naravno gibanje prebivalstva

8/17/2019 Naravno gibanje prebivalstva

http://slidepdf.com/reader/full/naravno-gibanje-prebivalstva 1/43

9.3.20

Naravno gibanje prebivalstva

Izbrane teme

Geografija prebivalstva

Marko Krevs

Oddelek za geografijo

Filozofska fakulteta v Ljubljani

Izbrane teme o naravnemgibanju prebivalstva

• Nekaj zgodovine vitalne statistike, večinomana primeru Slovenije

• Podrobneje o metodah

• Naravno gibanje prebivalstva “od bliže” –

večinoma na primerih iz Slovenije• Literatura za poglobljen študij in raziskovanje

9.3.2015 2



9.3.20

Etičnost demo(geo)grafije

• Na videz pogosto brezčutna količinska obravnavaprebivalstva

• V znanosti nikakor ne pomeni slabšalnega odnosa – na primer do žensk, ki nimajo otrok, v okviru proučevanja

rodnosti populacije

– na primer do prebivalstev, kjer so protinatalitetne politikezelo neuspešne

• Zahteva pa zmožnost ločitve (oddaljitve)objektivnega opazovanja, analize in razlage od

subjektivne, posamezne izkušnje• To še vedno dopušča zavzemanje osebnih stališč• …žal pa je meja do zlorabe lahko zelo tanka

9.3.2015 3

9.3.2015 4

Vitalna statistika

• Statistika rojstev in smrti – lahko vključuje tudi statistiko posvojitev, priznanj, ugotovitev

očetovstva, zakonskih zvez, razvez, priselitev, odselitev



9.3.20

9.3.2015 5

Rodnost in plodnost

• Rodnost: praviloma razmerje medživorojenimi otroki in ženskami – Težje določiti očetovstvo – Manj ostre meje plodne dobe moških

• Plodnost: fiziološka (teoretična)sposobnost človeka, da imapotomstvo. Se udejanji (kot rodnost),ali ne.

• Neplodnost (sterilnost): fiziološka

nesposobnost človeka, da si ustvaripotomstvo. Socialna neplodnost – si lene želijo otrok. Oboje je mogočeugotavljati le z anketami.

9.3.2015 6

Nataliteta, n

• Razmerje med živorojenimi in celotnimprebivalstvom

+

•Lahko razumljiva

•Niso potrebni podrobni podatki

•S tem lažje doseči primerljivost – na primer meddržavami, tudi zgodovinsko

•Do konca 2. svetovne vojne nataliteta kotkazalec rodnosti

-

•Majhna analitična vrednost

•Odvisnost od starostne, spolne sestaveprebivalstva

30.6.



9.3.20

9.3.2015 7

Splošna stopnja splošne rodnosti,f

• Razmerje med živorojenimi in številom ženskv rodni dobi

+

•Izognemo se vplivu spolne, deloma starostnesestave prebivalstva

30.6.

9.3.2015 8

Padanje celotne rodnosti vSloveniji



9.3.20

9.3.2015 9

Josipović, D. 2006: Učinki priseljevanja v Slovenijo po drug i svetovni vojni. Z aložba ZRC, Ljubljana.

Celotna stopnja rodnosti (TFR) > 2.1 naj bi zagotavljalaenostavno reprodukcijo prebivalstva

9.3.2015 10

Padanje celotne rodnosti vSloveniji



9.3.20

9.3.2015 11

Celotna rodnost in red rojstev

9.3.2015 12

Starostno specifičnastopnja splošnerodnosti in redrojstev



9.3.20

9.3.2015 13

Splošna stopnja rodnosti glede nazakonsko zvezo staršev

• Splošna stopnja zakonske rodnosti: – Razmerje med številom živorojenih zakonskih

otrok in številom poročenih žensk v rodni dobi (vpromilih)

• Splošna stopnja zunajzakonske rodnosti – Razmerje med številom živorojenih nezakonskih

otrok in številom neporočenih žensk v rodni dobi(v promilih)

9.3.2015 14

Zunajzakonska…



9.3.20

9.3.2015 15

Nataliteta

http://www.indexmundi.com/map/?v=25&r=eu&l=en (2012)

Country NameBirthrate (births/1,000

population) Year of Estimate

Turkey 18 2012

Ireland 16 2012

Iceland 13 2012

France 13 2012

Moldova 13 2012

Albania 12 2012

United Kingdom 12 2012

Macedonia 12 2012

Luxembourg 12 2012

Montenegro 11 2012

Netherlands 11 2012

Norway 11 2012

Liechtenstein 11 2012

Estonia 10 2012

Spain 10 2012

Slovakia 10 2012

Finland 10 2012

Malta 10 2012

Sweden 10 2012

Denmark 10 2012

Belgium 10 2012

Latvia 10 2012

Poland 10 2012

Portugal 10 2012

Belarus 10 2012

Ukraine 10 2012

Croatia 10 2012

Switzerland 10 2012

Hungary 9 2012

Romania 9 2012

Lithuania 9 2012

Andorra 9 2012

Bulgaria 9 2012

Serbia 9 2012

Greece 9 2012

Italy 9 2012

San Marino 9 2012

Bosnia and Herzegovina 9 2012

Slovenia 9 2012

Austria 9 2012

Czech Republic 9 2012

Germany 8 2012

Monaco 7 2012

9.3.2015 16

Slovenija 2007

Število prebivalcev 2.025.866

Rojeni 19.823 9,8 ‰

Umrli 18.584 9,2 ‰

Naravni prirastek 1.239 0,6 ‰

Priseljeni 29.193 14,5 ‰

Odseljeni 14.943 7,4 ‰

Selitveni saldo 14.250 7,1 ‰

Skupna sprememba števila prebivalcev 15.489 7,7 ‰

Skupne interne migracije med občinami 27.204

Podatki: SURS, 2015.



9.3.20

9.3.2015 17

Slovenija 2007


Rojeni 19.823 9,8 ‰

Umrli 18.584 9,2 ‰








9.3.2015 18

Prečna in vzdolžna analiza

• Prečna,transverzalnaanaliza

• Vzdolžna,longitudinalnaanaliza

Gosar, L. 2006: Demografske metode v prostorskem in urbanističnem planiranju. Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Ljubljana.



9.3.20

9.3.2015 19

Kratke opredelitve nekaterihpojmov iz vzdolžne analize

• Kohorta: skupina oseb, ki je isti dogodek (rojstvo,poroko,…) doživela istega leta.

• Generacija: skupina oseb, rojena istega leta; ena odmožnih kohort.

• Intenzivnost: povprečno število dogodkov na osebo vkohorti.

• Koledar: razporeditev dogodkov po starosti v kohorti.

• Protogenetični interval: čas med sklenitvijo zakonskezveze in rojstvom prvega otroka

• Intergenetični interval: čas med dvema zaporednimarojstvoma

9.3.2015 20

Zakaj različno poimenovanjekazalcev (na primer rodnosti)?

• Kazalci o generacijah (vzdolžno proučevanje):izražajo dejansko rodnost žensk, ki so dočakaledoločeno starost

• Kazalci po koledarskih letih (prečno proučevanje)izražajo rodnost 35 generacij žensk, ki so rojevale v

določenem koledarskem letu, vsaka generacija vdrugi starosti

• V slovenščini manj dosledno razlikovanjepoimenovanja



9.3.20

9.3.2015 21

Starostno specifične stopnjerodnosti

• Prvi korak v demografsko analizo rodnosti (poŠircljevi, 2006)

• Za vse prebivalstvo ali za določene skupineprebivalstva

• Razlikovanje

– Po načinu izračunavanja: za generacije(longitudinalno) ali za neko leto (prečno)

– Po vsebini: stopnje prve in druge kategorije (poPressatu, 1969)

9.3.2015 22

Generacijske starostno-specifičnestopnje rodnosti

• Med starostjo (x) in(x+1)

• Za določeno koledarskoleto moramo poznatirojstva glede na:

– Dopolnjena leta matere

– Letnice rojstva matere

• Med starostjo (x,x+1) in(x+1,x+2)

• Za določeno koledarskoleto moramo poznatirojstva glede na:

– Letnice rojstva matere



9.3.20

9.3.2015 23

Generacijske starostno-specifičnestopnje rodnosti

• Za Slovenijo so podatki zaračunanje generacijskerodnosti dostopni od 1994naprej.

• Za daljše obdobje (pred1994) pa so dostopni lepodatki o rodnosti podopolnjenih letih mater

• To pomeni, da se vrednostizračunane stopnje rodnostinanaša na dela dvehzaporednih (letnih) generacij

• Primerno za prečno, manj zavzdolžno analizo

• Za vzdolžno analizo, če niustreznejših podatkov

9.3.2015 24

Izsek tabele SSSSR



9.3.20

9.3.2015 25

SSSR po starostnih skupinahmater

9.3.2015 26



9.3.20

9.3.2015 27

Nekaj „alternativnih“ merstarostno specifične rodnosti

• SSSR prvega (drugega, tretjega…) reda – glede nato, kateri otrok po vrsti

• Tablice rodnosti (potrebni zelo podrobni podatki, kiso redko na voljo)

• Verjetnost povečanja družine ali verjetnost rojstvanaslednjega otroka – Na podlagi podatkov o razvrstitvi žensk po dokončnem

številu živorojenih otrok: primerjamo ženske, ki so rodilevsaj (n+1) živorojenih otrok s tistimi, ki so rodile (n)živorojenih otrok

• Končno potomstvo

9.3.2015 28

Verjetnost povečanja družine



9.3.20

9.3.2015 29

Padanje končnega potomstva vSloveniji

9.3.2015 30

Od skorajenakomerneporazdelitve dovse boljizraženegamodusa = 2otroka nažensko



9.3.20

9.3.2015 31

Izrazi starostno specifičnestopnje rodnosti

9.3.2015 32


Za izbranestarosti

vzdolžno



9.3.20

9.3.2015 33


prečno

9.3.2015 34

Josipović, D. 2006: Učinki priseljevanja vSlovenijo po drugi svetovni vojni. Založba ZRC,Ljubljana.

Pozno a vpovprečju 2,5

otrok

Najmlajšemame,

povprečno2,16 otrok

Naraščanjestarosti mater,

povprečno1,65 otrok

(proti 1,2 leta2004)



9.3.20

9.3.2015 35

Diferencialna rodnost

• Rodnost specifičnih skupin, na primerzakonski stan, izobrazba, ekonomskaaktivnost, poklic, vrsta naselja, stavbe,selitev, veroizpoved, narodna pripadnost,materni jezik.

9.3.2015 36

Diferencialna rodnost - primeri



9.3.20

9.3.2015 37

Diferencialna rodnost - primeri

Niti vpliv katoliške večine nidovolj za potomstvo >2

(kot recimo v Irski)

9.3.2015 38

Josipović, D. 2006: Učinki priseljevanja vSlovenijo po drugi svetovni vojni.Založba ZRC, Ljubljana.

Končno potomstvo (živorojenih na žensko) (Popis 2002)



9.3.20

9.3.2015 39

Josipović, D.2006: Učinkipriseljevanja vSlovenijo podrugi svetovnivojni. ZaložbaZRC, Ljubljana.

9.3.2015 40

Primer dejavnika diferencialnerodnosti



9.3.20

9.3.2015 41

Maltuzijansko :nemaltuzijansko prebivalstvo

Glede na odnos do rodnosti (načrtovanje rojstev, breznačrtovanja)

• maltuzijansko prebivalstvo: prebivalstvo, ki zavestnoomejuje število rojstev – Prebivalstvo Slovenije je tipično maltuzijansko prebivalstvo,

v katerem je prevladal model družine z enim do dvemaotrokoma.

9.3.2015 42

Dejavniki rodnosti

biološki, ekonomski,družbeni, kulturni,antropološki,psihološki

Na podlagi: Jones, H. 1990: Geography of population. Second edition. Paul Chap man Publishing Ltd.

Starost pri poroki ali spolni združitvi

Monogamija/poligamija

Vdovstvo, razveze

Ločeno življenje poročenih

Pogostost spolnih odnosov

Poporodna abstinenca

Naravna sterilnostPatološka sterilnost

Neplodnost v času dojenja

Kontracepcija

Spontani splav

Sproženi splav

Kulturni, socio-ekonomski,

okoljski dejavniki

(na primer vera,

zaposlitev,

izobrazba,…)

Izpostav-

ljenost

spolnim

odnosom

Spočetje

Rezultat

nosečnosti

Rodnost

(živorojeni)



9.3.20

9.3.2015 43Na podlagi: Jones, H. 1990: Geography of population. Second edition. Paul Chap man Publishing Ltd.

Vplivi na nataliteto v manj

razvitih državah

Splošna obolevnost inumrljivost

Umrljivost novorojenčkovin otrok

Družinskiviri

Izpostavljenost

modernizirajočimkulturnim

vplivom

Socio-ekonomski

razvoj

Višanježivljenjskeravni

Napredek

izobrazbe/

pismenosti

Urbanizacija

Vrednote in

verovanja v prid

velikim družinam

Uporaba

omejevanja rojstev

Nataliteta

Kontracepcija in

splavi: tehnologija in

dostopnostPozitivna (neposredna) povezava

Negativna (obratna) povezava

9.3.2015 44

Coale, 1969 – 4 enostavni kazalcirodnosti za primerjave

• Kadar nimamo na voljo podrobnih podatkov

• Indeksi, ki izražajo razmerje med opazovanimi instandardiziranimi vrednostmi – Zlasti za proučevanje zgodovinskih sprememb

• Standard: starostno-specifične stopnje zakonskerodnosti hutteritov

• Indeksi (med 0 in 1): – Zakonske rodnosti

– Zunajzakonske rodnosti

– Poročnosti – Splošne rodnosti



9.3.20

9.3.2015 45

Hutteriti in rodnostni kazalci

9.3.2015 46

Nemaltuzijanska prebivalstva -rodnostni kazalci



9.3.20

9.3.2015 47

Regionalne razlike v rodnosti(Slovenija)

• Preberi Šircelj, 2006, Rodnost v Sloveniji,strani 265-270

• Slovenija je od nekdaj rodnostno raznolika

• Trdovratne regionalne razlike

• Več otrok v individualnih hišah izven mest• Priseljeni ne povečujejo rodnosti• Vernost prispeva k višji rodnosti

• Socialna sestava okoliškega prebivalstva vpliva narodnost

9.3.2015 48

Domača naloga do naslednjič

• Ilić in drugi, 2006: Prebivalstvo Slovenije 2006.SURS. – Metodološka pojasnila, definicije (v zvezi s smrtnostjo,

naravnim prirastom)

– Slovenija v Evropi

– Umrli

(v e-učilnici)



9.3.20

9.3.2015 49

Primeri uporabe statističnegaportala STAT-SI

• http://www.stat.si/

• Podatkovni portal:http://www.stat.si/pxweb/Dialog/statfile2.asp

• Orientacijsko seznanjanje s podatki onaravnem gibanju prebivalstva v Sloveniji: – Tabele

– Karte

– Vsebina – kaj in kje (in zakaj?) je veliko/malo

9.3.2015 50

Primeri uporabe portala Eurostat

• http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page?_pageid=0,1136162,0_45572076&_dad=portal&_schema=PORTAL

• Orientacijsko seznanjanje s podatki onaravnem gibanju prebivalstva v Evropi+: – Tabele

– Karte, regije!


http://www.stat.si/

http://www.stat.si/

http://www.stat.si/pxweb/Dialog/statfile2.asp

http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page?_pageid=0,1136162,0_45572076&_dad=portal&_schema=PORTAL





http://www.stat.si/pxweb/Dialog/statfile2.asp

http://www.stat.si/



9.3.20

9.3.2015 51

Primeri uporabe portalaGapMinder

• http://graphs.gapminder.org/world/

• Orientacijsko seznanjanje s podatki onaravnem gibanju prebivalstva po svetu: – Karte


9.3.2015 52

Smrtnost (umrljivost), dolžinaživljenja, obolevnost• smrt: nastop trajne odsotnosti kakršnegakoli

znaka življenja po rojstvu• življenjsko pričakovanje ob rojstvu• smrtnost dojenčkov

• obolevnost (morbiditeta), vzroki smrti• dejavniki smrtnosti

http://graphs.gapminder.org/world/





9.3.20

9.3.2015 53

Umrljivost

• Mortaliteta: umrli v koledarskem letu /srednje število prebivalstva (/1000)

• Mrtvorojen otrok: – WHO: takoj po rojstvu ne kaže znakov življenja,

čeprav je bila nosečnost daljša od 28 tednov – Slovenija (od 1990. let): rojen brez znakov

življenja in ob rojstvu tehta vsaj 500 g / oziroma

nosečnost trajala najmanj 22 tednov in dolžinatelesa najmanj 25 cm (če eno od teh meril nevelja, je splav)

9.3.2015 54

Umrljivost

• Število umrlih – preveč pod vplivom številaljudi, za katere obstaja tveganje, da umrejo

• Zato najpogosteje uporabljamo stopnje(koeficiente) umrljivosti

obdobjutemvsmrtinjuenih tvegaizpostavljljudištevilo

obdobjudolocenemumrlih vštevilo _ smrtnosti stopnja



9.3.20

9.3.2015 55

Smrtnost (umrljivost), dolžina

življenja

Harper, S. 2006: Ageing Societies: myths, challenges and opportunities. Hodder Arnold.

9.3.2015 56

Pričakovana dolžina življenjažensk od prazgodovine naprej

Harper, S. 2006: Ageing Societies: myths, challenges and opportunities. Hodder Arnold.



9.3.20

9.3.2015 57

Slovenija 2007


Rojeni 19.823 9,8 ‰

Umrli 18.584 9,2 ‰








9.3.2015 58

Slovenija 2007


Rojeni 19.823 9,8 ‰

Umrli 18.584 9,2 ‰










9.3.20

9.3.2015 59

Umrljivost

http://www.indexmundi.com/map/?t=0&v=26&r=eu&l=en, 2012

Country NameDeath rate(deaths/1,000

population) Year of Estimate

Ukraine 16 2012

Bulgaria 14 2012

Serbia 14 2012

Belarus 14 2012

Estonia 14 2012

Latvia 14 2012

Hungary 13 2012

Moldova 13 2012

Croatia 12 2012

Romania 12 2012

Lithuania 11 2012

Germany 11 2012

Slovenia 11 2012

Czech Republic 11 2012

Portugal 11 2012

Greece 11 2012

Belgium 11 2012

Finland 10 2012

Poland 10 2012

Austria 10 2012

Sweden 10 2012

Denmark 10 2012

Italy 10 2012

Slovakia 10 2012

United Kingdom 9 2012

Norway 9 2012

Montenegro 9 2012

Macedonia 9 2012

Bosnia and Herzegovina 9 2012

Spain 9 2012

France 9 2012

Switzerland 9 2012

Malta 9 2012

Monaco 9 2012

Luxembourg 9 2012

Netherlands 8 2012

San Marino 8 2012

Iceland 7 2012

Liechtenstein 7 2012

Andorra 7 2012

Ireland 6 2012

Albania 6 2012

Turkey 6 2012

9.3.2015 60

Umrljivost (samo v enem letu!)



9.3.20

9.3.2015 61

Vzroki smrti• Podatki o vzroku smrti so zbrani z

Zdravniškim potrdilom o smrti inporočilom o vzroku smrti. Kadar jeosnovni vzrok smrti poškodba, moraugotovitelj smrti (zdravnik – mrliškioglednik) posredovati tudi podatek ozunanjem vzroku smrti.

• Inštitut za varovanje zdravja RSuporablja za kodiranje vzrokov smrti odleta 1997 X. revizijo Mednarodneklasifikacije bolezni in zdravstvenihproblemov za statistične namene(ICD-10, slo. MKB-10). Pred tem je od1979 do 1996 uporabljal IX. revizijoMednarodne klasifikacije bolezni,poškodb in vzrokov smrti.

• Reviziji medsebojno nista neposrednoprimerljivi. V IX. reviziji so bili vzrokismrti opredeljeni s štirimestno številčnokodo, v X. reviziji pa so opredeljeni sštirimestno črkovno-številčno kodo. V IX.reviziji so bile bolezni in vzroki smrti

razvrščeni v 17 glavnih skupin in dodatnoskupino zunanjih vzrokov poškodb inzastrupitev. V X. reviziji so bolezni invzroki smrti razvrščeni v 20 glavnihskupin in dodatno skupino zunanjihvzrokov poškodb, zastrupitev in drugihposledic zunanjih vzrokov.

• Primerjava IX. in X. revizije po štirimestnikodi ni mogoča, mogoča pa je primerjavaosnovnih skupin bolezni in vzrokov smrti

na višji ravni.• Pomembna je razlika v kodiranju zunanjih

vzrokov smrti, med katere so uvrščeninezgode, samomori in uboji. Osnovnivzrok smrti za osebo, ki je umrla zaposledicami nezgode, samomora aliuboja, je po X. reviziji lahko katerakolibolezen, medtem ko je bila po IX. revizijilahko le poškodba, zastrupitev ali drugaposledica zunanjih vzrokov.

9.3.2015 62

Starostno-specifične stopnjeumrljivosti (SSSU)

letxstaridnevurojstnemzadnjemob bilisokiobdobju,temvljudištevilo

letxstaridnevurojstnemzadnjemob bilisokiobdobju,dolocenemumrlih vštevilo xm

letstarih xobdobjutemvljudištevilo

letstarih xobdobjudolocenemumrlih všteviloSSSUx

letxdoseglisokiobdobju,temvljudištevilo

let1in xxmedstari bilisokiobdobju,dolocenemumrlih vštevilo

xq



9.3.20

9.3.2015 63

Starostno-specifične stopnjeumrljivosti (SSSU)

9.3.2015 64

Tablice umrljivosti (life table )

• Najpogostejša analitična metoda vdemografiji

• Povzetek spreminjanja umrljivosti s starostjo• Starostno-specifične stopnje umrljivosti na 1

leto natančno, qx

• Skrajšane tablice umrljivosti (abridged lifetables ): za starostne skupine (običajno 5-letne)

• Analiza preživetja (survival analysis) –poseben pristop k izdelavi tablic umrljivosti



9.3.20

9.3.2015 65

Pričakovano trajanje življenja obrojstvu

9.3.2015 66

Pričakovanotrajanježivljenja

(žensk) obrojstvu



9.3.20

9.3.2015 67

9.3.2015 68



9.3.20

9.3.2015 69

9.3.2015 70



9.3.20

9.3.2015 71

9.3.2015 72



9.3.20

9.3.2015 73

Ocenjeno število smrti zaradi bolezni prebavilna 100.000 prebivalcev v letu 2007

9.3.2015 74

Ocenjeno število smrti zaradi bolezni dihal na100.000 prebivalcev v letu 2007



9.3.20

9.3.2015 75

Naravno gibanje števila

prebivalcev (naravni prirastek) indemografski prehod

9.3.2015 76

Prirodni prirast

1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007

SLOVENIJA 12 168 -763 -1.183 -1.352 -408 -1.031 -1.200 -2.130 -562 -668 752 1.239

Naravniprirastek



9.3.20

9.3.2015 77

9.3.2015 78

Demografski prehod

• Tradicionalnein modernedružbe poNotesteinu indrugih(demografskiprehod en odvidikovprehoda med

temi družbami)



9.3.20

9.3.2015 79

Demografski

prehod vSloveniji

9.3.2015 80

Demografski prehod vSloveniji

V času 2. faze Slovenija inIrska samo okoli 80%

povečanje prebivalstva (v ZEvropi 400% in več)

Prebivalcev na današnjem ozemlju Slovenije

0

200000

400000

600000

800000

1000000

1200000

1400000

1600000

1800000

2000000

1 85 0 1 87 0 1 89 0 1 91 0 1 93 0 1 95 0 1 97 0 1 99 0 2 01 0



9.3.20

9.3.2015 81

Demografski prehod

• Eden od modelov, ki poskušajo razložiti različnerodnostne prehode

!

9.3.2015 82

Drugi demografski prehod- spremembe rodnosti in družinskega obnašanja

• Lesthaeghe in Van de Kaa (1986)

• Po ustalitvi rodnosti na nizki ravni pred 2. sv.vojno – sredi 1960. let v Z Evropi, kmaludrugod po Evropi ponovno zniževanjerodnosti, na prehodu tisočletja skoraj v celi

Evropi pod ravnjo obnavljanja generacij• + odlaganje porok in starševstva, naraščanje

zunajzakonskih skupnosti in z. rodnosti, %žensk brez živorojenih otrok, pogostostirazvez



9.3.20

9.3.2015 83

Demografske indružbeneznačilnosti vzvezi zdemografskimaprehodoma v ZEvropi(Lesthaeghe,Neels, 2002)

9.3.2015 84

Literatura za radovedne

• Hinde, A. 1998. Demographic Methods. OxfordUniversity Press.

• Jones, H. 1990. Population Geography. PaulChapman Publishing.

• Šircelj, M. 2006. Rodnost v Sloveniji od 18. do 21.stoletja, Posebne publikacije 5/2006, SURS

• Ilić in drugi 2006: Prebivalstvo Slovenije 2006. SURS. – Oboje dostopno na internetu in v e-učilnici (med članki)



9.3.20

9.3.2015 85

Domača naloga do naslednjič

• Ilić in drugi, 2006: Prebivalstvo Slovenije 2006.SURS. – Metodološka pojasnila, definicije (v zvezi z migracijami) – Migracije

(v e-učilnici)

naravno gibanje prebivalstva

Documents