selitve prebivalstva

22
15.3.2015 1 Selitve Izbrane teme Geografija prebivalstva in naselij Marko Krevs Oddelek za geografijo Filozofska fakulteta v Ljubljani 15.3.2015 2 Merjenje selitev Skupaj (v obe smeri) = bruto selitve Razlika = selitveni prirast = selitveni saldo = neto selitve Selitveni tok = v eno smer Selitveni koeficient Starostno specifični selitveni koeficienti

Upload: geo4ever

Post on 11-Jul-2016

60 views

Category:

Documents


0 download

DESCRIPTION

Gradivo za predmet Geografija prebivalstva, ki je del širše zasnovanega predmeta Geografija prebivalstva in naselij v 1. letniku študijskega programa GeografijaFF Ljubljana

TRANSCRIPT

15.3.2015

1

Selitve

Izbrane teme

Geografija prebivalstva in naselij

Marko Krevs

Oddelek za geografijo

Filozofska fakulteta v Ljubljani

15.3.2015 2

Merjenje selitev

• Skupaj (v obe smeri) = bruto selitve

• Razlika = selitveni prirast = selitveni saldo = neto selitve

• Selitveni tok = v eno smer

• Selitveni koeficient

• Starostno specifični selitveni koeficienti

15.3.2015

2

15.3.2015 3

Primeri sodobnih raziskovalnih tem o selitvah (A&H 2013)

Ars & Humanitas 2013: Many faces of migration

• A bidesh in the middle of the Mediterranean Sea: Biographical trajectories and migration patterns in theBangladeshi Diaspora in Italy

• Migrant Women’s Work: Intermeshing Structure and Agency

• Transnational mobilities and gender in Europe

• Eksperimentalno o Benečiji s konceptom zakotnosti

• Discursive Representations of Asylum Seekers and Illegal Immigrants in Ireland

• Selitve prebivalcev z ustvarjalnim poklicem v Sloveniji

• Pseudo-voluntary migration: the case of internal migration system in former Yugoslavia

• Negotiations on Tradition and Modernity in the German Migration Context: a Comparison of the LifeHistories of a Young Kurdish Woman and a Moroccan Woman

• Braudel in hribovske migracije

• ‘Čefurke’ in Slovenia: Old ways, new trends?

• Chinese traders in Serbia: Gender opportunities, translocal family strategies, and transnational mobility

• Tujci in popotniki v antični Grčiji

• The Foreigner Counts: a spatio-temporal analysis of occupiers, immigrants and expatriate residents in Malta

• "Migrations in the Yugoslav region: Theater artists from Slovenia in the Serbian National Theater in Novi Sad (1947-2013)"

15.3.2015 4

Makro-modeliranje selitev

• Proučevanje s pomočjo modelov– Gravitacijski modeli

• ocenjevanje tokov med območji na podlagi oddaljenosti in velikosti

– Modeli “vmesnih priložnosti” (intervening opportunity models)

• razdalje vrednotene bolj s socio-ekonomskega, kot geometrijskega vidika; na podlagi razmerja med priložnostmi na nekem oddaljenem območju ter “vmesnimi priložnostmi” na poti do tja

– Multipli regresijski modeli• Napovedi na podlagi dejavnikov, ki vplivajo na migracije

– Verjetnostni (probabilistični) modeli

15.3.2015

3

15.3.2015 5

Makro-modeliranje selitev –primeri

15.3.2015 6

Medsebojni vplivi v prostoru

Medsebojni prostorski vplivi, spatial interaction:

• Med temeljnimi temami t.i. Kvantitativne revolucije v geografiji

• Napovedovanje prostorskih izbir, ki se odražajo v tokovih ljudi in blaga med izhodiščnimi in ciljnimi lokacijami– Delovanje modelov temelji na součinkovanju med

dostopnostjo ciljnih lokacij in dojeto privlačnostjo ciljnih lokacij

– Učinek nadomeščanja na primer nižje privlačnosti z boljšo dostopnostjo (trade-off)

15.3.2015

4

15.3.2015 7

Medsebojni vplivi v prostoru

• Newton, 1642-1727, gravitacijski zakon

• Ravenstein (1885, 1889): demografija, migracije

– Fij tok migrantov

– P število prebivalcev

– d oddaljenost

• Zipf (1946), stopnja interakcije (temeljni gravitacijski model človeške interakcije)

ijjiij dPkPF

1 dPPI jiij

15.3.2015 8

Medsebojni vplivi v prostoru

• Reilly (1931), zakon gravitacije v trgovini na drobno (law of retail gravitation)

– Tix tok trg. prometa od i proti x

– P število prebivalcev

– dix oddaljenost od i do x

• Converse (1930), “prostorski” zapis Reillyjevega zakona

• Huff, Lakshmanan, Hansen, Wilson, Fotheringham,… nadaljnji razvoj

2

2

ixixix

ix

iy

y

x

iy

ix

dPkPT

d

d

P

P

T

T

y

x

xy

iy

P

P

dd

1

15.3.2015

5

15.3.2015 9

Vpliv oddaljenosti na medsebojne vplive v prostoru (distance decay)

– Poenostavljeni funkcijski prikazi naj bi odražali dejansko vedenje ali dojemanje in odzivanje na oddaljenost

– Pareto – v razvitih državah

– Normal ali netransformiran model –v “nerazvitih” državah

15.3.2015 10

Gravitacijski modeli

Gravitacijski modeli sodijo med modele, ki ponazarjajo vpliv razdalje na pojave in procese v pokrajini.

15.3.2015

6

15.3.2015 11

Gravitacijski modeli v geografiji

Trije glavni cilji uporabe gravitacijskih modelov v geografiji:

• stopnja privlačnosti med središči

• meje vplivnih območij središč

• tokovi med središči

15.3.2015 12

Privlačnost središč in doseg vpliva med dvema

središčemaNa podlagi podanih podatkov za 6 naselij

izračunaj (predlagano, ne obvezno – za boljše razumevanje metode):

• oceno privlačnosti med posameznimi pari naselij,

• oceno vplivnega območja naselja Z, ki leži sredi omenjenih šestih naselij, v smereh proti posameznim naseljem

15.3.2015

7

15.3.2015 13

Privlačnost središč in doseg vpliva med dvema

središčema----------------------------------------------------

Naselje Razdalja Prebivalcev Prodajaln

j dzj Pj Tj

----------------------------------------------------

A 16 30000 60

B 8 25000 45

C 10 28000 50

D 20 9000 12

E 6 7000 6

F 9 26000 40

----------------------------------------------------

Z 88000 340

----------------------------------------------------

15.3.2015 14

Privlačnost središč in doseg vpliva med dvema

središčema

gP P

dd

P

P

K

d

T

T

dzj

z j

ij

zx

z

j

jz

zj

z

j

zj

2

1

1

100

1

(%)

Stopnja

privlačnosti

Delež celotne

razdalje, od x

proti z

z

j

zj

xz

P

P

dd

1

15.3.2015

8

15.3.2015 15

Družina gravitacijskih modelov

Družina gravitacijskih modelov za ocenjevanje tokov med posameznimi izhodiščnimi in ciljnimi lokacijami/območji.

Tokovi: migracije, tokovi denarja,…

15.3.2015 16

Družina gravitacijskih modelov

Temeljni zapis (Haynes, Fotheringham 1984):

– T interakcija

– V vektor značilnosti izhodišč

– U vektor značilnosti ciljev

– S vektor oddaljenosti

Štirje člani družine –različni glede na to, katere in kakšne podatke imamo na voljo za ocenjevanje tokov.

),,( ijjiij SUVfT

15.3.2015

9

15.3.2015 17

Nadomestki za manjkajoče podatke

• Na primer: če nimamo podatkov o dejanski količini emigrantov iz nekih izhodiščnih območij, jih nadomestimo s podatki o “moči/velikosti” teh izhodišč, na primer s številom prebivalcev;

• manjkajoče imigrante nadomestimo s “stopnjo privlačnosti” ciljnih območij, na primer s številom delovnih mest

15.3.2015 18

Primer

• Tri središča – proučujemo tokove med njimi.

15.3.2015

10

15.3.2015 19

Razdalje med središči (dij)

Središče 1 Središče 2 Središče 3

Središče 1 2 15 5

Središče 2 15 2 10

Središče 3 5 10 2

15.3.2015 20

Osnovni (nadomestni) podatki o središčih

Moč izhodiščnega središča (npr. število prebivalcev v 1000): vi

Privlačnost ciljnega središča (npr. število delovnih mest v 1000): wj

Središče 1 8 10

Središče 2 23 19

Središče 3 9 11

• pazi na oznake: izhodišča imajo indekse i, ciljna

središča j

• izhodišča v, cilji w

15.3.2015

11

15.3.2015 21

4 vrste modelov

1. model določen s skupno količino tokov

2. model določen s količino tokov iz izvornih središč (proizvodno določeni)

3. model določen s količino tokov v ciljna središča (privlačnostno določeni)

4. dvojno določeni ali proizvodno-privlačnostno določeni model

15.3.2015 22

Primer - Dvojno določeni model

T A O B D d

AB D d

BA O d

ij i i j j ij

i

j j ij

j

j

i i ij

i

'

ĺ ĺ

1 1

Iterativno računanje Ai in Bj.

15.3.2015

12

15.3.2015 23

Dejansko izmerjene migracije

Središče 1 Središče 2 Središče 3 SOi

Središče 1 100 20 40 160

Središče 2 60 300 90 450

Središče 3 40 50 90 180

SDj 200 370 220 Tijjiĺĺ 790

15.3.2015 24

Mikro-modeliranje selitev

• Makro-modeli večinoma opisni, deterministični namesto pojasnjevalni, več povedo o vzorcih kot o samem procesu migracij

• Mikro modeli – preusmeritev pozornosti na odločitve migrantov (posameznikov), včasih tudi tistih, ki ne migrirajo

– Migracije, migracijski vzorci so sestavljeni odraz želja, potreb, dojemanj dejanskih oseb

– Večja pozornost posvečena migracijskemu vedenju, kot značilnostim krajev ali populacij

15.3.2015

13

15.3.2015 25

Mikro-modeliranje selitev –primeri

15.3.2015 26

Mikro-modeliranje selitev –primeri

15.3.2015

14

15.3.2015 27

Mikro-modeliranje selitev –primeri

15.3.2015 28

Mikro-modeliranje selitev –primeri

15.3.2015

15

15.3.2015 29

Mikro-modeliranje

selitev – primeri

15.3.2015 30

Mikro-modeliranje selitev –primeri

15.3.2015

16

15.3.2015 31

2007 Slovenija 7,1

Selitveni prirastek

15.3.2015 32

2007 Slovenija 7,1

Selitveni prirastek

15.3.2015

17

15.3.2015 33

Slovenija2007

Število prebivalcev 2.025.866

Rojeni 19.823 9,8 ‰

Umrli 18.584 9,2 ‰

Naravni prirastek 1.239 0,6 ‰

Priseljeni 29.193 14,5 ‰

Odseljeni 14.943 7,4 ‰

Selitveni saldo 14.250 7,1 ‰

Skupna sprememba števila prebivalcev 15.489 7,7 ‰

Skupne interne migracije med občinami 27.204

Podatki: SURS, 2015.

15.3.2015 34

Slovenija2007

Število prebivalcev 2.025.866

Rojeni 19.823 9,8 ‰

Umrli 18.584 9,2 ‰

Naravni prirastek 1.239 0,6 ‰

Priseljeni 29.193 14,5 ‰

Odseljeni 14.943 7,4 ‰

Selitveni saldo 14.250 7,1 ‰

Skupna sprememba števila prebivalcev 15.489 7,7 ‰

Skupne interne migracije med občinami 27.204

Podatki: SURS, 2015.

15.3.2015

18

15.3.2015 35

Prehod selitvenega gibanja prebivalstva

15.3.2015 36

Migracijski procesi po velikosti naselij v Franciji

15.3.2015

19

15.3.2015 37

Dnevna migracija delovne sile(Local labour system, LLS)

Pichler Milanović, Krevs, 2006, REPUS.

15.3.2015 38

Primer tabele selitev – medobčinske dnevne migracije na delo

• Kako izračunamo število:– Vseh

emigrantov iz občine

– Vseh imigrantov iz občine

– Vseh notranjih občinskih migrantov

15.3.2015

20

15.3.2015 39

Selitvena gibanja v Sloveniji

• Priselitvena in odselitvena obdobja na ozemlju Slovenije v zgodovini

• V začetku 21. stoletja imigracija (spet) zmanjšuje problem nizke rodnosti in naravnega prirastka

15.3.2015 40

Stereotip o imigraciji in rodnosti

• Stereotip: “Imigracija iz bivše Jugoslavije 1960.-1980. je povečevala rodnost”

• …res je pomlajevala populacijo

• …vendar ni dvigala rodnosti! (Josipović, 2006)

– Imigranti so večinoma prihajali z območij z nizko rodnostjo

– Rodnostno vedenje po imigraciji (p)ostane podobno slovenskemu, rodnost je celo nižja

15.3.2015

21

15.3.2015 41

Odkod imigracija v Slovenijo?

(Josipović, 2006)

15.3.2015 42

Eden od rezultatov imigracije v Slovenijo

15.3.2015

22

15.3.2015 43

Trenutek sedanjih imigracijskih (črno) in emigracijskih (belo) področij v Sloveniji

15.3.2015 44

Več o…

• Notranjih migracijah – pri geografiji naselij, urbani geografiji, geografiji podeželja, prometni geografiji,…

• Mednarodnih migracijah – pri socialni/kulturni geografiji, politični geografiji