti, • ki zahtevajo zelo hitro mentalno obdelavo informacij; • službe, ki zahtevajo veliko moči in vzdržljivosti.

Zaradi zgoraj naštetih področij dela je pomembno poskrbeti tudi za zdravstveno stanje starajočega se prebivalstva. Tako kot je že bilo povedano, se lahko negative vplive staranja na produktivnost zelo dobro kompenzira z višjo stopnjo izobrazbe oz. vlaganjem v znanje na dolgi rok. Namesto da se osredotočamo oz. obremenjujemo ali produktivnost z leti upada, je pomembnejše vprašanje, kako naj politiko izobraževanja ter vseživljenjskega učenja

16

prilagodimo kontekstu starajoče se družbe. Staranje naj bi dejansko povečalo ekonomske donose k izobraževanju, ki lahko koristijo višji produktivnosti na dolgi rok, seveda pod pogojem, da so skozi delovno dobo veščine in spretnosti delavcev »posodobljene«. 2.2.2 Manjša gospodarska rast Na podlagi projekcij o prebivalstvu ter predpostavkah o bodoči produktivnosti se lahko naredijo tudi projekcije glede bodoče rasti gospodarstva (BDP).Evropska komisija je naredila to projekcijo, in sicer za čas projekcije države EU25. Projekcija napoveduje, da se bo splošni dolgoročni trend rasti obrnil navzdol, predvsem kot negativna posledica večanja deleža starejše populacije. EU25 bo priča padcu povprečne letne rasti BDP z 2,4 % v obdobju od 2004-2010 na 1,2 % med leti 2031-2050 (Europe`s demographic future: Facts and figures on challenges and opportunities, 2007, str. 61). Večji delež populacije 65+ pomeni nižjo stopnjo rasti BDP na delavca ter ima negativen vpliv na BDP per capita zaradi upadanja deleža delovno sposobnega prebivalstva.

Slika 10: Prikaz rasti BDP-ja (glede na demografske projekcije) skupaj z njegovima determinantama (zaposlenost/ produktivnost)

Vir: Europe`s demographic future: Facts and figures on challenges and opportunities, 2007, str. 62. 3. POLOŽAJ STAREJŠIH DELAVCEV NA TRGU DELA Glede na to, da se »baby boom« generacija približuje upokojitvi in mladi vse bolj pozno vstopajo na trg delovne sile, obstaja strah pred pomanjkanjem delavcev. Za države EU pomeni to velik izziv, na katerega se bodo odzvale glede na svojo nacionalno politiko. Za vse pa je zagotovo glavni pristop k temu izzivu reforma pokojninskega sistema, ki promovira »aktivno staranje« in katere cilj je zvišanje stopnje zaposlenosti starejših delavcev. Izboljšanje delovnih pogojev ter nadaljevanje s poklicno izobrazbo bi praviloma pripomogli k višji stopnji zaposlenosti. Prvi pogoj za doseganje čim daljšega »delovnega življenja« je podpiranje oz. promoviranje zdravja ter preprečevanje vrste zdravstvenih težav, ki bi nastale zaradi dela oz. na delovnem mestu.

17

K rasti stopnje zaposlenosti bo torej bistveno prispevala rast stopnje zaposlenosti žensk ter predvsem rast zaposlenosti starejših delavcev oz. daljša udeležba delavcev, starih 55 in več let na trgu delovne sile. Glede na trenutno stanje med EU27, kjer se povsod spopadajo s težavo vse večjega deleža starejših ljudi, bi se osredotočili na udeležbo delavcev, starih 55-64 let, na trgu delovne sile. Starejši delavci predstavljajo kar ¾ naraščajoče delovne sile. Projekcije kažejo, da bo porast od 40 % v letu 2004 do 47 % v letu 2010 ter 59% leta 2025 predvsem odraz spremenjenega trenda zgodnjega upokojevanja, ki se je pojavil predvsem v 90-ih letih prejšnjega stoletja. Zahvala gre pozitivnim učinkom pokojninskih reform med članicami EU, ki so prestregle dostop do zgodnjega upokojevanja npr. z dvigom starostne meje za upokojitev ter izboljšanje finančnih spodbud za ohranitev delavcev čim dlje na trgu delovne sile (Europe`s demographic future: Facts and figures on challenges and opportunities, 2007, str. 13).

Tabela 3: Udeležba starejših delavcev na trgu dela skozi čas 1985 1990 1995 2000 2006 BE 27,3 22,2 24,2 27,1 33,6 BG - - - 24 43 CZ - - - 38,2 47,7 DK 53,1 57,0 53,6 58,2 63,2 DE 39,5 42,4 42,8 42,9 55,2 EE - - - 51,3 61,0 IE 45,7 42,8 43,0 46,5 54,4 GR 46,0 41,4 41,9 40,5 43,9 ES - 40,1 36,6 40,9 46,8 FR 35,6 32,9 31,4 31,7 40,5 IT 33,8 32,5 29,0 29,0 33,4 CY - - - 51,2 55,5 LV - - - 39,8 57,1 LT - - - 45,4 52,9 LU 25,6 27,3 25,6 27,6 33,7 HU - - - 22,9 34,9 MT - - - 29,5 30,8 NL 30,3 30,9 29,9 39,0 49,6 AT - - 30,2 30,5 36,8 PL - - - 31,3 30,7 PT - 47,6 47,4 52,4 53,5 RO - - - 50,0 42,8 SI - - - 24,0 33,4 SK - - - 24,3 36,7 FI - - 39,5 45,9 58,5 SE - - 67,2 68,4 72,8 UK 51,4 53,1 51,5 52,9 59,1 EU 27 - - - 39,7 45,1

Vir: The 2009 Ageing report: underlying assumptions and projection methedologies, 2008, str. 59.

3.1 Kdo je starejši delavec Večina zakonodaj EU opredeljuje kot starejšega delavca osebo, staro več kot 55 let, čeprav je v praksi pogosto drugače. Dostikrat naletimo na miselnost v podjetjih, da je starejši delavec že

18

vsak delavec, ki je star nad 40 let. To je imelo negativen vpliv na to, kakšen pogled imajo managerji in nadzorniki na starejše delavce, saj so sedaj delavci stari 40+ obravnavani že kot »skoraj« stari ter njihova kariera za že okrnjeno (Taylor, 2006, str. 3). Praviloma pa velja za starejšega vsak, ki je star nad 45 let (Cvahte, 2004). Vendar opredelitev starejšega delavca na splošno temelji na obdobju, ko se začnejo pojavljati večje spremembe v funkcijah, ki so pomembneje povezane z opravljanjem dela v času delovne dobe. Zdravniška stroka je mnenja, da je s staranjem povezano poslabšanje fizičnih in umskih funkcij ter pojavljanje kroničnih bolezni (Belwal, 2005). Predvsem fizične sposobnosti začnejo kazati trend upadanja po 30. letu in ta trend lahko postane kritičen po naslednjih 15. do 20. letih, v primeru da fizične zahteve ne upadejo. Ravno zato so leta od 45 do 50 pogosto vzeta kot mejnik za starejše delavce (Ilmarinen, 2001, str. 546). Zaradi različnih stališč glede tega, kaj definira starejšega delavca, ne obstaja predpisana opredelitev. Nekatere literature navajajo tri starostne skupine starejših delavcev (Tew, 2004, str. 6):

• mlajši starajoči se delavci: 45-54 let • srednje starajoči se delavci: 55-65 let • starejši starajoči se delavci: več kot 65 let

3.2 Stopnja aktivnosti na trgu dela Stopnja zaposlenosti oz. aktivnosti delovnega kontingenta prebivalstva med članicami EU27 je bila v letu 2006 64,4 %. Čeprav to predstavlja dvig stopnje aktivnosti v primerjavi z letom 1997, ko je bila stopnja 60,7 %, je EU27 še vedno za ciljno stopnjo 70 % do leta 2010. Le v petih državah (Danska, Nizozemska, Avstrija, Švedska in Velika Britanija) je bila dosežena stopnja nad 70 %. Ponekod je bila stopnja aktivnosti delovnega kontingenta pod 60 %, in sicer v Bolgariji, Italiji, na Madžarskem, na Malti, na Poljskem, Romuniji ter na Slovaškem (Eurostat yearbook, 2008, str. 248). Pri upadu stopnje aktivnosti med mladimi moramo biti pozorni na to, da precejšen delež tega prebivalstva predstavljajo tisti, ki se izobražujejo. Danes EU trpi predvsem zaradi neizkoriščene potencialne delovne sile. To se delno odraža v visoki stopnji brezposelnosti (povprečna letna stopnja brezposelnosti za EU27 je bila v letu 2006 8,4 %, kar je pomenilo znižanje v primerjavi z letom 2004, ko je bila 9,1 %). Delež neaktivnosti delovnega kontingenta prebivalstva se je v zadnjih desetletjih rahlo povečal. Prav tako se je spremenila starostna in spolna struktura znotraj tega prebivalstva. Stopnja aktivnosti žensk je narasla (57,2 % v leta 2006 v primerjavi z 54,3 % leta 2001). Stopnja starejših je prav tako narasla, in sicer s 37,7 % v letu 2001 na 43,5 % (Eurostat yearbook, 2008, str. 248), a več o tem bo govora v naslednji točki. 3.2.1 Stopnja zaposlenosti delavcev med 55-64 leti V večini držav članic je stopnja zaposlenosti starejših delavcev (55+ let) v 80-ih letih prejšnjega stoletja očitno upadla. Stopnja upadanja se je seveda občutno razlikovala med državami, še posebno med severnim in južnim delom EU. Upad stopnje v preteklosti je bil povezan s trendom zgodnjega upokojevanja, a se je ta trend začel spreminjati predvsem z omejevanjem tovrstne pokojninske politike. Zgodnje upokojevanje bomo obravnavali v naslednjem poglavju.

19

Slika 11 prikazuje stopnje zaposlenosti starejših delavcev v starostnem razredu 55-64 let glede na spol v EU27 v letu 2007. Povprečna stopnja zaposlenosti za starejše delavce (55-64) EU27 je narasla za skoraj 8 odstotnih točk v obdobju od leta 2000 (36,9 %) do 2007 (44,7 %). Švedska ima daleč najvišjo stopnjo zaposlenosti starejših delavcev, in sicer 70 %, kar je 10 odstotnih točk več od drugo- ter tretjeuvrščene Estonije in Danske. Poljska in Malta sta na samem repu, s stopnjo zaposlenosti pod 30 %. Nekaj držav se odlikuje z majhno razliko v stopnji zaposlenosti med spoloma: Estonija, Finska, Francija in Švedska. Nekatere države so soočene z upadom stopnje zaposlenosti v zgodnejših letih, npr. Češka za ženske, Luksemburg več za moške kot ženske, Poljska, Slovenija in Slovaška pa za ženske. Uspeh Švedske pri doseganju visoke stopnje zaposlenosti starejših je v veliki meri posledica dejstva, da udeležba delovne sile ostaja zelo visoka do starostnega razreda 60-64 in potem strmo pade (Demograpy Report 2008: Meeting Social Needs in an Aging Society, 2008, str. 95). Nedavno povečanje zaposlenosti starejših delavcev je bilo večinoma v sektorjih, ki zahtevajo razmeroma visoko stopnjo kvalifikacij in temeljijo na znanju, in ne več v poklicih, ki zahtevajo zelo nizko raven usposobljenosti, ampak v poklicih, ki temeljijo na znanju.

Slika 11: Stopnje zaposlenosti starejših delavcev (55-64 let) po državah članicah EU27, leto 2007

Vir: Demograpy Report 2008: Meeting Social Needs in an Aging Society 2008, str. 95. 3.3 Zgodnje/ predčasno upokojevanje Zgodnje upokojevanje je po prepričanju mnogih največ pripomoglo k nizkim stopnjam aktivnosti starejših. Zgodnje upokojevanje je bilo za mnoge države nekakšna alternativa brezposelnosti in na takšen način so se spopadali z reševanjem prestrukturiranja gospodarstva. Danes reforme potekajo v nasprotni smeri, in sicer v prizadevanju umika zgodnjo-upokojitvene sheme v prid spodbujanja čim daljše udeležbe delovne sile na trgu. Vendar predčasno upokojevanje v mnogih državah meče dolgo senco med prizadevanji za podaljšanje delovne dobe, zlasti v državah, ki so takšno politiko še posebej koristile. Ponekod je trend zgodnjega upokojevanja v zadnjih desetletjih zavzel takšne razsežnosti, da se je v mnogih državah začela pojavljati t.i. »kultura zgodnjega upokojevanja« (Early Retirement?, 2002, str. 54). Za starejše delavce je bilo upokojevanje najugodnejša rešitev pred

20

brezposelnostjo. Večina tistih, ki so imeli vsaj minimalne pogoje za upokojitev, jih je tudi izkoristila. Predčasno upokojevanje je bilo podkategorija starostnega upokojevanja. Kljub znižani pokojnini, ki jo prejemajo upokojeni delavci, je ta možnost upokojevanja dodatno pospešila izstop še delovno sposobne populacije. O starosti kot zgolj o obdobju upadanja vitalnosti danes, ko število starejših narašča, in je življenjska doba vse daljša, ne moremo več govoriti. Raziskave so pokazale ravno nasprotno. Starejši ljudje so tako dolgo telesno in duševno pri močeh, kot še doslej niso bili. Obdobje starosti postaja vse bolj raztegljivo - vse več ljudi je starih ter še vedno dobrega zdravja. Zato ni prav nič nenavadno, da v zadnjih 15-ih letih mnoge države podpirajo koncept dejavne/aktivne starosti. Danes vlade spodbujajo starejše delavce, naj odložijo upokojitev ter nadaljujejo z delom. Spodnja slika prikazuje razloge za neaktivnost delavcev v starostnem razredu 50-64. Večina ljudi v tej starostni skupini je neaktivnih zaradi upokojitve - v državah kot so Avstrija, Francija, Italija, Češka, Slovaška je več kot 70 % starejših neaktivnih zaradi upokojitve. Bolezen oz. nezmožnost se v mnogih državah pojavlja kot drugi najbolj pogost razlog za neaktivnost. Bolezen/ Nezmožnost je najpomembnejši vzrok za nedelo na Švedskem in Finskem (to ne pomeni, da so ljudje v teh dveh državah bolj bolni).

Slika 12: Razlogi za neaktivnost moških in žensk v starostnem razredu 55-64, v letu 2007

Legenda: * rezultati so tudi odražajo kulturo, tako da niso ravno primerljivi med seboj.

Vir: Demograpy Report 2008: Meeting Social Needs in an Aging Society 2008, str. 107.

Kratkoročno gledano so od zgodnjega upokojevanja imeli koristi tako delodajalci kot delojemalci, saj so upokojeni delavci bili deležni koristi, delodajalci pa so se izognili velikim stroškom neprostovoljnega odpuščanja. Dolgoročno gledano z zgodnjo upokojitvijo podjetja

21

izgubljajo znanje in veščine, ki jih imajo starejši delavci. Demografske spremembe oz. staranje delovne sile je eden izmed glavnih razlogov, da so države spremenile svojo politiko

zgodnjega upokojevanja. Tu so še večanje izdatkov za pokojnine, gospodarske krize, visoka stopnja brezposelnosti … - vsi našteti pritiski so že začeli omejevati obseg zgodnjega upokojevanja (Walker, 1997, str. 23). 3.3.1 Vzroki in posledice zgodnjega upokojevanja Za glavne dejavnike zgodnjega upokojevanja lahko navedemo povpraševanje po delu, krizo, brezposelnost (še posebno med mladimi), odpuščanje, kombinacijo državnih pokojninskih shem, povezanih z zgodnjim upokojevanjem in ostalimi socialnimi programi, ki so bili privlačni za posameznika, da se zgodaj upokoji. Države so videle v tem način lajšanja učinkov visoke brezposelnosti, saj bi mesta, ki so jih zasedali starejši, nadomestili mladi. A tu se pojavlja vprašanje, ali se z zgodnjim upokojevanjem res ustvarjajo nova delovna mesta za mlajše nezaposlene. Razlogi za izstop in vstop na trg dela se po navadi ne pojavljajo v istih sektorjih, poklicih in podjetjih. Zgodnje upokojevanje je bilo privlačnejše v industrijskih panogah, medtem ko so vstopi novih delavcev pogostejši v storitvenem sektorju. Iz tega lahko sklepamo, da podaljševanje delovne dobe ne vodi v večanje nezaposlenosti med mlajšimi iskalci zaposlitve. Odliv delovne sile v pokoj negativno vpliva na gospodarsko rast in stabilnost socialnih sistemov. Zgodnje upokojevanje je zmanjšalo vlogo pokojninskih sistemov ter glavnih regulatorjev upokojevanja, saj je vodilo k večanju vrzeli med zaposlenostjo in upokojitvijo, posledice pa se kažejo predvsem danes in se bodo stopnjevale v prihodnje. Države se soočajo s preobremenitvijo proračunov zaradi izdatkov za pokojninske oz. socialne transferje. Ne smemo pozabiti, da z odhodom delavcev v pokoj prihaja do izgube pomembnega znanja in veščin ter do novih družbenih – psihosocialnih problemov zaradi izključitve velikega števila še aktivne delovne sile iz delovnega procesa, kar postopoma vodi k pomanjkanju delovne sile. Zgodnje upokojevanje povzroča nezadovoljstvo med starejšimi delavci ter njihovo razvrednotenje na trgu dela. Zgodnje upokojevanje kot rešitev ni le diskriminatorna za starejše, ampak povzroča, da izbiranje delavcev v velikem odstotku bazira le na starosti delavcev in zanemarja vse druge aspekte. 3.3.2 Leta upokojevanja Trend zgodnjega upokojevanja je v zadnjih desetletjih med državami članicami povzročil padec povprečne starosti, pri kateri so se upokojevali posamezniki. Medtem ko je bila v 60-ih letih prejšnjega stoletja povprečna upokojitvena starost nad 60 let, so delavci v 70-ih in 80-ih letih začeli zapuščati trg delovne sile prej in tako je povprečna starost ob upokojitvi padla. Spodnji sliki prikazujeta efektivne ter uradne upokojitvene starosti za moške in ženske v posameznih državah članicah. Efektivna starost je uradno predpisano v večini držav članic. Uradna upokojitvena starost za moške 14 držav članic EU27 je 65-66 in 65-75 na Danskem ter 61-67 na Švedskem. V ostalih osmih državah je ta meja 62-63 let, medtem ko je v Franciji 60, na Malti 61 ter na Češkem 61,5 leta. V 13-ih od 27-ih držav je uradna upokojitvena starost za ženke enaka moškim, v ostalih 14-ih je nižja od moške, čeprav je v procesu dviga, da bi se približala zakonski starosti za moške. Iz zgornje slike razberemo razlike v letih upokojevanja med moškimi in ženskami.

22

Slika 13: Uradne in efektivne upokojitvene starosti, ločene po spolih- za delavce

Vir: The life of women and men in Europe-A Statistical Portrait, 2008, str. 138. Dejanska oz. efektivna upokojitvena starost se torej razlikuje od uradne in je nižja. V Bolgariji, Grčiji, Avstriji, Romuniji in Veliki Britaniji se razlika med uradno in efektivno mejo kaže v nižji starosti za ženske kot za moške (ampak manj kot pet let). Na Poljskem je bila v letu 2005 efektivna upokojitvena starost za ženske manj kot dve leti nižja kot za moške. V Italiji je bila ta razlika le približno eno leto. S temi primeri lahko vidimo razliko v starosti, pri kateri se moški in ženske dejansko upokojijo v primerjavi z uradno določeno starostjo. Tako se na Poljskem, Italiji, Belgiji in Luksemburgu moški umaknejo s trga delovne sile približno 7-8 let prej kot je uradno predpisana starost. V Avstriji je efektivna upokojitvena starost pet let pod uradno. Za ženske v Belgiji je prav tako značilno, da se upokojijo 7 let prej, kot je uradno določeno. V Luksemburgu se ženske upokojijo več kot 6 let pred uradno in to je le malo pred efektivno upokojitveno starostjo moških. V državah, kjer je uradna upokojitvena starost enaka za oba spola – Nemčija, Danska, Španija, Irska, Ciper, Portugalska in Slovaška, so se ženske umaknile vsaj dve leti prej kot moški. Nasprotno je v Estoniji efektivna upokojitvena starost bila 2 leti za uradno tako za moške kot za ženske. Poleg Litve v primeru moških ter Velike Britanije v primeru žensk je Estonija edina imela efektivno upokojitveno starost višjo od uradno določene starosti (The Life of men and women in Europe, 2008, str. 137).

Slika 14: Uradne in efektivne upokojitvene starosti, ločene po spolih-za delavke

Vir: The life of women and men in Europe-A Statistical Portrait , 2008, str. 138.

23

3.4 Zaposlenost starejših čez dejansko starostno mejo za upokojitev Prebivalstvo delovnega kontingenta še vedno raste, vendar stopnja rasti dramatično pada. V manj kot šestih letih se bo rast predvidoma ustavila – število ljudi med 20. in 59. letom starosti se bo začelo zmanjševati, in sicer kar za 1,5 milijona letno. Strokovnjaki pravijo, da morajo ljudje »baby boom« generacije ostati zaposleni. Po raziskavah si vsak drug državljan EU želi delati tudi po tem, ko doseže zakonsko določeno starost. Poročilo ugotavlja, da je bilo v letu 2008 50 % moških in 30 % žensk, starih 60 let, še vedno zaposlenih, kar je 10 % več kot v letu 2000. V 90-ih je bila slika popolnoma drugačna, saj je zgodnje upokojevanje bilo zelo priljubljeno (http://www.seniorji.info, 2009). Danes vedno več starejših delavcev nadaljuje z delom tudi potem, ko doseže pogoj za umik s trga delovne sile. Razlogi so lahko različni, npr. uživanje v delu, finančna stiska (premajhna pokojnina), želja ostati aktiven in produktiven, pomanjkanje zaupanja v finančni sektor, zakonodaja, ki ščiti starajoče se delavce itd. (Brunetto, 2005, str. 742). Eden izmed glavnih dejavnikov, ki vpliva na odločitev o upokojitvi, so finančne okoliščine. Sem spada finančno stanje posameznika oz. višina pokojnine, privarčevana sredstva in glede na to posameznik sprejme odločitev glede upokojitve. Če ima ugoden finančni položaj, lahko odločitev glede upokojitve sprejme kadar koli, v nasprotnem primeru pa upokojitev ni uresničljiva. Glede na to, da bodo morali trenutno zaposleni velik del svoje pokojnine dejansko privarčevati, bo večina starejših delavcev prisiljena dlje ostani delovno aktivna. Drugi pomemben vidik upokojitve je politika podjetja, ki v preteklosti ni spodbujala starejših delavcev, da ostanejo dlje. Mnogi starejši delavci so se upokojili proti svoji lastni volji, predvsem zaradi razlogov, povezanih z njihovo starostjo, kot je prepričanje, da slabo opravljajo svoje delo ter da so mladi bolj učinkoviti. Takšno mišljenje se bo moralo v prihodnosti spremeniti. Raziskave so namreč pokazale, da nekateri starejši delavci, predvsem tisti zaposleni v strokovnih poklicih, delajo nad starostno mejo za upokojitev, ker uživajo ob svojem delu in v družbi sodelavcev (Brunetto, 2005, str. 740-744). 3.5 Raziskava o dejanskem položaju starejših delavcev Evropska fundacija za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer je naredila raziskavo (EWCS), kjer so bile obravnavane glavne teme, povezane z zaposlovalno politiko EU. Tako je bilo obravnavano staranje delovne sile in njegove daljnosežne posledice za družbo ter trg delovne sile. Glavni cilj te raziskave je pokazal, kakšno je dejansko stanje delovnih razmer ter kakšne spremembe, ki so vplivale na delovno silo ter kakovost dela, so bile vpeljane. Četrta evropska raziskava o delovnih razmerjih je pokazala, da so starejši delavci dobro zastopani med zaposlenimi s skrajšanim delovnim časom in delno med delavci, ki delajo na podlagi začasne agencijske pogodbe (predvsem ženske). V zadnjem desetletju se je delež starejših delavcev (55+), ki so prepričani, da sta njihovo zdravje in varnost ogrožena zaradi delovnih razmer, bistveno zmanjšal, predvsem pri ženskah. Delavci, starejši od 55 let, imajo visoko raven avtonomije pri svojem delu in sorazmerno nizko stopnjo delovne intenzivnosti. Vendar so starejši delavci, v primerjavi z mlajšimi, deležni manj izobraževanja in so hkrati so slabše zastopani v sistemu visoko učinkovite organizacije, za katero so značilni vodoravne hierarhične strukture, rotacija delovnih nalog, skupinsko delo in dejavno sodelovanje v procesu odločanja (Forth European Working Condition Survey, 2007).

24

http://www.seniorji.info/

4. PROBLEMATIKA, S KATERO SE SREČUJEJO STAREJŠI DELAVCI Delo starejših se tako z vidika delavcev kot delodajalcev ocenjuje različno. Pri nekaterih je opaziti, da se želijo čim prej upokojiti npr. zaradi nezadovoljstva pri delu, slabe plače, bolezni, izčrpanosti, negotovosti zaposlitve, medtem ko drugi želijo ostati zaposleni in aktivni čim dlje. Prevladujoči interes med večino delodajalcev je, da bi se starejši delavci nadomestili z mlajšimi, saj predvidevajo, da so mlajši pri delu uspešnejši ter produktivnejši. Zato bi morala biti vsa prizadevanja usmerjena k ustvarjanju pogojev za ohranitev delovnih mest za starejše delavce, njihovo prilagajanje, izobraževanje, motiviranje ter v družbi ustvarjati pogoje za boljšo promocijo starejših oseb na trgu delovne sile ob vnovičnem vključevanju v delovni proces (za starejše brezposelne). V razvitih gospodarstvih so starejši delavci večkrat obravnavani kot breme in ne kot korist družbi. Nanje gledajo predvsem kot na glavne povzročitelje rasti stroškov zdravstvenih in socialnih storitev. Z vidika predvidenih demografskih gibanj pa naj bi starejši delavci v državah članicah EU lahko pričakovali boljše čase. Reševanja tega problema se moramo lotiti čim prej z oblikovanjem aktivnosti in ukrepov za usposabljanje starejših delavcev za nove delovne izzive, ki jih prinašajo konstantni napredki današnjega sveta. V tem poglavju bo predstavljena problematika, s katero se soočajo starejši delavci na trgu delovne sile. 4.1 Starostna diskriminacija Diskriminacija starejših delavcev je dolgoletni problem, ki bi ga lahko opredelili kot posebno obravnavanje starejših ljudi. Temelji na negativno naravnanih stereotipih in predsodkih (Medvedšek, 2002, str. 29). Lahko bi rekli, da ločimo očitno (neposredno) ter prikrito (posredno) diskriminacijo. Neposredna diskriminacija obravnava starejše delavce kot manj zaželene ter favorizira mlajše. Zajema obvezno upokojitev delavcev, ko dosežejo obvezno zakonsko upokojitveno starost, a na srečo je vedno manj držav, ki bi določale obvezno upokojitveno starost. Očiten odraz diskriminacije pri prostih delovnih mesti je postavitev starostne meje za prosto delovno mesto, npr. 40-45 let. Včasih te starostne meje niso eksplicitno postavljene, a v praksi obstajajo. Med manj vidno, posredno diskriminacijo, ki je včasih težko utemeljena, se lahko prištevajo »ponudbe« posebej za starejše delavce, kot je predčasna upokojitev, ki je predstavljena kot prostovoljna, a vseeno stoji za tem nekaj pritiska na starejše delavce. Ob zmanjševanju zaposlenih v določenih podjetjih so tu pogosto starejši delavci prvi »na udaru«. Druge oblike posredne diskriminacije vključujejo »odvzem« storitev oz. možnosti izobraževanja, usposabljanja, ki bi jih starejši delavci – še posebno tisti, ki so ostali brez službe in iščejo novo, potrebovali bolj kot drugi. V nekaterih državah imajo programi za usposabljanje brezposelnih postavljeno zgornjo mejo za udeležence in tako je večina programov namenjena mlajšim ljudem (Samorodov, 1999, str. 16). Zakonodaja proti starostni diskriminaciji je v EU začela veljati leta 2006, vendar je vse države niso v celoti sprejele. Po njenih določilih starejši delavci v nobenem pogledu ne smejo biti žrtve zapostavljanja zaradi svoje starosti. Bolj kot zakonodaja delodajalce v spremembo odnosa do starejših delavcev silijo demografske razmere ter posledično zaradi stanje na trgu. Starejši delavci predstavljajo vedno večji del delovnega kontingenta.

25

4.2 Izobrazba starejših delavcev Stopnja zaposlenosti za delavce stare 50+ let je zelo odvisna od njihove stopnje izobrazbe. Razlika v stopnji zaposlenosti med delavci v poznih 50-ih z najvišjo stopnjo izobrazbe ter tistimi z najnižjo je več kot 30 odstotnih točk. Za delavce z najvišjo stopnjo izobrazbe, stare 65 let in več, je dvakrat večja verjetnost, da so še zmeraj zaposleni, kot pa delavci z nižjo izobrazbo. S slike lahko opazimo, da bolj ko se pomikamo k šestdesetemu letu starosti in več, večja je razlika v stopnji zaposlenosti glede na izobrazbo. To nam pokaže, da je zaposljivost starejših delavcev odvisna od njihove izobrazbe. Pomemben dejavnik pri zaposlitvi je tudi t.i. »računalniška pismenost« in ravno nizka stopnja te pismenosti povečuje možnost, da starejši delavec zapusti trg delovne sile. Na primer raziskava uporabe interneta med starejšo populacijo je pokazala, da se stopnja razlikuje med članicami (Priloga 4 Slika 4). Največjo uporabo internata med starejšimi (55-64 let) lahko zasledimo v nordijskih državah, na Nizozemskem ter v Luksemburgu. Večina novih držav članic ter južne države zaostajajo za povprečjem EU27. Uporaba interneta strmo pada od najmlajših do najstarejših starostnih skupin. V starostni skupini 55-64 je zabeležena samo približno polovica ravni, zapisane za ljudi do starosti 35. To mnoge starejše ljudi postavlja v slabši položaj na trgu dela, kjer so spretnosti pri uporabi računalnika in interneta vedno pomembnejše. Stopnja uporabe interneta je najverjetneje odraz tega, kako zgodaj so ljudje izpostavljeni oz. seznanjeni z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo ter uporabo internate. Od novih delovnih kohort, ki vstopajo v višje starostne razrede, se lahko pričakuje, da bodo veliko bolj pripravljene na delo z novimi tehnologijami. To je že mogoče opaziti med leti 2004 in 2007, ko je bila porast uporabe interneta najbolj občutna med starejšim segmentom populacije, začenši od zelo nizke ravni. Uporaba interneta je v starostni skupini 55-64 narasla za 54 % v primerjavi s splošno povprečno stopnjo uporabe, ki je bila 28 % (Demograpy Report 2008: Meeting Social Needs in an Aging Society, 2008, str. 102). Z višjo ravnijo izobrazbe ter računalniškega znanja lahko pričakujemo, da bodo prihodnje generacije starejših delavcev ostale dlje na trgu delovne sile (do uradne upokojitvene starosti ali še dlje). Še posebno za starejše ženske se pričakuje, da bodo s tem izboljšale svoj položaj na trgu delovne sile – delale bodo dlje ter za to prejemale boljše plače.

Slika 15: Stopnje zaposlenosti starejših ljudi (50-69) v EU27 glede na stopnjo izobrazbe in starost, v letu 2007

*ISCED je mednarodna standardna klasifikacija izobraževanja »International Standard Classification of Education (1997)«; ISCED stopnja 0- predprimarna vzgoja in izobraževanje; ISCED stopnja 1- primarno izobraževanje ali prvo obdobje osnovnošolskega izobraževnja; ISCED stopnja 3- sekundarno izobraževanjle ali drugo obdobje osnovnošolskega izobraževanje; ISCED stopnja 3- višje sekundarno izobraževanje; ISCED stopnja 4- posekundarno neterciarno izobraževanje; ISCED stopnja 5- prvo obdobje terciarnega izobraževanja (se še ne pridobi najvišja akademska kvalifikacija); ISCED stopnja 6- druga raven terciarnega izobraževanja (omogoča pridobitev najzahtevnejše akademske kvalifikacije) (http://www.mszs.si/eurydice/organ/isced.htm).

Vir: Demograpy Report 2008: Meeting Social Needs in an Aging Society 2008, str. 101.

26

Danes je še zmeraj prisotno mišljenje, da se v starejše delavce ne splača vlagati, saj se približujejo upokojitvi in se podjetju investicija ne povrne. Tako podjetja ne omogočajo dovolj širokega izbora izobraževanje, delavnic, novih metod učenje oz. nadgrajevanja znanja ipd. Težava je pa tudi ta, da se starejši delavci velikokrat niso pripravljeni dodatno izobraževati, ker menijo, da se njihova poklicna pot približuje koncu in se zaradi tega ne splača. V prihodnje bo moralo biti tako s strani delodajalcev kot delojemalcev vse več spodbud za usposabljanje in izobraževanje, kajti na ta način se ohranja zaposljivost starejših delavcev.

4.3 Starejši delavci v očeh delodajalcev Inštitut Adecco, ki skupaj z drugimi organizacijami opravljajo raziskave o evropskem trgu dela, je naredil raziskavo o vplivu demografskih sprememb na zaposlovanje. Analiza je pokazala, da se trenutno evropska podjetja ne zavedajo dovolj problematike demografskih sprememb, povezane s staranjem delovne sile (Rupnik, 2006). Podjetja bi to morala vzeli kot izziv ter priložnost za razvoj in uspeh, saj tisti, ki se bodo aktivno in učinkovito spopadli z novimi izzivi, lahko pričakujejo večjo konkurenčnost ter trdnost. Četudi naj bi po ocenah staranje delovne sile temeljito prizadelo podjetja v 40-ih letih tega stoletja, se je treba že zdaj aktivno pripraviti na tovrstno spremembo. Že danes smo se začeli soočati s problemi starajoče se delovne sile. V podjetjih se zavedajo vrednosti obstoječih starejših delavcev, saj ti z leti pridobijo veliko izkušenj ter razvijejo vrednote, kot so pripadnost podjetju, strokovno znanje, odgovornost, zanesljivost ter delovne izkušnje. Manj pa cenijo njihovo prenizko fleksibilnost in mobilnost ter nenaklonjenost novim oblikam organizacije dela, sprejemanje novih tehnologij ter sposobnost učenja novih znanj. Medtem pa njihove mlajše kolege odlikuje fleksibilnost, mobilnost, poznavanje jezikov in tehnoloških spretnosti. Slika 16: Kako se podjetja odzivajo na možnost pomanjkanja delovne sile z odhodom »baby boom« generacije v

pokoj

Vir: The Bussines Case for Workers Age 50+, 2005, str. 75.

27

Primer, ko se podjetja zavedajo pomembnosti izkušenj starejših delavcev, je multidisciplinarni inštitut Prevent v Belgiji, kjer so leta 2006 začeli s projektom »Trenerji za varnost – mladi in stari delavci skupaj za varnost pri delu« v sodelovanju z »Job experience fund« z namenom, da bi preprečili poškodbe na delovnem mestu. Cilj je, da mladi začnejo delati ob spremstvu (vodenju) starejših delavcev, ki že dolgo časa delajo v podjetju in so idealni za mesto mentorja

pri delu (Employment and occupational health of senior citizens in Europe, 2008, str. 8). Očitno je, da sta danes inovativnost in podjetništvo povezana z mladostjo. Veliko delodajalcev ob misli, da so podjetju potrebna nove ideje, znanja in zamisli, najprej pomisli na mlade delojemalce. Starejši delavci imajo v očeh delodajalcev veliko manj zaželenih lastnosti. Delojemalci večkrat ob misli na starejšega zaposlenega pomislijo na višje zdravstvene izdatke, dopuste, bližanje pokoju ipd. To so vse stereotipi, ki so napačni, saj vedno več raziskav dokazuje, da so starejši delavci prav tako prilagodljivi in inovativni. V bodoče bodo morali delodajalci začeti opuščati takšne stereotipe. S pravim pristopom lahko starejši svoje znanje in produktivnost ohranijo tudi v pozni starosti. Podjetja so preveč osredotočena na iskanje novih, svežih idej in se ne zavedajo, da se hkrati z delovno populacijo starajo tudi kupci, s katerimi se lahko bolje poistovetijo ravno starejši zaposleni, ki bolje razumejo njihove potrebe 4.3.1 Odziv podjetij na staranje delovne sile Veliko podjetij je že začelo z izvajanjem ukrepov. Še vedno pa je mnogo takih, ki se zaradi stereotipov ter premajhnega zavedanja o dejanski vrednosti starejših delavcev v podjetju počasi prilagajajo razmeram na trgu dela, ki jih povzročajo nove demografske spremembe. Podjetja, ki že izvajajo ukrepe, so se osredotočila na povečanje števila starejših zaposlenih z novačenjem ter novim zaposlovanjem. Starejšim delavcem so ponujeni fleksibilni delovni pogoji, usposabljanja, postopno upokojevanje, manj izmenskega dela ter rotacija dela (The business case for workers age 50+, 2005, str. 75). Zmanjšanje delovnega časa je pristop, ki omogoča zaposlenim določene starosti, da lahko še nadaljujejo z delom. Podjetja na Nizozemskem npr. spodbujajo krajši delavnik za delavce, ki so na koncu poklicne poti, medtem ko prejemajo plačilo za delo. Enako politiko izvajajo tudi v Veliki Britaniji. Pri tovrstnih spodbudah bi lahko rekli, da gre za fleksibilen, postopen upokojitveni proces. Nekateri delodajalci dodeljujejo tudi dodatne dneve za dopust glede na to, koliko je delavec star, npr. v Belgiji medicinske sestre, stare nad 45 let, dobijo dodaten dan za dopust, dva dneva za starejše od 50 let in tri za starejše od 55 let. Poleg ukrepov, povezanih z delovnim časom, so bili sprejeti ukrepi za spremembo vsebine dela. Švedski Volvo je prakticira zelo sistematično rotacijo dela, tako da posebno stari delavci, dodeljeni za fizično delo, opravljajo različne naloge (Employment and occupational health of senior citizens in Europe, 2008, str. 7). Kot primer podjetij, ki sta začeli izvajati ukrepe ter se soočati s staranjem delovne sile, lahko omenimo BMW ter britansko banko HBOS. BMW, ki velja za ugledno proizvodno podjetje, je uvedlo novo proizvodno linijo, na kateri bodo delali izključno delavci, starejši od 40 let. Vodstvo podjetja razume, da bo ergonomsko oblikovano delovno mesto lahko zagotovilo ohranjanje in razvoj sposobnosti starejših delavcev, s tem pa je tudi podjetje rešeno pomanjkanja delovne sile. Britanska banka HBOS je začela z načrtnim zaposlovanjem starejših delavcev, saj so ugotovili, da so njihove stranke večinoma starejše generacije. Več kot dve tretjini britanskih bogatašev je starejših od 50 let in zato je odločilnega pomena, da spoznajo njihove potrebe, saj jim s tem lahko omogočijo kakovostnejše storitve. Za to pa potrebujejo večje število starejših zaposlenih (Turk, 2007).

28

5. ODGOVOR EU NA STARANJE DELAVCEV – LIZBONSKA STRATEGIJA 5.1 Nastanek Lizbonskih ciljev Na spomladanskem zasedanju Evropskega sveta v Lizboni leta 2000 so se predsedniki držav in vlad zedinili, da EU potrebuje strategijo na področju gospodarstva in sociale, ki bi jo do leta 2010 popeljala med najbolj konkurenčna, na znanju temelječa gospodarstva na svetu. Lizbonska strategija je bila potem še dopolnjena na spomladanskih zasedanjih Evropskega sveta 2001 v Stockholmu in 2002 v Barceloni. Švedsko predsedstvo je vanjo vključilo okoljevarstveno razsežnost, špansko pa je dalo večji poudarek socialni razsežnosti, zato je vključilo 14 kazalcev, namenjenih spremljanju napredka Strategije. 5.2 Cilji lizbonske strategije na področju trga dela Eden osrednjih ciljev lizbonske strategije je polna zaposlenost, ki je opredeljena z več kvantificiranimi cilji, ki naj bi bili doseženi do leta 2010:

• 70 % stopnja delovne aktivnosti prebivalstva v starosti od 15 do 64 let; • 50 % stopnja delovne aktivnosti starejših (55-64); • 60% stopnja delovne aktivnosti žensk.

5.3 Uresničevanje lizbonskih ciljev

Slika 17: Doseganje začrtanih ciljev Lizbonske strategije

Vir: Europe`s demographic future: Facts and figures on challenges and opportunities, 2007, str. 58. Povprečje zaposlenosti v EU, ki je znašalo v letu 2007 65, 4 %, je še vedno pod ciljem lizbonske strategije (70 %). Čeprav je pod zastavljenim ciljem, lahko rečemo, da je viden napredek, saj se je zaposlenost od leta 1997, ko je bila 60,7 %, dvignila za skoraj 5 odstotnih

29

točk. Obstajajo razlike med članicami. Severne in zahodne članice imajo stopnje nad EU povprečjem, medtem pa imajo ob Sredozemlju (Malta, Italija in Grčija) ter srednje- in vzhodnoevropske države (Poljska, Madžarska, Romunija, Slovaška) zabeleženo najnižjo stopnjo zaposlenosti in so s tem bistveno oddaljene od zastavljenega cilja. Države članice, ki so dosegle cilj, so: Danska, Nizozemska, Švedska, Avstrija, Velika Britanija, Ciper in Finska. Tri najbolj uspešne države so dokazale, da je doseganje 75 % stopnje zaposlenosti mogoče (Demograpy Report 2008: Meeting Social Needs in an Aging Society, 2008, str. 134). Cilj 70 % stopnje zaposlenosti za celotno EU27 bo dosežen z desetletno zamudo (Malačič, 2008, str. 796). Opazen je tudi nenehen napredek pri stopnji zaposlenosti žensk. V letu 2007 je EU27 kot celota skoraj dosegla začrtan cilj, tj. 60 % stopnja zaposlenosti žensk. 15 držav članic pa je dejansko doseglo omenjeni cilj, najbolj uspešne države pa so dosegle stopnjo čez 70 %. Države, ki še morajo doseči zastavljeni cilj, so iz južne, centralne ter vzhodne regije EU27 (Demograpy Report 2008: Meeting Social Needs in an Aging Society, 2008, str. 135). Rezultati pri doseganju 50 % stopnje zaposlenosti starejših delavcev kažejo, da je EU naredila pomemben napredek pri doseganju Lizbonskega cilja. Leta 2007 je 12 držav članic doseglo začrtan cilj, med njimi so bile vse nordijske in baltske države. Povprečna stopnja zaposlenosti starejših delavcev se je s 36,9 % leta 2000 povečala na 44,7 % v letu 2007. Tudi tu obstajajo velike razlike med državami. Daleč najvišjo stopnjo, celo nad zastavljenim Lizbonskim ciljem, dosega Švedska. Na drugem in tretjem mestu sta Estonija in Danska. Najbolj oddaljeni od zastavljenega cilja sta Malta in Poljska, kjer je stopnja zaposlenosti starejših delavcev pod 30 % (Demograpy Report 2008: Meeting Social Needs in an Aging Society, 2008, str. 95). 6. MOŽNE REŠITVE PROBLEMA STARANJA TER ZAPOSLENOSTI STAREJŠIH DELAVCEV (55-64) EU se dejansko sooča s številčnimi demografskimi sprememba, ki v veliki meri vplivajo na trg dela in socialne sisteme. Če ne bo nič storjenega, nacionalni računi ne bodo mogli več kriti stroškov. Spremembe bodo vplivale na socialna sožitja med generacijami. Mogoče je prepozno, da bi demografske spremembe ublažili s politikami povečevanja rodnosti in migracij, lahko pa uporabimo druga politična in strateška dejanja za spopadanje z demografskimi spremembami (Waking up to Europe`s demographic challenge, 2006, str 6). Hitro starajoča se EU bo morala v prihodnosti bolje izkoriščati svoj človeški kapital. Zmanjšanje števila mladih bo pomenilo manj diplomantov ter iskalcev zaposlitve, ki bo spremljano z odhodom produktivnih starejših delavcev zaradi predsodkov delodajalcev in dobro premišljenih javnih politik. Oba dejavnika zmanjšujeta količino razpoložljivega človeškega kapitala v. Staranje prebivalcev pomeni, da bodo zreli delavci postali eden izmed najpomembnejših virov znanja. Glede na to, da bo vse manj mlajših delavcev, bodo evropske države soočene s pomanjkanjem znanja. To pomanjkanje bodo težko ublažiti z migracijami izobraženih iz neevropskih držav in razvijajočih se regij. Evropska podjetja si bodo lahko pomagala le z ohranjanjem in zaposlovanjem starejših delavcev (Waking up to Europe`s demographic challenge, 2006, str 6). Ne le, da bodo delodajalci morali pritegniti ustrezno usposobljene/izobražene starejše delavce, morali bodo celo investirati v njihovo nadaljnje izobraževanje. Večji delež starejših delavcev

30

bo pomenil dodatne investicije v delovno okolje in v vseživljenjsko izobraževanje delavcev, odločitve o delovnem času ipd. Če bodo podjetja delovala v tej smeri, bodo lahko obdržala znanje in izkušnje, ki so jih izgubili s zgodnjim upokojevanjem ter komunicirala s svojimi podobno starimi strankami in spodbujali sodelovanje med generacijami (Waking up to Europe`s demographic challenge, 2006, str 6). Leta 2006 je bila narejena anketa (Eurobarometer) med prebivalci takratnih držav EU25 na temo, kako se spopasti s prihodnjim pomanjkanjem delovne sile kot rezultat staranja prebivalstva. Anketa je ponujala 7 predlaganih rešitev in anketiranci lahko izbrali maksimalno dve. Kot najbolj pogoste rešitve so se pojavljale možnosti prehoda zaposlenih z delnim delavnikom k polnemu (približno 15 % odgovorov) in višanje stopnje zaposlenosti žensk ( 14% in 20% udeležencev moškega in ženskega spola. Prav tako ideja o spodbujanju bolj številčne družine, ki bi ublažila problem pomanjkanja delovne sile, je bila močno zastopana. Najmanj anketirancev je videlo rešitev problema v povečanju delovnih ur na teden ter zvišanju zakonske meje za upokojitev (Europe`s demographic future: Facts and figures on challenges and opportunities, 2007, str. 58).

Slika 18: Javno mnenje o tem, kako se spopasti s pomanjkanjem delovne sile (Eurobarometer 2006)

Vir: Europe`s demographic future: Facts and figures on challenges and opportunities, 2007, str. 61. 6.1 Ukrepi s strani države glede staranja delovne sile Ukrepi politike za čim daljše ohranjanje starejših na trgu delovne sile so odvisni od makroekonomskega stanja posamezne države EU. Lahko jih razvrstimo v tri skupine: restriktivne politike, spodbujevalne politike in politike, oblikovane za promoviranje pozitivnih ukrepov zaposlovanja starejših delavcev (Employment and occupational health of senior citizens in Europe, 2008, str. 5).

31

Restriktivna politika: države, katerih pokojninski sistemi imajo velike deficite, se nagibajo k oblikovanju teh politik. Najpogostejše merilo, ki ga takšna politika uporablja, je dvig starostne meja za upokojitev. Drug vidik, ki se uporablja, je pri izračunu pokojnine upoštevanje pričakovane življenjske dobe. Tovrstna politika se uporablja na Švedskem,

Norveškem, Italiji in Nemčiji. Nekaj držav je vzpostavilo tak sistem, ki pri izračunu pokojnine upošteva višino plač skozi celo delovno obdobje in ne le mesečnega povprečja zadnjih npr. 13 let, kot je primer Slovenije. Takšen sistem, kjer se podaljšuje obdobje za izračun pokojnine, zasledimo npr. v Avstriji, na Portugalskem ter na Švedskem. Tudi v Sloveniji se to obdobje podaljšuje, in sicer z začetnih 10 let smo sedaj prišli na 13 let, do leta 2025 pa naj bi vzeli obdobje 18 let. Določene mere so uperjene proti zgodnjemu odhodu s trga delovne sile oz. zgodnjemu upokojevanju, saj si vse države prizadevajo za omejitev in odpravo tovrstnega upokojevanja (Employment and occupational health of senior citizens in Europe, 2008, str. 5). Spodbujevalne politike: nagrade/bonusi za odloženo upokojitev so največkrat uporabljene za spodbujanje delavcev, da čim dlje ostanejo zaposleni. Takšen primer najdemo v Italiji, kjer so delavci v privatnem sektorju do leta 2008 bili popolnoma opravičeni prispevkov za pokojnino, v primeru, da so ostali na delu tudi po tem, ko so že bili upravičeni do pokojnine. Delna upokojitev je prav tako eden izmed načinov za spodbujanje starejših delavcev, da ostanejo na trgu dela, medtem ko se pripravljajo na upokojitev s tem, da se jim skrajša delovni čas. Tako se ublaži prehod od dela k upokojitvi. Nedavno so takšen sistem predstavili delavcem v Avstriji, Španiji, Franciji ter na Norveškem. Politika spodbuja tudi delodajalce k zaposlovanju starejših delavcev, in sicer s tem, da ponekod krije 75 % plače delodajalcem, ki so zaposlili dolgo časa brezposelno starejšo osebo. Takšen primer najdemo na Švedskem. V Avstriji so delodajalci oproščeni plačila prispevka za zaposlovanje na plače v primeru zaposlitve osebe, stare nad 50 let (Employment and occupational health of senior citizens in Europe, 2008, str. 5).

Slika 19: Projekcija vpliva pokojninskih reform na povprečno starost ob odhodu s trga delovne sile v letu 2060

Vir: The 2009 Ageing report: underlying assumptions and projection methedologies, 2008, str. 69. Politike, oblikovane za promoviranje pozitivnih ukrepov zaposlovanja starejših delavce: ta politika si prizadeva za prekinitev vseh negativnih odnosov in stereotipov, ki zadevajo starejše ljudi. Ena izmed pogosto uporabljenih ukrepov je informiranje oz. kampanja za dvigovanje

32

zavesti javnosti, ki promovira zaposlovanje starejših delavcev. Tovrstne kampanje smo lahko zasledili v Franciji, Veliki Britaniji idr. Tudi zakonik proti starostni diskriminaciji bi lahko pomagal pregnati stereotipe o starejših delavcih. Zato ima že veliko držav svoje zakonske odredbe na tem področju. Evropska direktiva iz leta 2000 za enakopravnost na področju zaposlovanja kot enega izmed svojih ciljev navaja boj proti starostni diskriminaciji (Employment and occupational health of senior citizens in Europe, 2008, str. 5). Vlade lahko na številnih področjih, kot so zakonodaja, pravila na trgu dela, izobraževanje in obveznosti delodajalcev, zagotovi možnost za vključevanje starejših delavcev (Cvahte, 2004). Posebej oblikovane politike lahko prispevajo k zmanjšanju premajhnih naložb v stalno poklicno usposabljanje, v določenih okoliščinah pa lahko izboljšajo enakost dostopa do usposabljanja za vse delavce. Te politike vključujejo davčne spodbude in subvencije, kolektivne delovne pogodbe in obvezujoče dogovore preko sistemov posebnih dajatev. 6.2 Ukrepi s strani delodajalcev Poleg ukrepov s strani države v spremembi miselnosti in ravnanja bodo ključno vlogo pri podaljšanju delovne aktivnosti odigrali delodajalci, in sicer s prilagajanjem starejšim zaposlenim, tako da bodo lahko delali dlje in si bodo to preprosto sami želeli. . Povečevanje udeležbe starejših delavcev na trgu dela bo nadalje zahtevalo premagovanje stalnih ovir in zavor, s katerimi se soočajo pri zaposlovanju. Obravnavati je treba številne dejavnike. Razen finančnih spodbud, vključenih v pokojninske sisteme, shem predčasnega upokojevanja in drugih elementov davčnih sistemov in sistemov dajatev, kot tudi prožnejšega določanja plač, ki je manj vezano na delovno dobo, splošni izzivi vključujejo spremenjen odnos do starejših delavcev, ohranjanje in pospeševanje zdravja in delovne zmogljivosti starajočih se delavcev ter razvijanje znanj in zaposljivosti starejših delavcev z učinkovitim vseživljenjskim učenjem. Zagotovljeni morajo biti ustrezni delovni pogoji, vključno s prožnejšim delovnim časom in ureditvami organizacije dela, skupaj z delovnimi priložnostmi za starejšo delovno silo. Prav tako je treba zagotoviti splošno spodbudno okolje za dejavno starajoče se. . Potrebni so ukrepi, ki poudarjajo vključevanje starejših delavcev in izboljšanje njihove zaposljivosti kot tudi onemogočenje prezgodnjega umika s trga delovne sile. Delodajalci so se začeli zavedati, da s preprečevanjem zgodnjega upokojevanja zmanjšujejo stroške zaposlovanja. Posledično se nakazuje razvoj nove veje managementa – management starostnikov. 6.2.1 Management starostnikov Management starostnikov v ospredje postavlja vprašanje, kako in kje začeti z novo paradigmo ravnanja z ljudmi pri delu, s poudarkom na ravnanju s starejšimi zaposlenimi (Dimovski, 2008, str. 19). Temeljna področja, ki v največji meri vključujejo aktivnosti upravljanja s človeškimi viri (ang. Human resource maangement), so: analiza starostne strukture zaposlenih, strateško načrtovanje in pridobivanje kadrov, namestitev in razvoj zaposlenih v podjetjih itd. Da bi delodajalci spodbujali aktivno staranje, razvijajo tudi posebne aktivnosti, kot so: management starostne (ne)diskriminacije, oblikovanje delovnih mest po meri starejših, promocija zdravja in zdravstvene preventive, načrtovanje sekundarnih karier, management (ponovne) vključitve (rehabilitacijski programi, prerazdelitev na drugo delovno mesto, prožne oblike delat itd.) ter management starostne raznolikosti zaposlenih.

33 Inštrumente managementa starostnikov lahko združimo v šest področij delovanja delodajalcev.

Kljub njihovi medsebojni povezanosti pa velja poudariti, da najboljše rezultate dosežemo na tistem področju, ki je za podjetja in njihove zaposlene najbolj pereče (Dimovski, 2008, str. 19):

• preoblikovanje ustaljenih konceptov managementa v zvezi s staranjem in starejšimi, zaposlenimi tako znotraj kot tudi zunaj podjetja;

• uveljavljanje procesov managementa znanja, kjer gre za identificiranje, zanimanje, uporabo, zadrževanja izmenjevanja organizacijskega znanaj ter orodij za usposabljanje in razvoj zaposlenih;

• razvoj orodij managementa zdravja ter razvoj sistema zagotavljanja mentalnega in fizičnega ter emocionalnega zdravja starajočih se zaposlenih;

• oblikovanje in zagotavljanje ustreznega delovnega okolja in fizičnih orodij ter pripomočkov, ki zagotavljajo starejšim zaposlenim mobilnost in funkcionalno učinkovitost;

• management medgeneracijskih razmerij; • preoblikovanje celotne funkcije ravnanja z ljudmi pri delu oz. upravljanja s človeškimi

viri. Številna evropska podjetja že razvijajo posebne načine, ki preprečujejo starostno diskriminacijo in starejšim zaposlenim ob upoštevanju njihovih delovnih zmožnosti omogočajo prilagojeno poklicno življenje. Primerov, kako to poteka v praksi, ni težko najti. Avtobusno podjetje v estonskem Talinu starejše voznike premešča na proge mestnega prometa, ki so manj prometne. Na ta način se vozniki izognejo stresnim vožnjam v mestnem središču, njihova motivacija za delo pa se zaradi pozitivnega odnosa podjetja še poveča. Nove naloge čakajo tudi gasilce v španski Zaragozi. Starejši od 50 let, ki niso več aktivni na terenu, skrbijo za izvajanje podpornih nalog, komunikacijskih aktivnosti in izobraževanja o požarni varnosti (Euekspres, 2008). Obstajati bi morala skrb za ublažitev težkih (bolečih) pogojev na delovnem mestu ter skrb za preprečevanje »delovne pregorelosti«, preden zaposleni doseže 50. leto starosti. Mladi so tisti, ki delo najhitreje zapustijo, medtem ko starejši ostanejo in to v korist/dobro podjetja in podjetja bi morala začeti vedno bolje skrbeti zanje. To vključuje tudi skrb za njihovo zdravje in tako se nekatera podjetja zanašajo na spodbujanje zaposlenih k zdravemu načinu življenja kot zaščita njihovega zdravja. Da bi ljudem bilo omogočeno delo tudi pri 60. letu, je potrebno, da ta leta dočakajo v dobrem fizičnem in psihičnem stanju. Takšen primer je finsko podjetje Pekka Niska, ki se ukvarja z najemi in prodajo dvigovalne opreme za telovadbo (uteži ipd.) in spodbuja svoje starajoče se zaposlene, naj se ukvarjajo s športom, da bi ostali v dobri fizični in mentalni kondiciji. Pri tem gredo tako daleč, da zaposlenim plačajo dodatno 1 € za vsak kilometer, ki ga pretečejo (Employment and occupational health of senior citizens in Europe, 2008, str. 8). Druga podjetja poudarjajo pomembnost kakovosti hrane za starejše prebivalce ter si prizadevajo za preprečevanje zlorabe alkohola in tobaka svojih delavcev. Vsa ta prizadevanja pokažejo, da so se podjetja začela zavedati problema starajoče se delovne sile oz. dejstva, da imajo vse bolj staro delovno silo, in vedo, da so potrebni ukrepi, če jih želijo zadržati na trgu delovne sile, kar se da dolgo.

34

6.2.2 Izobraževanje/usposabljanje starejših zaposlenih Starejše je treba spodbujati, da ostanejo aktivni na številnih področjih. Eden izmed novejših konceptov zaposlovanja, t.i. prožna varnost, starejšim omogoča, da se postopoma in počasi umaknejo s trga dela. Spodbuja različne oblike zaposlovanje, med njimi je za starejše še posebej primerno delo s polovičnim delovnim časom, delitev delovnega mesta ali delo doma. Hkrati spodbuja vseživljenjsko učenje, kar posledično pomeni lažji dostop in širše možnosti za zaposlitev oz. nadgradnjo posameznikovega znanja, ki mu omogoča, da stopi v korak s časom (Euekspres, 2008). Pomemben dejavnik prožne varnosti je stalno poklicno usposabljanje, ker spodbuja poklicno mobilnost v podjetjih in med njimi ter zagotavlja razvoj poklicne kariere. K učinkovitejši ponudbi stalnega poklicnega usposabljanja z zagotavljanjem naložb in koristi takšnega usposabljanja in omogočanjem aktivnejše udeležbe tistim, ki jo najbolj potrebujejo, lahko pripomorejo skrbno oblikovane politike. Obstajajo štirje glavni razlogi za krepitev stalnega poklicnega usposabljanja v okviru lizbonske strategije. Prvič, politike stalnega poklicnega usposabljanja lahko zmanjšajo socialno izključenost in razlike v dohodkih zaradi nezadostnega človeškega kapitala s povečanjem znanj in zaposljivosti ogroženih delavcev. Drugič, lahko pomagajo pri daljšem zadržanju starejših delavcev na trgih dela, s čimer podprejo finančno vzdržnost sistemov socialne zaščite. Tretjič, politike, usmerjene k stalnemu poklicnemu usposabljanju, so ključen dejavnik za izvajanje politik prožne varnosti z ustvarjanjem bolj dinamičnih notranjih trgov v okviru gospodarskih sprememb in omogočanjem prenosa znanj delavcev med podjetji ob zagotavljanju bolj varnih poklicnih poti. Nazadnje, te politike lahko pomagajo delavcem doseči in posodobiti znanja, potrebna v času, ki ga označujejo hitre spremembe in učenje, zaradi česar evropska podjetja bolj konkurenčna v na znanju temelječem in globaliziranem gospodarstvu. Empirične ugotovitve kažejo, da za nekatere skupine zaposlenih v EU obstaja manjša verjetnost udeležbe v usposabljanju, ki ga plača delodajalec kot pa za druge, zlasti za starejše delavce, slabše izobražene, tiste v negotovih poklicih in tiste, ki so nižje na plačilni lestvici. To ima negativen vpliv na zaposljivost teh skupin in zato povečuje tveganje socialne izključenosti in razlike v dohodkih. Ta položaj ogroža tudi trajnost sistemov socialne zaščite s povečevanjem možnega prezgodnjega upokojevanja delavcev. Poleg tega možnost udeležbe pri usposabljanju ostaja zelo nizka v malih podjetjih, kar ima potencialno negativen učinek na inovacijske dejavnosti tega pomembnega segmenta gospodarstva. Glede na to, da je stopnja zaposlenosti starejših delavcev močno povezana z izobrazbeno ravnijo delavcev, je dostop do nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja ključnega pomena. Evropska komisija poudarja, da je potrebno za izboljšanje znanja oz. spretnosti ter zaposljivosti starejših delavcev postaviti učinkovite ukrepe za vseživljenjsko učenje (Employment in Europe, 2007, str. 54). Skandinavske države imajo visoko stopnjo nadaljnjega poklicnega usposabljanja; medtem ko je v kontinentalni Evropi stopnja udeležbe starejših v programih nadaljnjega poklicnega usposabljanja 30 %, je na Finskem in Danskem 70 % (Employment and occupational health of senior citizens in Euope, 2008, str. 8). Enostaven dostop do nadaljnjega usposabljanja, prilagodljivost izobraževalnega sistema potrebam delavcev ter sodelovanje med različnimi sektorji (podjetja in javni izobraževalni sistemi) verjetno prispevajo k relativno visoki stopnji zaposlenosti starejših delavcev. Pomemben vidik za delodajalce je, da koristi investicije v usposabljanje starejših delavcev pretehtajo stroške

35

časa, denarja in ostalih virov. Splošno mnenje delodajalcev je, da se investicija ne bo povrnila v času, ki je starejšim še ostal v podjetju. Dokazi pa kažejo, da bodo starejši delavci verjetno ostali v podjetju dlje kot mlajši, ki hitro zapustijo oz. menjajo službo. 6.2.3. Postopno upokojevanje Postopno upokojevanje je v zadnjem času vedno bolj pogosto omenjeno kot možen način ohranjanja starejših delavcev na trgu dela.. Postopno upokojevanje pomeni postopen prehod v upokojitev z oblikovanjem čim večjih oblik fleksibilnih možnosti (npr. zmanjševanje delovnih nalog ob nadaljnjem prejemanju plače). Podjetja v EU so sicer že začela z uvedbo postopnega upokojevanja, a je splošna je razširjenost dokaj nizka, predvsem zaradi zakonskih zadržkov. Tako npr. slovenski delodajalci menijo, da je treba razširiti možnosti za fleksibilnejšo postopno upokojevanje s kombiniranjem delovne aktivnosti in upokojitve za vse zavarovance. Pri takšni delni upokojitvi naj bi bil delodajalec oproščen delnega plačila prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Dernovšek, 2008). 6.3 Rešitve za delavce Obsežne spremembe na delovnem mestu so potekale v zadnjih 10-15 letih. Mnoge od teh sprememb, kot so povečanje tehnologije, uporaba računalnika, zahtevajo stalno usposabljanje in izpopolnjevanje. Bistvenega pomena za starejše delavce (tako zaposlene kot brezposelne) je, da prepoznajo potrebe po izpopolnjevanju svojih znanj, dorečejo potrebe po izpopolnjevanju s svojimi nadrejenimi ter izkoristijo vse priložnosti za izpopolnjevanje ter delujejo kot mentorji mladim sodelavcem. Vloga samih starejših zaposlenih je pri zaposlovanju enakovredna, saj se lahko prizadevanja managementa udejanjijo le pod pogoji, da starejši zaposleni sprejmejo nove priložnosti, ki jim jih nudijo delodajalci (zlasti glede usposabljanja, razvoja kariere), sprejmejo priložnosti za stalno izpopolnjevanje in tudi samostojno ocenjujejo in izražajo potrebe po tem, soodgovorno skrbijo za redno prilagajanje novim zahtevam na delovnem mestu in celo samoiniciativno nastopajo kot mentorji mladim zaposlenim. Delavci naj intenzivno spremljajo najnovejše tehnologije in inovacije na delovnih mestih, obiskujejo različne delavnice oz. usposabljanja in se vključujejo v time, ki so bili oblikovani za razvoj in izpeljavo novih metod opravljanja dela. S tem se izognejo stereotipom o starejših delavcih. SKLEP Glede na demografske trende pričakujemo, da se bo število ljudi v Evropi, v starostnem razredu od 50 do 64 let, v naslednjih letih izrazito povečalo. Države članice EU, ki jih spremlja omenjeni trend, uvrščamo med gospodarsko razvitejše države sveta. Do tega je prišlo zaradi vrste sprememb v družbenem in ekonomskem okolju, z izboljšanjem življenjskega standarda ter zdravstvenega stanja; vse to hkrati vodi v podaljševanje življenjske dobe. Posledično s tem nastajajo spremembe, povezane z velikostjo in strukturo prebivalstva. Demografski trendi staranja bodo imeli močan vpliv na ekonomsko in zaposlitveno strukturo. Ekonomske posledice se kažejo predvsem v večanju izdatkov za pokojnine, zdravstvo in

36

socialno varstvo ter nego starejših. Staranje prebivalstva pa pomeni hkrati staranje delovne sile in zato bo v prihodnosti večje število starejših zaposlenih. Vlade držav članic, delodajalci in sindikati se morajo vedno bolj prilagajati novim spremembam, ki jih prinašajo demografski trendi. Posebno pozornost je torej potrebno nameniti promociji zaposlovanja starejših ter ozaveščanju delodajalcev o pomembnosti starejšega kadra za podjetje. Upokojevanje in premajhno zaledje mlajše delovne sile lahko v nekaj letih povzroči opazno pomanjkanje delovne populacije, kar se bo dogajalo ravno v času, ko bodo organizacije svojo osredotočenost obračale od strategije zniževanja stroškov k strategijam rasti, ki poudarjajo inovativnost in odličnost storitev za potrošnika (The business case for workers age 50+, 2005, str. 96). Take strategije pa slonijo na lojalnih in predanih zaposlenih, zato bo ključnega pomena za organizacije, če bodo razpolagali z zadostnim številom želenih kadrov, kar nakazuje na potrebe po večjem vključevanju starejše delovne sile. Trenutno se podjetja mogoče dovolj še ne zavedajo problematike staranja prebivalstva. Z zgodnjim upokojevanjem izgubljajo pomembna znanja in spretnosti. Delodajalci bodo morali preseči negativne stereotipe o starejših delavcih ter vedno bolj spodbujati ter vlagati v vseživljenjsko izobraževanje. Bolj morajo poglobiti zavedanje o problemu starajoče se delovne sile znotraj organizacije ter razvijati spodbude za premagovanje starostnih ovir za vključevanje starejših zaposlenih. Tudi starejši zaposleni se bodo morali vedno bolj aktivirati, in sicer morali bodo biti dovzetni za izboljšave, pripravljeni na stalno izpopolnjevanje ter usposabljanje. Tudi s strani vlad držav članic EU mora biti vedno več spodbud za zaposlovanje starejših delavcev. V zadnjem času je bila namenjena velika pozornost starostni diskriminaciji, ki pa so jo tudi zakonsko uredili. Članice so se zavezale k izpolnjevanju lizbonskih ciljev, kjer je posebna pozornost namenjena politiki zaposlovanja. Cilj glede večanja stopnje zaposlenosti starejših delavcev so nekatere države že dosegle, a EU kot celota bo željeno 50 % zaposlenost starejših delavcev do leta 2010 dosegla z zamudo. Znotraj EU je bilo narejenih veliko raziskav o koristih starejših in mlajših delavcev. Do jasnih zaključkov je težko priti, saj imata obe skupini delavcev svoje prednosti in pomanjkljivosti. Oboji med seboj niso nadomestljivi, temveč se dopolnjujejo. Še vedno obstajajo določena prepričanja o starejših delavcih, predvsem kar se tiče produktivnosti. Na drugi strani pa je dokazano, da starejši lahko k produktivnosti podjetja veliko prispevajo tako z znanjem kot z izkušnjami; velikokrat pa lahko celo presežejo mlajše sodelavce.

37

LITERATURA IN VIRI 1. The 2009 Ageing Report: Underlying Assumptions and Projection Methodologies for the EU-27 Member States (2007-2060). (2008). Brussels: European Commission: Economic and Financial Affairs. 2. Auer, P. & Fortuny M.(2000). Ageing of the Labour Force in OECD Countries – Economics and Social Consequences. Geneva: International Labour Office. 3. Bostner, N. (2007). Staranje delovne sile in zaposlovanje starejših delavcev v EU ter Lizbonski cilji (diplomsko delo). Ljubljna: Ekonomska fakulteta. 4. Brunetto, Y. & Shacklock K. (2005). Employees` perception of the factors affecting their decision to retire. International Journal of Organisational Behaviour, (5)10, 720-750. 5. The Business Case For Workers Age 50+. Washington: AARP, 2005. 6. Cvahte Bojana: Položaj starejših oseb na trgu delovne sile. Najdeno 20. marca 2009 na spletnem naslovu http://www.zveza-zotks.si/starejsi/gradivo/trg/gradivo2.html. 7. Demographic Data. Eurostat. Najdeno 20. marca 2009 na spletnem naslovu http://epp.eurost. ec.europa.eu/portal/page/portal/population/data/database. 8. Demographic data. Eurostat. Najdeno 20. marca 2009 na spletnem naslovu http://nui.epp.eurostat.ec.europa.eu/nui /setupModifyTableLayout.do. 9. Demograpy Report 2008. (2008). Meeting Social Needs in an Aging Society. (2008). Brussels: Comission of the European Communities. 10. Dernovšek, I. (2008). Delodajalci bi podaljšali delovno dobo - V Sloveniji dela le vsak tretji državljan, starejši od 55 let. Dnevnik. Najdeno 02. aprila 2009 na spletnem naslovu http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/322530/. 11. Dimovski, V. (2008). Nova veja managementa – management starostnikov. MQ (7), 19. 12. Disney, R. (1996). Can We Afford to Grow Older? Cambridge- Massachusets: The MIT Press. 13. Early Retirement? Don't even think about it. The Economist, Vol. 362, izdaja 8265, 23. 03. 2002.[…/citation.asp?tb=1&_ug=dbs+0+fic+0+ln+en%2Dus+sid+22A068C1%2D22FD%2D41D5%]. 14. Employment in Europe 2007. Luxembourg: Office for Official Publications of the European Communities. 15. EUROGIP (2008). Employment and Occupational Health of Senior Citizens. Najdeno 10. marca 2009 na spletnem naslovu http://www.eurogip.fr/docs/Eurogip-32_E_Employment_Senior.pdf 16. Europe’s demographic future. (2007). Facts and figures on challenges and opportunities. Luxembourg: Office for Official Publications of the European Communities. 17. European Economy. (2006). The impact of ageing on public expenditure: projections for the EU25 Member States on pensions, health care, long term care, education and unemployment transfer (2004-2050). Brussels: European Commission: Economic and Financial Affairs. 18. Eurostat Yearbook 2008. (2008). Europe in Figures. Luxembourg: Office for Official Publications of the European Communities. 2008. 19. Giannakouris, K. (2008). Population and social condition. Brussels: European Commission.

38

20. Green Paper “Confronting demographic change”. (2005). A New Solidarity Between the generations. Brussels: European Commission: employment & social affairs. 21. Ilmarinen E. J. (2001). Aging workers. Occupational and Environmental Medicine, 8(58), 546 . 22. Kakovostno staranje. 04.03. 2009. Najdeno 18. marca 2009 na spletnem naslovu: [http://seniorji.info/KAKOVOSTNO_STARANJE_GERONTOLOGIJA]. 23. The Life of Women and Men in Europe. (2008). Luxembourg: Office for Official Publications of the European Communities. 24. Malačič, J. (2006). Demografija – teorija, analiza, metode in modeli. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. 25. Malačič J. (2008). Socialnoekonomske posledice staranja prebivalstva. Zdravstveni Vestnik, 77. str. 795-797. Ljubljana: XII Kongres in 144. Skupščina slovenskega zdravniškega društva. 26. Mednarodna standardna klasifikacija izobraževanje. Najdeno 20. marca 2009 na spletnem naslovu http://www.mszs.si/eurydice/organ/isced.htm. 27. Medvešek, B. (2002). Staranje prebivalstva in prehod iz zaposlenosti v upokojitev. (diplomsko delo). Ljubljana: Ekonomska fakulteta. 28. Nova solidarnost med generacijami. (December 2007). Najdeno 20. marca 2009 na spletnem naslovu http://www.euekspres.si/index.php/december_2007/v_srediscu/nova_ solidarnost_med_generacijami/. 29. Parent-Thirion A., Fernández M. E., Hurley J., Vermeylen G. (2007). Fourth European Working Conditions Survey. Luxembourg: Office for Official Publications of the European Communities. 30. Razmerje delavec/upokojenec. Najdeno 20. marca 2009 na spletnem naslovu: http://www.donos.net/client/index.php?table=articles&ID=327. 31. Rupnik, Martina (2006, 18.11.). Staranje delovne sile naj bo izziv in ne breme. Dnevnik, Ljubljana, str. 24. 32. Samorodov, A. (1999). Ageing and labour markets for older workers. Employment and Training Department. Geneva: International Labour Office.. 33. Stanovnik, T. (1999). Javne finance. Ljubljana. Ekonomska fakulteta. 34. Stanovnik, T. (2004). Javne finance. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. 35. Taylor, P. (2006). Employment initiatives for an ageing workforce in the EU15. Luxembourg: Office for Official Publications of the European Communities. 36. Tew, M. (2004). The Ageing Worker. Ontario. Occupational Health Clinics for Ontario Workers Inc. Hamilton. 37. Turk, D. (2007). Staranje prebivalstva je kot krvni pritisk- počasi ubija. Finance. Najdeno 22. aprila. 2009 na sletnem naslovu www.adecco.si/mediji/vmedijih/Finance130707.doc. 38. Waking up to Europe`s Demographic Challenge (2006). The Demographic Fitness Survey. Adecco Institute White Paper 1. London: Adecco Institute. 39. Walker, A. (1997). Combating Age barriers in employment. Luxembourg: European Fundation for the Improvement of Living and Working Conditions. 40. Zelena knjiga “Odziv na demografske spremembe. Nova solidarnost med generacijami” (2005). Bruselj: Komisija Evropskih skupnosti.

39

Priloga 1: Demografske značilnosti prebivalstva EU27

Tabela 1: Stopnja totalne rodnosti za članice EU27 po posameznih letih in projekcijami za prihodnost 1996 2000 2006 2008 2010 2020 2030 BE 1,59 - 1,53 1,75 1,76 1,76 1,77 BG 1,23 1,26 1,37 1,38 1,39 1,42 1,46 CZ 1,18 1,14 1,33 1,33 1,34 1,38 1,41 DK 1,75 1,78 1,83 1,85 1,85 1,85 1,85 DE 1,32 1,38 1,32 1,34 1,35 1,38 1,42 EE 1,37 1,39 1,55 1,55 1,55 1,57 1,6 IE 1,88 1,88 1,90 1,90 1,90 1,90 1,89 GR 1,28 1,26 1,39 1,41 1,41 1,45 1,48 ES 1,16 1,23 1,38 1,39 1,39 1,43 1,46 FR - 1,89 2,00 1,98 1,98 1,97 1,96 IT 1,20 1,26 - 1,38 1,39 1,42 1,46 CY 1,95 1,64 1,47 1,45 1,46 1,49 1,52 LV 1,18 1,24 1,35 1,36 1,36 1,40 1,43 LT 1,49 1,39 1,31 1,35 1,35 1,39 1,43 LU 1,77 1,76 1,65 1,65 1,65 1,67 1,68 HU 1,46 1,32 1,34 1,35 1,35 1,39 1,42 MT - - 1,41 1,38 1,39 1,42 1,46 NL 1,53 1,72 1,70 1,72 1,72 1,73 1,74 AT 1,45 1,36 1,40 1,41 1,42 1,45 1,48 PL 1,59 1,35 1,27 1,27 1,28 1,32 1,36 PT 1,44 1,55 1,35 1,36 1,37 1,40 1,44 RO 1,37 1,39 1,31 1,32 1,33 1,37 1,41 SI 1,28 1,26 1,31 1,32 1,33 1,37 1,40 SK 1,47 1,29 1,24 1,25 1,26 1,3 1,34 FI 1,76 1,73 1,84 1,84 1,84 1,84 1,84 SE 1,60 1,54 1,85 1,85 1,85 1,85 1,85 UK 1,73 1,64 1,84 1,84 1,84 1,84 1,84

Vir: Eurostat demographic data

1

Tabela 2: Povprečna starost matere ob prvem porodu v državah EU27

1980 1995 2000 2005 2006*

BE - 27,30 - - 28,70 BG 21,90 22,40 23,50 24,70 26,20 CZ 22,40 23,30 24,90 26,60 28,90 DK 24,60 27,40 27,30 28,40 30,30 DE - 27,50 28,20 29,10 29,60 EE 23,20 23,00 24,00 25,20 28,40 IE 25,50 27,30 27,70 - 31,00 GR 24,10 26,60 28,00 28,50 29,80 ES 25,00 28,40 29,10 29,30 30,90 FR 25,00 28,10 27,90 28,60 29,80 IT 25,00 28,00 - - 30,90 CY 23,80 - - 27,50 29,80 LV 22,90 - 24,00 25,00 27,80 LT 23,80 23,10 23,90 24,90 27,70 LU - 27,40 28,30 29,00 30,00 HU 22,50 23,80 25,10 26,70 28,60 MT - - - - 28,40 NL 25,70 28,40 28,60 28,90 30,60 AT - 25,60 26,40 27,20 29,20 PL 23,40 23,80 24,50 25,80 28,30 PT 24,00 25,80 26,50 27,40 29,40 RO 22,40 22,90 23,70 24,80 26,80 SI 22,80 24,90 26,50 27,70 29,60 SK 22,70 - 24,20 25,70 27,90 FI 25,60 27,20 27,40 27,90 30,00 SE 25,30 27,20 27,90 28,70 30,50 UK 24,70 - 29,10 29,80 29,20 * podatki za leto 2006 so nanašajo na povprečno starost matere ob otrokovem rojstvu (kateremkoli, ne prvem)

Vir: Demograpy Report 2008: Meeting Social Needs in an Aging Society, 2008, str. 31.

2

Tabela 3: Pričakovana življenjska doba prebivalcev posameznih držav članic EU27 1985 1995 2000 2006 BE 74,60 77,00 77,90 79,50 BG 71,10 71,00 71,60 72,70 CZ 71,20 73,30 75,10 76,80 DK - 75,30 76,90 78,40 DE 74,60 76,70 78,30 79,90 EE - 67,80 70,90 73,10 IE 73,30 75,50 76,60 79,70 GR 76,00 77,50 78,00 79,50 ES 76,40 78,10 79,40 81,10 FR - - 79,20 80,90 IT 75,60 78,40 80,00 - CY - - - 80,60 LV - - - 70,90 LT 70,60 69,10 72,20 72,20 LU - 76,80 78,00 79,40 HU 69,00 70,00 71,90 73,50 MT - 77,20 78,40 79,50 NL 76,50 77,60 - 80,00 AT 74,10 76,90 78,30 80,10 PL - 72,00 73,80 75,30 PT 73,00 75,40 76,70 78,90 RO 69,30 69,30 71,20 72,60 SI 71,90 74,70 76,20 78,30 SK 70,90 72,40 73,30 74,40 FI 74,50 76,70 77,80 79,60 SE 76,80 79,00 79,80 81,00 UK - 76,70 78,00 -

Vir: Eurostat - Demographic data.

3

Priloga 2: Staranje prebivalstva EU27

Tabela 4: Delež populacije 65+ let v celotni populaciji EU27 za izbrana leta

2008 2010 2020 2030 2040 2050 EU27 17,08 17,38 20,06 23,55 26,85 28,81 BE 17,04 17,22 19,51 22,87 25,03 25,70 BG 17,31 17,47 20,34 23,28 26,70 31,26 CZ 14,64 15,39 20,22 22,94 26,32 30,94 DK 15,58 16,37 20,11 22,82 24,83 24,47 DE 20,05 20,57 22,79 27,61 31,06 31,71 EE 17,16 16,99 18,77 21,74 24,18 27,42 IE 11,16 11,33 13,28 16,02 19,36 23,74 GR 18,63 18,85 21,13 24,18 28,40 31,54 ES 16,61 16,69 18,18 22,13 27,66 32,11 FR 16,50 16,74 20,19 23,20 25,34 25,62 IT 20,08 20,34 22,68 26,15 30,82 32,62 CY 12,39 12,65 15,03 17,95 19,97 23,23 LV 17,27 17,36 18,57 22,18 25,43 29,58 LT 15,84 16,05 17,57 22,14 26,34 29,69 LU 14,15 14,28 16,20 19,57 22,20 22,99 HU 16,17 16,61 19,82 21,95 24,96 29,35 MT 13,83 14,76 20,34 24,20 25,69 29,05 NL 14,72 15,33 19,80 24,10 26,89 26,65 AT 17,17 17,56 19,36 23,69 27,23 28,17 PL 13,46 13,56 18,22 22,99 25,9 31,63 PT 17,42 17,79 20,08 23,25 26,83 30,12 RO 14,91 14,93 17,43 20,25 25,52 30,93 SI 16,08 16,62 20,42 25,29 29,08 32,50 SK 11,98 12,29 16,44 21,27 25,33 31,63 FI 16,53 17,06 22,41 25,2 26,21 26,81 SE 17,52 18,16 20,81 22,52 24,27 24,72 UK 16,10 16,38 18,29 20,55 22,45 22,95

Vir: Giannakouris, Population and social condition, 2008, str. 10.

4

Slika 1: Delež populacije 65+ let/ primerjava rasti prebivalstva 65+ let Evrope z ostalim svetom

Vir: Eurostat Yearbook, 2008, str. 90.

5

Tabela 5: Projekcije spremembe deleža populacije (v %) 80 in več v EU27 med leti 2008 in 2050

2008 2050 EU27 4,00 11,00 BE 5,00 10,00 BG 4,00 10,00 CZ 3,00 9,00 DK 4,00 10,00 DE 5,00 14,00 EE 4,00 9,00 IE 3,00 7,00 GR 4,00 11,00 ES 5,00 11,00 FR 5,00 10,00 IT 5,00 13,00 CY 3,00 7,00 LV 4,00 10,00 LT 3,00 11,00 LU 3,00 9,00 HU 4,00 9,00 MT 3,00 10,00 NL 4,00 11,00 AT 5,00 11,00 PL 3,00 10,00 PT 4,00 10,00 RO 3,00 9,00 SI 4,00 12,00 SK 3,00 9,00 FI 4,00 11,00 SE 5,00 10,00 UK 5,00 9,00


6

Tabela 6: Koeficienti odvisnosti starega prebivalstva po državah članicah za leto 2008 in projekcija za prihodnost

2008 2010 2020 2030 2050

EU 27 25,39 25,90 31,05 38,04 50,42 BE 25,8 26,09 30,6 37,58 43,87 BG 24,99 25,29 31,10 36,28 55,44 CZ 20,59 21,83 31,07 35,71 54,81 DK 23,61 24,98 31,85 37,85 41,31 DE 30,29 31,17 35,28 46,23 56,43 EE 25,23 25,01 29,18 34,42 47,19 IE 16,31 16,67 20,23 24,63 40,40 GR 27,77 28,22 32,75 38,47 56,99 ES 24,15 24,43 27,42 34,32 58,69 FR 25,33 25,81 32,77 39,02 44,68 IT 30,47 30,99 35,47 42,45 59,24 CY 17,69 18,00 22,26 27,44 37,65 LV 25,02 25,17 28,08 34,57 51,18 LT 23,02 23,18 25,98 34,71 51,13 LU 20,92 21,07 24,23 30,80 37,82 HU 23,50 24,22 30,31 34,06 50,83 MT 19,79 21,19 31,25 39,14 49,77 NL 21,84 22,82 30,69 40,00 45,61 AT 25,43 26,01 29,18 38,09 48,31 PL 18,95 18,98 27,19 35,98 55,69 PT 25,91 26,58 30,66 36,63 52,96 RO 21,34 21,34 25,67 30,32 54,00 SI 22,97 23,91 31,21 40,83 59,40 SK 16,58 16,95 23,85 32,30 55,46 FI 24,80 25,70 36,75 43,89 46,61 SE 26,66 27,81 33,69 37,43 41,91 UK 24,27 24,72 28,58 33,23 37,96


7

Slika 2: Projekcije za rojstva in smrti v EU27

Vir: Eurostat Yearbook 2008, str. 59.

8

Priloga 3: Ekonomske posledice staranja prebivalstva

Slika 3: Izdatki povezani s starostjo kot % BDP v EU v letih 2004, 2030 in 2050

Vir: The impact of ageing on public expenditure: Projections for the EU25 Member States o pensions, health care, long term- care, education

and unemployment transfers (2004-2050), 2006, str. 12.

9

Priloga 4: Zaposlenost starejših delavcev

Slika 4: Starostna diskriminacija glede na starost in spol (%)

Vir: Fourth European Working Conditions Survey, 2007, str. 39.

10

Slika 5: Uporaba interneta po starostnih skupinah, v letih 2004 in 2007


11

staranje prebivalstva in zaposlenost starejŠih … · na starostno strukturo prebivalstva nekega...

Documents