selitve prebivalstva
DESCRIPTION
Gradivo za predmet Geografija prebivalstva, ki je del širše zasnovanega predmeta Geografija prebivalstva in naselij v 1. letniku študijskega programa GeografijaFF LjubljanaTRANSCRIPT
15.3.2015
1
Selitve
Izbrane teme
Geografija prebivalstva in naselij
Marko Krevs
Oddelek za geografijo
Filozofska fakulteta v Ljubljani
15.3.2015 2
Merjenje selitev
• Skupaj (v obe smeri) = bruto selitve
• Razlika = selitveni prirast = selitveni saldo = neto selitve
• Selitveni tok = v eno smer
• Selitveni koeficient
• Starostno specifični selitveni koeficienti
15.3.2015
2
15.3.2015 3
Primeri sodobnih raziskovalnih tem o selitvah (A&H 2013)
Ars & Humanitas 2013: Many faces of migration
• A bidesh in the middle of the Mediterranean Sea: Biographical trajectories and migration patterns in theBangladeshi Diaspora in Italy
• Migrant Women’s Work: Intermeshing Structure and Agency
• Transnational mobilities and gender in Europe
• Eksperimentalno o Benečiji s konceptom zakotnosti
• Discursive Representations of Asylum Seekers and Illegal Immigrants in Ireland
• Selitve prebivalcev z ustvarjalnim poklicem v Sloveniji
• Pseudo-voluntary migration: the case of internal migration system in former Yugoslavia
• Negotiations on Tradition and Modernity in the German Migration Context: a Comparison of the LifeHistories of a Young Kurdish Woman and a Moroccan Woman
• Braudel in hribovske migracije
• ‘Čefurke’ in Slovenia: Old ways, new trends?
• Chinese traders in Serbia: Gender opportunities, translocal family strategies, and transnational mobility
• Tujci in popotniki v antični Grčiji
• The Foreigner Counts: a spatio-temporal analysis of occupiers, immigrants and expatriate residents in Malta
• "Migrations in the Yugoslav region: Theater artists from Slovenia in the Serbian National Theater in Novi Sad (1947-2013)"
15.3.2015 4
Makro-modeliranje selitev
• Proučevanje s pomočjo modelov– Gravitacijski modeli
• ocenjevanje tokov med območji na podlagi oddaljenosti in velikosti
– Modeli “vmesnih priložnosti” (intervening opportunity models)
• razdalje vrednotene bolj s socio-ekonomskega, kot geometrijskega vidika; na podlagi razmerja med priložnostmi na nekem oddaljenem območju ter “vmesnimi priložnostmi” na poti do tja
– Multipli regresijski modeli• Napovedi na podlagi dejavnikov, ki vplivajo na migracije
– Verjetnostni (probabilistični) modeli
15.3.2015
3
15.3.2015 5
Makro-modeliranje selitev –primeri
15.3.2015 6
Medsebojni vplivi v prostoru
Medsebojni prostorski vplivi, spatial interaction:
• Med temeljnimi temami t.i. Kvantitativne revolucije v geografiji
• Napovedovanje prostorskih izbir, ki se odražajo v tokovih ljudi in blaga med izhodiščnimi in ciljnimi lokacijami– Delovanje modelov temelji na součinkovanju med
dostopnostjo ciljnih lokacij in dojeto privlačnostjo ciljnih lokacij
– Učinek nadomeščanja na primer nižje privlačnosti z boljšo dostopnostjo (trade-off)
15.3.2015
4
15.3.2015 7
Medsebojni vplivi v prostoru
• Newton, 1642-1727, gravitacijski zakon
• Ravenstein (1885, 1889): demografija, migracije
– Fij tok migrantov
– P število prebivalcev
– d oddaljenost
• Zipf (1946), stopnja interakcije (temeljni gravitacijski model človeške interakcije)
ijjiij dPkPF
1 dPPI jiij
15.3.2015 8
Medsebojni vplivi v prostoru
• Reilly (1931), zakon gravitacije v trgovini na drobno (law of retail gravitation)
– Tix tok trg. prometa od i proti x
– P število prebivalcev
– dix oddaljenost od i do x
• Converse (1930), “prostorski” zapis Reillyjevega zakona
• Huff, Lakshmanan, Hansen, Wilson, Fotheringham,… nadaljnji razvoj
2
2
ixixix
ix
iy
y
x
iy
ix
dPkPT
d
d
P
P
T
T
y
x
xy
iy
P
P
dd
1
15.3.2015
5
15.3.2015 9
Vpliv oddaljenosti na medsebojne vplive v prostoru (distance decay)
– Poenostavljeni funkcijski prikazi naj bi odražali dejansko vedenje ali dojemanje in odzivanje na oddaljenost
– Pareto – v razvitih državah
– Normal ali netransformiran model –v “nerazvitih” državah
15.3.2015 10
Gravitacijski modeli
Gravitacijski modeli sodijo med modele, ki ponazarjajo vpliv razdalje na pojave in procese v pokrajini.
15.3.2015
6
15.3.2015 11
Gravitacijski modeli v geografiji
Trije glavni cilji uporabe gravitacijskih modelov v geografiji:
• stopnja privlačnosti med središči
• meje vplivnih območij središč
• tokovi med središči
15.3.2015 12
Privlačnost središč in doseg vpliva med dvema
središčemaNa podlagi podanih podatkov za 6 naselij
izračunaj (predlagano, ne obvezno – za boljše razumevanje metode):
• oceno privlačnosti med posameznimi pari naselij,
• oceno vplivnega območja naselja Z, ki leži sredi omenjenih šestih naselij, v smereh proti posameznim naseljem
15.3.2015
7
15.3.2015 13
Privlačnost središč in doseg vpliva med dvema
središčema----------------------------------------------------
Naselje Razdalja Prebivalcev Prodajaln
j dzj Pj Tj
----------------------------------------------------
A 16 30000 60
B 8 25000 45
C 10 28000 50
D 20 9000 12
E 6 7000 6
F 9 26000 40
----------------------------------------------------
Z 88000 340
----------------------------------------------------
15.3.2015 14
Privlačnost središč in doseg vpliva med dvema
središčema
gP P
dd
P
P
K
d
T
T
dzj
z j
ij
zx
z
j
jz
zj
z
j
zj
2
1
1
100
1
(%)
Stopnja
privlačnosti
Delež celotne
razdalje, od x
proti z
z
j
zj
xz
P
P
dd
1
15.3.2015
8
15.3.2015 15
Družina gravitacijskih modelov
Družina gravitacijskih modelov za ocenjevanje tokov med posameznimi izhodiščnimi in ciljnimi lokacijami/območji.
Tokovi: migracije, tokovi denarja,…
15.3.2015 16
Družina gravitacijskih modelov
Temeljni zapis (Haynes, Fotheringham 1984):
– T interakcija
– V vektor značilnosti izhodišč
– U vektor značilnosti ciljev
– S vektor oddaljenosti
Štirje člani družine –različni glede na to, katere in kakšne podatke imamo na voljo za ocenjevanje tokov.
),,( ijjiij SUVfT
15.3.2015
9
15.3.2015 17
Nadomestki za manjkajoče podatke
• Na primer: če nimamo podatkov o dejanski količini emigrantov iz nekih izhodiščnih območij, jih nadomestimo s podatki o “moči/velikosti” teh izhodišč, na primer s številom prebivalcev;
• manjkajoče imigrante nadomestimo s “stopnjo privlačnosti” ciljnih območij, na primer s številom delovnih mest
15.3.2015 18
Primer
• Tri središča – proučujemo tokove med njimi.
15.3.2015
10
15.3.2015 19
Razdalje med središči (dij)
Središče 1 Središče 2 Središče 3
Središče 1 2 15 5
Središče 2 15 2 10
Središče 3 5 10 2
15.3.2015 20
Osnovni (nadomestni) podatki o središčih
Moč izhodiščnega središča (npr. število prebivalcev v 1000): vi
Privlačnost ciljnega središča (npr. število delovnih mest v 1000): wj
Središče 1 8 10
Središče 2 23 19
Središče 3 9 11
• pazi na oznake: izhodišča imajo indekse i, ciljna
središča j
• izhodišča v, cilji w
15.3.2015
11
15.3.2015 21
4 vrste modelov
1. model določen s skupno količino tokov
2. model določen s količino tokov iz izvornih središč (proizvodno določeni)
3. model določen s količino tokov v ciljna središča (privlačnostno določeni)
4. dvojno določeni ali proizvodno-privlačnostno določeni model
15.3.2015 22
Primer - Dvojno določeni model
T A O B D d
AB D d
BA O d
ij i i j j ij
i
j j ij
j
j
i i ij
i
'
ĺ ĺ
1 1
Iterativno računanje Ai in Bj.
15.3.2015
12
15.3.2015 23
Dejansko izmerjene migracije
Središče 1 Središče 2 Središče 3 SOi
Središče 1 100 20 40 160
Središče 2 60 300 90 450
Središče 3 40 50 90 180
SDj 200 370 220 Tijjiĺĺ 790
15.3.2015 24
Mikro-modeliranje selitev
• Makro-modeli večinoma opisni, deterministični namesto pojasnjevalni, več povedo o vzorcih kot o samem procesu migracij
• Mikro modeli – preusmeritev pozornosti na odločitve migrantov (posameznikov), včasih tudi tistih, ki ne migrirajo
– Migracije, migracijski vzorci so sestavljeni odraz želja, potreb, dojemanj dejanskih oseb
– Večja pozornost posvečena migracijskemu vedenju, kot značilnostim krajev ali populacij
15.3.2015
13
15.3.2015 25
Mikro-modeliranje selitev –primeri
15.3.2015 26
Mikro-modeliranje selitev –primeri
15.3.2015
14
15.3.2015 27
Mikro-modeliranje selitev –primeri
15.3.2015 28
Mikro-modeliranje selitev –primeri
15.3.2015
15
15.3.2015 29
Mikro-modeliranje
selitev – primeri
15.3.2015 30
Mikro-modeliranje selitev –primeri
15.3.2015
16
15.3.2015 31
2007 Slovenija 7,1
Selitveni prirastek
15.3.2015 32
2007 Slovenija 7,1
Selitveni prirastek
15.3.2015
17
15.3.2015 33
Slovenija2007
Število prebivalcev 2.025.866
Rojeni 19.823 9,8 ‰
Umrli 18.584 9,2 ‰
Naravni prirastek 1.239 0,6 ‰
Priseljeni 29.193 14,5 ‰
Odseljeni 14.943 7,4 ‰
Selitveni saldo 14.250 7,1 ‰
Skupna sprememba števila prebivalcev 15.489 7,7 ‰
Skupne interne migracije med občinami 27.204
Podatki: SURS, 2015.
15.3.2015 34
Slovenija2007
Število prebivalcev 2.025.866
Rojeni 19.823 9,8 ‰
Umrli 18.584 9,2 ‰
Naravni prirastek 1.239 0,6 ‰
Priseljeni 29.193 14,5 ‰
Odseljeni 14.943 7,4 ‰
Selitveni saldo 14.250 7,1 ‰
Skupna sprememba števila prebivalcev 15.489 7,7 ‰
Skupne interne migracije med občinami 27.204
Podatki: SURS, 2015.
15.3.2015
18
15.3.2015 35
Prehod selitvenega gibanja prebivalstva
15.3.2015 36
Migracijski procesi po velikosti naselij v Franciji
15.3.2015
19
15.3.2015 37
Dnevna migracija delovne sile(Local labour system, LLS)
Pichler Milanović, Krevs, 2006, REPUS.
15.3.2015 38
Primer tabele selitev – medobčinske dnevne migracije na delo
• Kako izračunamo število:– Vseh
emigrantov iz občine
– Vseh imigrantov iz občine
– Vseh notranjih občinskih migrantov
15.3.2015
20
15.3.2015 39
Selitvena gibanja v Sloveniji
• Priselitvena in odselitvena obdobja na ozemlju Slovenije v zgodovini
• V začetku 21. stoletja imigracija (spet) zmanjšuje problem nizke rodnosti in naravnega prirastka
15.3.2015 40
Stereotip o imigraciji in rodnosti
• Stereotip: “Imigracija iz bivše Jugoslavije 1960.-1980. je povečevala rodnost”
• …res je pomlajevala populacijo
• …vendar ni dvigala rodnosti! (Josipović, 2006)
– Imigranti so večinoma prihajali z območij z nizko rodnostjo
– Rodnostno vedenje po imigraciji (p)ostane podobno slovenskemu, rodnost je celo nižja
15.3.2015
21
15.3.2015 41
Odkod imigracija v Slovenijo?
(Josipović, 2006)
15.3.2015 42
Eden od rezultatov imigracije v Slovenijo
15.3.2015
22
15.3.2015 43
Trenutek sedanjih imigracijskih (črno) in emigracijskih (belo) področij v Sloveniji
15.3.2015 44
Več o…
• Notranjih migracijah – pri geografiji naselij, urbani geografiji, geografiji podeželja, prometni geografiji,…
• Mednarodnih migracijah – pri socialni/kulturni geografiji, politični geografiji