ssvet kot čisto igriščevet kot čisto igrišče · makaroni. danes imam zelo rad, ne samo...
TRANSCRIPT
9
24
TISKOVINAPoštnina plačana pripošti 1102 Ljubljana
04/08
Načelnica Manca... in načelnik Sandi AKTUALNO!!!
Kokoška v EvropiKokoška v Evropi
Svet kot čisto igriščeSvet kot čisto igrišče
Zimovanje čete Cerknica 1
Klan Nova Gorica 1Imenovani voditelji veje PP
Državno srečanje voditeljev veje PP
Izdelovanje butaric 2008 - Ljubljana 4
Zimovanje VV Mozirje 1 Zimovanje VV Mozirje 1
volčiči in volkuljiceskavtinje in skavti volčiči in volkuljiceskavtinje in skavti
3
uvodnik in kazaloskavtinje in skavti
3
Glavna urednica:Irena Mrak
Uredniki:Darja Abram, Bena Briški, Polona Čampa, Aleš Erjavec, Maja Franko, Katarina Pavlinič, Julija Remenik, Urška Kete, Ana Grasselli, Katja Anžič, Valerija Jarm, Jerneja Mihelčič, Ve-ronika Pavlič, Tjaša Knez, Urška Kobe, Teja Mirtič
Lektorji: Luka Pavlin, Mirjam Danilovič, Teja Mirtič, Darja LušinaAnita Pernuš, Tjaša Brinovec, Anja Tikvič
Ilustratorki: Andreja Grkman, Barbara Kostanjšek
Tehnični urednik:Štefan Erman
Prelom:Jernej KovačKlemen ČervUrban ČeponAni SteleDarja AbramIztok Umek
Tisk:Tiskarna Povše
E-pošta:[email protected]
Internetna stran:http://skavtic.skavt.net
Naklada: 3700 izvodovCena: 1,25€ / 300 SITLetna naročnina: 5,22€ / 1250 SITLetnik: 12/2
Tvoje pohvale, kritike, pripombe in predloge, sprejemamo na e-naslov in naslov ZSKSS. Veselimo se tvojega odziva. Tudi zaradi njega lahko postane Skavtič boljši.
KAZALO
UVODNIK IN KAZALO DUHOVNA MISEL AKTUALNO VOLČIČI IN VOLKULJICE IZVIDNIK IN VODNICE POPOTNIKI IN POPOTNICE VODITELJI ZBOKSS OKOLJSKI KOTIČEK A JE TO DOGODKANJE PUV SKAVT NET JAMBOREE POTOPIS SZSO MINEŠTRA
Tiskovino Skavtič izdaja Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov
sofi nancirajo Ministrstvo za okolje in prostor, Ministrstvoza šolstvo in šport ter Urad RS za mladino
Zrinjskega cesta 9, SI-1000 Ljubljana, tel: 01/433 21 30, hGSM: 031/210 944, 040/429 456
345711151923242728293031323334
Ah, ta pomlad in
s p r e m l j a j o č a
spomladanska utru-
jenost. Daj naravi
priložnost, da te
zbudi iz spanca, ti pa
poskrbi, da boš svojo
igro življenja vsak
dan, ne samo 22.
aprila, igral/a na čistem igrišču. Obuj gojzarje,
poberi papirček na tleh, zberi star papir vseh
sosedov in privarčuj za Jamboree.
Med sprehajanjem po naravi pa ne pozabi, da
naša kokoška, ki, kot pravi Rupel, s predse-
dovanjem Evropski _unji_ doživlja drugo
pomlad, leži v Evropi. Znotraj skupne pretek-
losti je zgodovina našega naroda le majhen
del nečesa širšega, vendar je tudi ta majhen
košček pomemben, saj s pomočjo njega vemo,
kdo pravzaprav smo.
Irena Mrak, Radovedni kenguru, Nova Gorica 1
volčiči in volkuljice // Skavtič / november 2007 //volčiči in volkuljice // Skavtič / november 2007 //
4
duhovna misel // Skavtič / april 2008 //
4
Tujec sem bil in ste me sprejeliAli si že kdaj srečal/a kakšnega tujca? Si se ga bal/a? Si imel/a predsodke do njega? Tujci so res gro-
zni in nas ogrožajo. Ali nas res? Mislim, da nas ne. Si že srečal/a skavte iz druge države? Prepričan
sem, da si se jih razveselil/a.
Ko premišljujem o svoji skavtski poti, se mi pred očmi vedno znova naslikajo dogodki in srečanja
s skavti iz drugih držav. Nekatera srečanja so bila zgolj zvočna (JOTA), druga virtualna (JOTI),
nekatera pa so bila prava skavtska srečanja, kjer smo se skupaj družili in taborili. Na prvo takšno
srečanje sem se odpravil pred štirinajstimi leti, ko smo s skavti iz Škofje Loke odšli na tabor v Italijo.
Na taboru, ki se je odvijal v Toskani, smo bili gosti stega Rim 50. Na tem taboru sta bila tudi steg
iz Sicilije in steg iz Kalabrije. Med seboj smo se zelo razlikovali. Lahko si predstavljate probleme,
s katerimi smo se srečali. Prva težava je bil jezik: mi v večini nismo razumeli italijansko, oni pa
večinoma bolj slabo angleško. Izvidniki in vodnice iz Rima 50, s katerimi smo bili skupaj v pod-
taboru, so bili tipični mestni otroci, ki so imeli težave z uporabo sekire in podobnih orodij, medtem
ko smo mi skoraj vsak teden šli v gozd in se tam urili v nekaterih veščinah. Italijane smo mogoče
celo nekoliko podcenjevali - vsaj na začetku. Do konca tabora pa so se med nami, kljub razlikam,
stkala prijateljstva in zaljubljenosti. Rimljane smo povabili naj nas obiščejo pozimi. In res so nas.
Nekaj let kasneje sem odšel v Rim, kjer sem študiral. Skavte sem srečeval na nedeljskih sprehodih
po rimskih parkih, kjer so se volčiči in izvidniki družili ter igrali. Takrat sem razumel, zakaj imajo
skavti iz Rima težave s sekirami in lopatami.
V času mojega študija v tujini sem še bolje spoznal Italijane, ki jih Slovenci kdaj pa kdaj zaničujemo
z Makaronarji. Zaničujemo jih s tistim, brez česar si skoraj ne znamo predstavljati naših taborov: z
makaroni. Danes imam zelo rad, ne samo italijanske hrane, ampak tudi italijansko kulturo in Itali-
jane. Pa ne samo Italijane. V Rimu sem imel sošolce od vsepovsod. Nekateri od njih so bili skavti,
drugi ne, a pri vsakem sem odkril, da ima veliko dobrega in lepega, da ima veliko takih stvari, ob
katerih se jaz lahko učim in rastem. Pa ne samo jaz, ampak tudi ti.
Tudi Jezus nas spodbuja k sprejemanju in k ljubezni do
tujcev. Šel je celo tako daleč, da je rekel: »Tujec sem
bil in ste me sprejeli« (Mt 25,35). V tujcih glejmo torej
prijatelje in jih imejmo radi. Baden-Powell je videl
bogastvo skavtstva tudi v mednarodni razsežnosti.
Skavti iz Slovenije smo bratje in sestre s skavti tako
iz Italije, Hrvaške, Anglije, Jordanije, ali iz katere koli
druge države. Vsi si prizadevamo, da bi ta svet zapus-
tili nekoliko boljši. Vsi smo dali isto obljubo. Vsi se
trudimo živeti po skavtskih zapovedih. Skupaj lahko
premagujemo tiste prepade, ki vladajo med nami.
Skupaj lahko ustvarjamo družbo miru in prijateljstva.
Zakaj? Ker smo med seboj bratje in sestre. Ali ni lepo,
da lahko greš v katerokoli državo v Evropi ali kjerkoli
drugod po svetu in skoraj zagotovo srečaš brata ali
sestro. Ja, res je lepo, da imamo toliko tako različnih
bratov in sester.Gregor Lavrinec, DA, Komenda 1
(Mt 25,35)
volčiči in volkuljiceskavtinje in skavti volčiči in volkuljiceskavtinje in skavti
5
aktualnoskavtinje in skavti
5
NAČELNICA MANCA IN ...
1.) Zakaj si se odločila za načelništvo?
Skavti so mi v teh desetih letih »skavtanja« dali
zares veliko: prijatelje, skavtske pustolovščine,
nove izkušnje, nepozabne izlete in znanje. Ne
nazadnje sem tu spoznala tudi svojo ljubezen,
ki je še utrdila mojo dejavnost na skavtskem
področju. Glede na to, da sem zelo navdušena
nad skavtsko metodo in da sem jo za zdaj
preizkušala pretežno na lokalnem nivoju, sem
začutila klic, da se skavtom dejavneje pridružim
tudi na državnem nivoju in s tem pripomorem
k rasti skavtstva v Sloveniji.
2.) Kaj so tvoji cilji kot načelnica?
Moja želja je, da dam na razpolago svoja znan-
ja, izkušnje in poznanstva, ki sem si jih v teh
letih pridobila. Želim si, da skavti postanemo
vodilna mladinska organizacija v Sloveniji, da
postanemo še bolj poznani in prepoznavni. Pri
tem pa ne smemo pozabiti na naše krščanske
korenine, skavtsko metodo in kakovostno iz-
vajanje programa za vse skavtinje in skavte: od
volčičev prek izvidnikov do popotnikov.
3.) Kje črpaš moč za vsakodnevne de-
javnosti, obveznosti?
Moč mi dajejo spanec, popoldanska poživitev v
naravi, pogovori z Bogom, ljudje, ki me obda-
jajo in dobro mislijo.
4.) Kako si zamišljaš skavtstvo v Sloveniji
čez 50 let?
Zelo zanimivo vprašanje. Menim pa, da obsta-
jata dve možnosti, ki sta odvisni od tega, koliko
bo zavedanje človeka naraščalo glede odgov-
IME IN PRIIMEK: Manca Maretič Paulus
SKAVTSKO IME: Marljiva mravljica
STEG: Škofja Loka 2
LETO PRIHODA K SKAVTOM: 1998
NAJLEPŠI SKAVTSKI DOGODEK: Potovalni tabor, Primorska 2004
OSEBA, KI JO IMAM NAJRAJE: Vestni oven
ŽIVLJENJSKI MOTO: Kjer je volja, tam je pot.
NAJLJUBŠA KNJIGA: Veveriček posebne sorte
ornosti do narave, sočloveka in potomcev. Ker
sem večna optimistka, bom opisala le najboljšo
možnost. Menim, da se bo človek zavedal odgov-
ornosti, zato si skavte predstavljam kot organ-
izacijo v velikem razcvetu, z zelo pomembno
vlogo v javnem svetu, tako v mladinski kot tudi
odrasli dejavnosti na področju vzgoje, kulture in
izobraževanja. Mislim, da imamo skavti veliko moč
že s tem, da smo ohranili stik z naravo in prvotnim
načinom preživetja, h kateremu se danes želijo vr-
niti prav vsi, ki so osveščeni. Ja, oranžna srajca bo
pa itak obvezno visela v vsaki omari.
5.) Kaj bi rada povedala skavtom širom Slov-
enije?
Bodimo ponosni na to, kar smo. Naj bo vsak dan
razlog za veselje in uživajmo v skavtskih igri, ki je
najboljša učiteljica za življenje, sicer pa je že Baden
Powell rekel: »Vzemite življenje kot igro in svet kot
igrišče.« Naredite to in vse bo lažje!
volčiči in volkuljice // Skavtič / november 2007 //volčiči in volkuljice // Skavtič / november 2007 //
6
aktualno // Skavtič / april 2008 //
6
... NAČELNIK SANDI
1.) Zakaj si se odločil za načelništvo?
Pravzaprav se nisem odločil čisto sam, ampak me
je določen krog skavtov (dejavni voditelji, IO) spod-
budil, da sem začel razmišljati o tem. Odločitev je
bila težka, kar se vidi že iz tega, da sem čakal do zadn-
jega roka − kandidaturo sem vložil zadnji dan. Veliko
sem premišljeval, gre namreč za nalogo, ki bi jo rad
opravljal odgovorno. Torej so me najprej drugi bolj
videli v tem, sam pa vem, da sem že veliko naredil v
ZSKSS in imam zato nekaj izkušenj, ki so podlaga za
to, da bi lahko bil kandidat.
2.) Kaj so tvoji cilji kot načelnik?
Večinoma so zapisani v programu: vzpostaviti dober
odnos med člani IO, sodelovati s pisarno, ustvariti
trio načelnik − načelnica − DA, da bi bili enotni, da
bi šli v skupno smer, da bi bili dejavni del mladinske
politike v Sloveniji − če mi ne bomo enotni, potem
tudi navzven ne moremo uspešno nastopati. Tre-
nutna naloga, ki nas čaka, pa je najti še dva člana
za dve poverjeništvi. Potem je tu še povezovanje s
sorodnimi organizacijami - SZSO, ZBOKSS,...
3.) Kje črpaš moč za vsakodnevne dejavnos-
ti, obveznosti?
Moč črpam v ljudeh, ki so mi blizu, v pogovorih (sem
človek, ki se zelo rad pogovarja). V skavtskem svetu
pa pričakujem, da je od teh pogovorov tudi rezul-
tat: kar se dogovorimo, naj se tudi realizira − včasih
manj besed in več narejenega. Tudi od skavtskega
voditelja pričakujem neko konkretnost, jasnost.
4.) Kako si zamišljaš skavtstvo v Sloveniji
čez 50 let?
IME IN PRIIMEK: Sandi Hribar
SKAVTSKO IME: Vzdržljivi bober
STEG: Grosuplje 1
LETO PRIHODA K SKAVTOM: 1992
NAJLEPŠI SKAVTSKI DOGODEK: Tri leta, ki sem jih preživel pri
vodenju ljubljanske regije, od takrat še danes dobivam energijo.
OSEBA, KI JO IMAM NAJRAJE: Jana (op.: Sandijevo dekle)
ŽIVLJENJSKI MOTO: Ko imaš, ne veš, kaj imaš, ko nimaš, se tega zavedaš.
NAJLJUBŠA KNJIGA: Priročnik Bodi pripravljen
NAJLJUBŠA HRANA: Vse, kar je v povezavi z mesom in krompirjem.
Želja − da bi bila to vodilna mladinska organizacija
predvsem zaradi programa, ki ga ima, vrednot (tudi
katoliških, v katerih ne vidim nobene slabe sestavine,
četudi imamo včasih o tem po nepotrebnem pred-
sodke − vzgoja za dobrega človeka, boljši danes,
jutri). Kot organizacija, ki jo bo vsak prepoznal po
zgledu odnosa do sočloveka in narave (ki z načinom
življenja dela za naravo in s tem daje zgled).
5.) Kaj bi rad povedal skavtom v Sloveniji?
Bodite ponosni na to, kar ste! Povejte, upajte si pov-
edati, kakšne vrednote imate. Ne bodimo mevžasti,
naj bo v nas več energije kot v povprečnem človeku,
mladostniku. To, kar misliš, tudi povej in živi. Vesel
sem, da imamo toliko voditeljev, ki veliko energije
vlagajo v skavtstvo in vsak je dragocen, pomemben.
Želim si, da bi se tudi tisti, ki imajo občutek, da so
geografsko zapostavljeni (pravkar smo veliko pri-
dobili tudi s prostori v Mariboru), dejavno vključili v
delo na regijski in državni ravni ter to izkušnjo podali
svojemu stegu. S tem lahko dobijo občutek, da skavti
nismo le v lastnem kraju, ampak tudi na nacionalni
ravni − da presežemo zapečkarstvo in s tem boga-
timo organizacijo.
7
volčiči in volkuljiceskavtinje in skavti
Drage volkuljice in volčiči!Pomlad se je končno le pokazala v naši džungli. V tokrat-ni številki lahko izveste kaj novega o naši Evropi, tako da se preizkusite v nagradnem kvizu. V deževnih dneh si lahko izdelate svoje kovance, preberete še zadnji del dogodivščine malega Rjavka ali pa se kratkočasite z Iki-jevimi zankami. Če vreme ne nagaja, pa kar pogumno ven v naravo!
Dober lov!Bena Briški, Rahločutna puma, Ljubljana 3
Polona Čampa, Tipi topi kapibara, Ljubljana 3
PRAVI JUNAK 4.del
Videl je, kako so se mami Rakši in očetu Volku oči zasvetile od veselja in tudi onadva sta komaj zadržala vzklik veselja, ko sta zagledala svojega najmlajšega, kako se je pogumno pri-plazil do njih. ‘Mama,’ je komaj slišno dahnil Rjavko, ‘kako naj vas rešim ven od tu?’ ‘O, moj čudoviti mali pogumni Rjavko! Prišel si nas rešit! Vidiš tisto palico tamle? Če jo premakneš, čisto počasi in potihem, bomo vsi rešeni in lahko bomo zbežali.’ Rjavko je po-gledal, kamor mu je pokazala mama Rakša, in videl palico. Zagrabil jo je z gobčkom in jo poskusil premakniti. Uspelo mu je, a le za čisto malo. Trudil se je in jo čisto počasi, po milimeter premikal. Naenkrat je začutil, da se palica ne upira več. Mama Rakša, ki je pozor-no spremljala njegovo početje, je čisto poti-hem s tačko odsunila vrata železne kletke, v kateri so bili zaprti, od veselja in ponosa poli-zala svojega Rjavka po smrčku, potem pa so se vsi skupaj kot sence odplazili stran od rdeče cvetice in divjih lovcev, ki so hoteli kožuhe Rjavkovih bratov uporabiti za svojo zimsko garderobo. Ko so bili že dovolj daleč stran, so se ustavili.
Tudi bratci so se mu zahvalili, ker jih je rešil, potem pa mu je oče Volk rekel: ‘Rjavko, danes si dokazal, da si že pravi volk! Oprosti, ker smo te pustili doma. Mislili smo, da si še pre-majhen, a si danes dokazal ne le da si dovolj velik, ampak da si tudi pravi junak. Od sedaj naprej boš vedno šel z nami, kamorkoli bomo šli na lov.’
Volkovi so veselo zatulili, se pognali v dir in izginili v džungli. Tako je Rjavko dokazal, da ni več mali volčič, ampak pogumen volk, po džungli pa se je še dolgo govorilo o tej prigo-di.
KONEC
Bena Briški, Rahločutna puma, Ljubljana 3
8
volčiči in volkuljice // Skavtič / april 2008 //
-
Ikijev kotiček VICI ZAGONETKE
Reši tole, če znaš!
Moja mama je bila leta 2005 stara 32 let, jaz pa v minusu za 12.
Katerega leta sem se rodil?
Koliko je bila stara moja mama, ko me je rodila?
ODGOVOR:_________________________
ODGOVOR:_________________________
Koliko dobiš, če šestkratnik števila 6789 deliš z 22, nato pa
količniku prišteješ razliko števil 3457 in 2568?
RAČUNI:_____________________________________
ODGOVOR:__________________________________
Mali Zdenko joka: “Mama, rad bi jahal na oslu!“
Končno mama reče očku: “No, vzemi ga že enkrat na hrbet.”
Dva selitvena delavca nosita prečudovit klavir v 50. nadstropje
stolpnice v New Yorku. Kot po navadi je dvigalo v okvari, tako
da morata uporabiti stopnice. Po nekaj urah dvigovanja in
prenašanja reče eden:
- Hej, Charlie, imam eno dobro in eno slabo novico.
- Najprej povej dobro novico.
- Dobra je, da sve že v 49. nadstropju.
- Pa slaba?
- Da sva v napačni stolpnici.
LEGENDA
Minus 12 let pomeni, da se boš rodil šele
čez 12 let, minus 13 pomeni, da se boš
rodil šele čez 13 let …- Ojoj,
pozabil sem vklopiti tak-
simeter in ne vem, koliko mi morate
plačati!
- Nič hudega, itak sem doma pozabil
denarnico.
- Koliko
je ura?
- Toliko, kot je bila včeraj ob istem
času!
ZA SPRETNE TAČKEKOVANCI IZ TESTA
Kovance so prvi začeli krasiti stari Grki. S spodaj opisanim postopkom sam lahko narediš in
okrasiš svoje kovance, ki jih potem lahko uporabiš pri igri v krdelu ali pa doma.
POTREBŠČINE:
Star bel kruh (dve rezini)
Skleda
Prozorno lepilo
Aluminijasta folija
Majhen okrogel model za piškote
Jedilne barve in čopiči
POSTOPEK:
1. Odstrani skorjo s kruha in jo shrani za
ptičke.
2. Sredico natrgaj na majhne koščke in jih
stresi v skledo. Dodaj toliko lepila, da kruh postane
vlažen, ne tekoč.
3. S prsti zmešaj kruh in lepilo, da dobiš tes-
teno zmes. Po potrebi dodaj lepilo. Če je lepila
preveč, dodaj še malo kruha. Polona Čampa, Tipi topi kapibara, Lj 3
4. V dlaneh zgneti kroglice iz testa. Potem
vsako kroglico splošči na aluminijasti foliji.
5. Z modelom za piškote izreži iz ploščic testa
majhne okrogle ploščice.
6. Ploščice pusti na foliji. Z jedilnimi barva-
mi na testene novčiče narišite različne vzorce ali
risbe.
7. Pusti novčiče, da se posušijo.
Irenej Kolšek, Ljubljana 3
9
volčiči in volkuljiceskavtinje in skavti
- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - ODREŽI-- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -- - - - - - - - - - -
ZA POSKOČNE NOGESARDINE
Sardine so različica skrivalnic. Vsi igralci zaprejo oči, vendar se skrije samo eden izmed njih. Ko preštejejo do deset, ga vsi drugi
začnejo iskati.Ko najdeš igralca, ki se je skril, se mu pridružiš v njegovem skrivališču. Sčasoma se stiska pri njem vse več in več igralcev, vse manj pa jih išče. Zadnji, ki odkrije skrivališče, se v naslednji igri
prvi skrije.
Bena Briški, Rahločutna puma, Ljubljana 3
1. Koliko držav članic ima Evropska unija?
a) 22 b) 27 c) 32
2.Koliko uradnih jezikov ima Evropska unija?
a) 23 b) 25 c) 27
3. Katera je uradna valuta Evropske unije?
a) Dolar b) Evrotolar c) Evro
4. Datum vstopa Slovenije v Evropsko unijo:
a) 1. 5. 2003 b) 1. 5. 2004 c) 1. 5. 2005
5. Katera je največja država v Evropski uniji?
a) Francija b) Ukrajina
c) Švedska d) Španija
6. Katera je najdaljša reka v Evropi?
a) Ren b) Donava
c) Temza d) Volga
7. Katera je najvišja gora v Evropi?
a) Matterhorn b) Triglav c) Mont Blanc
8. Na zemljevidu Evrope na naslednji strani
pobarvaj in poimenuj vse države, ki so v Ev-
ropski uniji.
9. Evropa je po velikosti:
a) Najmanjši kontinent na svetu
b) Drugi najmanjši kontinent na svetu
c) Največji kontinent na svetu
Bena Briški, Rahločutna puma, Ljubljana 3
KOKOŠKA V EVROPI Nagradni kvizDrage volkuljice in volčiči!
Slovenija je že nekaj let uradna članica Evropske unije. V tem času ste gotovo že kaj slišali o
tem. Za preverjanje vašega znanja smo pripravili nagradni kviz. Rešitev pošljete tako, da stran
z rešenim kvizom izrežete iz Skavtiča, jo daste v kuverto in po Čilu pošljete na naslov: ZSKSS,
Zrinjskega cesta 9, 1000 Ljubljana s pripisom ‘nagradni kviz’. Če se kviz izkaže za pretežkega,
za pomoč poprosite svoje starše ali stare volke.
Veselo reševanje!
10
volčiči in volkuljice // Skavtič / april 2008 //
- - - - - - - ODREŽI-- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -- - - - -
0
ALI VEŠ, ...
Bena Briški, Rahločutna puma, Ljubljana 3
- da so milo po naključju odkrili Rimljani. Toda šele takrat, ko so francoski znanstveniki odkrili poceni izdelavo, je
milo postalo dostopno vsem ljudem. Francosko milo je znano po svojih ljubkih oblikah in poceni dišavah.
- da so ljudje že od najstarejših časov uporabljali za denar sol, žeblje, kamne, kitove zobe, školjke in druge materiale.
Sčasoma so ljudstva začela uporabljati kot denar zlato, srebro ter dragulje različnih oblik in velikosti. Kovance so
med prvimi uporabljali Kitajci, stari Grki pa so bili tisti, ki so svo-
jim novčičem dali umetniški pridih. Na kovance so vtisnili slike
vladarjev, voditeljev, junakov, zgradb ter športnih dogodkov.
- Laponci so velik narod, ki naseljuje najsevernejše predele
Norveške, Švedske, Finske in Rusije. Nekateri še vedno živijo no-
madsko življenje in večji del leta preživijo na poti, ko spremljajo
črede severnih jelenov.
1111
izvidniki in vodniceskavtinje in skavti izvidniki in vodniceskavtinje in skavti
Vodnica, izvidnik!
Brsteči popki, pisani cvetovi, razigrani metulji, veje, v katere se je ujel svež spomladanski veter, dežne kaplje, ki obujajo življenje ... To pomlad ničesar ne spreglej – ne v naravi pa tudi ne v novi številki Skavtiča. Na nekaj naslednjih straneh boš zagotovo spet našel/a marsikaj zanimivega zase, za svojo dušo in za umirjanje svoje prekipevajoče spomladanske energije ...
Maja Franko, Živahni metuljček, Šentjernej 1
Aleš Erjavec, Bliskoviti svizec, Krško 1
Zavretje vode brez lonca
Namen tega članka je, da vas seznaniva z marsikomu
že znanim dejstvom: vodo je kakopak moč segreti tudi
v plastenkah, dasiravno bi človek najprvo rekel, da to
pa nikakor ne. Za kuhanje makaronov s to metodo
bo sicer potrebno kar nekaj domišljije, optimizma in
smisla za humor, na tak način pogreti ali skuhati čaj
pa bo to prav mišji kašelj.
Recept za vrelo vodo brez lonca:
Sestavine:
• kovinski lonec,
• plastenka z vodo,
• ogenj,
• auspuh (verjetno odvečen podatek).
Priprava:
• plastenko do vrha (!!!) napolnimo s toplote
primanjkajočo tekočino;
• vse skupaj mirne duše postavimo na čim bolj ena-
komerno porazdeljen ogenj.
Serviranje:
• ko imamo občutek, da se je tekočina segrela do
želene temperature, jo (lahko z auspuhom) zbezamo
z ognja;
Mladi MacGyver Vsi poznamo situacijo, ko se v klanu ali v vodu na potepu začne iskati
najbolj »primernega« za nošenje tistega velikega, štorastega, kovinskega
in težkega lonca, v katerem se bo v prihodnjih dneh kuhalo. Verjetno
tudi vsi poznamo situacijo, ko gospodar ekipe, posebej na krajših izletih,
zaradi zgoraj opisane težave raje kar »pozabi« vzeti lonec na izlet: »Ah,
bomo pa pač jedli tvist in hrenovke. Vodo ali čaj iz plastičnih fl aš pa
bomo že mrzlo pili. Sej smo skavti.«
• glede na to, da je plastenka zvrhana tekočine s
specifi čnim prostorninskim raztezkom, moramo
pričakovati, da bo ob odprtju fl aše malo špricnilo
(dopuščava tudi možnost, da fl aša tudi poči, čeprav se
nama to ni zgodilo - za vsak slučaj je postopek pamet-
no izvajati s rebrasto plastenko ... da ne bo prišlo do
kakšnih tožb …);
• produkt poskusa postrežemo toplega napitka željnim
utrujenim skavtom.
Mirko Silan, Pripravljeni kozorog in
Marjan Moderc, Filo-skirca kozorog, Ljubljana 3
1212
izvidniki in vodnice // Skavtič / november 2007 //izvidniki in vodnice // Skavtič / april 2008 //
BLAGAJNIK:
• na začetku leta, ko običajno
vod dobi nekaj denarja, nare-
di načrt izdatkov, ki jih boste
imeli v prihajajočem letu (za
nakup novih pripomočkov
in opreme, za izlete, izhode
voda ...), za vaš denar pa lahko
narediš čisto pravi trezor;
• zbiraj denar od članov voda, tudi ko se pobira
članarina za izhode in za zimovanja ter ga pravočasno
oddaj vodniku ali četovodji;
• sedaj ob prevzemu evra lahko preštudiraš in naučiš
še ostale člane v vodu, kako je potrebno ravnati
z novo valuto, kako se denar preračunava v evre,
kakšna je simbolika slovenskih kovancev evra in tako
dalje;
• za svoj vod lahko pripraviš temo o tem, kako
varčevati, kam se splača vlagati denar, kaj so to deln-
ice, vzajemni skladi;
• piši prošnje za sponzorstvo ali donacije, s katerimi
vod lahko pride do novih fi nančnih sredstev za vaše
aktivnosti.
GOSPODAR:
• pripravi pripomočke in
orodja, ko se učite tehničnega
znanja na srečanjih voda;
• skrbi za urejenost vodove
lastnine (naredi ali priskrbi
skrinjo voda, v kateri boste
shranili vso vodovo lastnino);
• kupuj novo opremo, če je
stara obrabljena ali je sploh nimate, pri tem pa sode-
luj z blagajnikom;
• kot dober gospodar moraš obvladati brušenje sekir
in o tem učiti tudi ostale člane voda;
• išči poceni možnosti za nabavo nove opreme (po-
pusti, akcije);
• obvladati moraš tehnična znanja, celo najtežja,
ter svoja znanja deliti z ostalimi člani voda (vezave,
različni načini kurjenja, skrb za orodje ...);
• skupaj z ostalimi gospodarji v četi pripravite mate-
rial za tabor, zimovanje …
ZAPISNIKAR:
• večkrat zapiši dogodke voda
v zlato knjigo, vanjo pa naj
pišejo tudi drugi člani voda;
• na srečanju piši zapisnik
– zapisuj naloge, predloge,
vse kar je potrebno predati
voditeljem;
• napiši kakšen članek za
časopis, spletno stran stega, za Skavtiča;
• vodi seznam članov voda in skrbi, da so podatki
pravi, seznam pa predajaj četovodji;
• lahko učiš lepopis člane voda;
• aktualna tema je tudi kriptografi ja (vod si lahko
izbere svojo tajno pisavo in si v njej posreduje
sporočila);
• obvladati moraš Morsejevo abecedo in jo naučiti
tudi ostale člane;
• predstavi temo na srečanju voda, npr. predstavi še
druge vrste pisav v svetu (še posebej kakšno staro:
egipčansko, hebrejsko, kitajsko ...), kupite si majice in
nanje zapišite svoja imena v tujih pisavah.
ZASTAVONOŠA:
• skrbi na vseh srečanjih čete,
tudi če si sam odsoten, da vod
zastavico ima, da ni zanemar-
jena, poznati moraš odkupni-
no, če zastavico pozabiš;
• skrbi, da je zastavica v do-
brem stanju (čista, neraztr-
gana);
• predstavi zastavico novincem (kakšne so njene
Moj vod še vedno moj ponosČe ste kaj brskali po prejšnji številki, v kar seveda ne dvomimo, ste lahko naleteli na kratke, a
prav simpatične opise treh funkcij v vodu (podvodnik, kuhar, zabavnež). Tokrat vam postrežemo
s še preostalimi opisi najpogostejših funkcij oziroma nalog, ki jih lahko posameznik prevzame.
Le-ti pa naj vam bodo v pomoč, da boste začutili svojo vlogo in lahko dali svoj prispevek v vaši
četi - četudi bo ta še tako majhen, je lahko zelo pomemben in dragocen ...
/
1313
izvidniki in vodniceskavtinje in skavti izvidniki in vodniceskavtinje in skavti
mere, kdaj je bila prvič narejena, povej jim, kaj
pomenijo izrezljani znaki, napisi na palici, ob katerih
dogodkih so nastali – ne pozabi, zastavica je nosilec
zgodovine voda);
• poznati moraš žival svojega voda do potankosti,
predstavi jo drugim;
• dobro je, da si seznanjen s pravilnim načinom
izobešanja zastav (slovenske, evropske …) in njihovo
simboliko.
DUHOVNEŽ:
• vedno imej pripravljeno
duhovno misel za sestanek
voda;
• ko je vod zadolžen za mo-
litev pred in po jedi, poskrbi,
da bo molitev pripravljena;
• poznati moraš Sveto pismo;
• poznati moraš simboliko
liturgije in o tem učiti člane svojega voda (npr. kako
je sestavljena maša);
• poznati moraš župnijsko cerkev, v kateri imate
sedež skavti, razkaži jo članom voda;
• pozanimaj se o aktivnostih v župniji in poskrbi za to,
da vod pri tem tudi aktivno sodeluje (npr. pomagajte
pri Karitasu, obiskujte bolnike).
BOLNIČAR:
• poskrbi za vodovo prvo
pomoč (da je popolna,
primerna, uporabna);
• poznati moraš osnove prve
pomoči in svoje znanje deli
z ostalimi člani voda (naredi
izziv zanje, vadite obveze,
prvo pomoč);
• obiščite kakšno bolnišnico, kjer se seznanite z
načinom dela v njej, ali povabi v goste bolničarja;
• na srečanjih voda (predvsem tistih zunaj) imej ved-
no s seboj torbo z najbolj nujno prvo pomočjo;
• bodi seznanjen z zdravstvenim stanjem članov svo-
jega voda in o tem obveščaj četovodjo.
Skavtski psihološki test
ODNOS DO BOGA
1. V soboto je skavtska maša. Kaj narediš?
a) Grem k maši in pri njej sodelujem.
b) Saj je sobota! Ne da se mi iti k maši.
c) Grem k maši in pri maši nisem zbran.
2. Prijatelji te prepričujejo, da bi se izpisal/a od
skavtov, ker so »veeerni«!
a) Strinjam se z njimi in se izpišem od skavtov.
b) Prijateljem rečem, da so skavti bedni, le da bi iz-
gledal frajer.
c) Prijateljem rečem, da so skavti v redu in da se ne
bom izpisal.
3. Tvoj odnos do Svete spovedi.
a) Jaz sem brez grehov, spoved je ‘’karnejki’’.
b) Grem in si izmislim nekaj grehov, da bo mama dala
mir.
c) Za/vestno opravim spoved in se kesam grehov.
Pred tabo je skavtski psihološki test, ki smo ga
izoblikovale vidre kot rezultat naših pogovo-
rov o korenini – odnos do sebe, do Boga in do
svojega bližnjega. Pomagal ti bo, da boš odkril,
kakšen človek in skavt si, zato ga rešuj čimbolj
ISKRENO, tako kot bi res ravnal.
Veselo reševanje, še mnogo lepih skavtskih
dogodivščin in seveda: »Bodi (vedno) priprav-
ljen!«
Fidre :)
izvidniki in vodnice // Skavtič / november 2007 //izvidniki in vodnice // Skavtič / februar 2008 //popotniki in popotnice // Skavtič / november 2007 //izvidniki in vodnice // Skavtič / februar 2008 //
ODNOS DO BLIŽNJEGA
4. Vidiš soseda »težaka«, ki si je zlomil nogo.
Kaj narediš?
a) Ga ignoriram in grem mimo.
b) Ga ozmerjam in ga brcnem.
c) Uporabim svoje znanje iz PP (prve pomoči) in ran-
jenca odpeljem do prve ambulante.
5. V vod je prišel nov član. Kako ga sprejmeš?
a) ‘’A je sploh prišel?’’
b) Ga lepo sprejmem in mu pomagam, da se vključi
v vod.
c) Mu postavljam težke naloge.
6. Dva skavta se prepirata. Kako posreduješ?
a) Se vključim v prepir tudi jaz.
b) Ju pomirim ter opomnim, da sta brata skavta.
c) Oznanim »zabavni program« ter privedem
gledalce.
ODNOS DO SAMEGA SEBE
7. Prijatelj ti reče, da si lep/a. Kako se odzoveš?
a) »Nehaj si izmišljevati, saj vem, da nisem.«
b) »Hvala za kompliment.«
c) »To že vem! Ne bi mi bilo treba povedati!«
(vzvišeno)
8. Kaj je rutka?
a) Del mene, znak moje obljube! Moj ponos!
b) Kos blaga, ki ga nosim k skavtom.
c) Nimam pojma. Pač nekaj.
9. Kako preživljaš večino svojega prostega
časa?
a) Igram računalnik.
b) Poležavam na kavču in gledam TV.
c) Sem v naravi in se družim s prijatelji.
Točkovanje:
1 2 3 4 5 6 7 8 9
A 3 -1 0 1 1 1 1 3 1
B 1 1 2 1 3 3 3 2 1
C 2 3 3 3 2 1 -1 1 3
4-9 točkHaha, a si se hecal?
Jezus je učil ljubiti bližnje in jim pomagati (tudi če so
»težaki«!). Potrudi se biti dober sočlovek in imej Je-
zusa za zgled. Pa sebe spoštuj takega kot si. SI NE-
PONOVLJIV!
10-18 točkSaj si kar v redu ...
Mogoče bi kakšna ura manj na računalniku, pa
kakšen kanček samospoštovanja več pripomogla
k tvojemu odnosu do življenja! Ampak vse se da še
narediti, tako da ... ODPRAVI SE NA DELO!
19-27 točk
Mi daš cifro? :)
Takega človeka bi imel za prijatelja tudi jaz. Če si bil
iskren pri odgovarjanju, potem si ta test opravil z od-
liko. BODI ŠE NAPREJ TAK, KAKRŠEN SI!
14
izvidniki in vodniceskavtinje in skavti/ izvidniki in vodniceskavtinje in skavti
1515
popotniki in popotniceskavtinje in skavti/ popotniki in popotniceskavtinje in skavti
Dragi PP!
Ste se v vašem klanu že kdaj lotili skupnega služenja?
Če vas zanima, kako to izgleda v praksi, preberite pismo
tete Klanke. Kako pa kaj poznaš Evropo? Najbolje, da
preveriš in osvežiš svoje znanje v kvizu.
Sedaj se bliža pomlad, zato nikar ne pozabi na lepoto
narave in na skrb, ki bi ji jo moral posvečati.
En pomladanski pozdravKatarina Pavlinič, Simpatična čebela, Komenda 1
Julija Remenik, Zanesljiva netopirka Mozirje 1
Draga teta Klanka!
Sem Strumna veverica s štajerskega konca Sloveni-
je. Verjetno sedaj pričakuješ, da ti bom zaupala svoj
problem, a ne pišem ti zaradi tega. Tokrat bi rada s
tabo podelila zelo lepo izkušnjo. Pred kratkim se je
naš klan odločil za skupinsko služenje, ki smo ga tudi
izpeljali. In kakšni so občutki? Pa kaj bi ti to razlagala?!
NEPONOVLJIVI!
Torej: naša voditelja sta »zavohala« v bližini našega
kraja pomoči potrebne družine. S svojo nalezljivo
navdušenostjo sta kmalu okužila tudi nas in zadeva je
stekla. Predstavila sta nam položaje teh družin, nato
pa je sledila debata o tem, kako naj se lotimo služenja
in kateri izmed družin naj pomagamo prvi. Vsi smo
bili za akcijo in zadeve so stekle prej kot si lahko misliš.
Klanovodji sta navezala stike z družino in lahko smo
začeli z delom. Stara gospa, ki je sama živela na kmeti-
ji, je bila zelo začudena, ko jo je nekega jutra na pragu
pozdravilo 15 zagnanih skavtov. Še preden smo začeli
z delom, smo lahko v kotičkih njenih oči opazili solze
sreče. »Nobenega nimam, ki bi mi lahko pomagal,« je
rekla. »Pa tudi si nisem mislila, da boste zares prišli.«
In kaj smo delali? Fantje so se lotili vrta, punce pa
smo začele čistiti hišo. Potrebovali smo nekaj časa, a
ko je zadeva stekla, je bilo delo zelo prijetno. Stara
gospa je zvesto opazovala naše delo in nas usmerjala.
Nato je sledilo še žaganje, cepljenje in zlaganje drv.
Teta Klanka, moram ti povedati, da je cepljenje drv
odlična telovadba.
Po končanem delu nam je gospa postregla še s savin-
jskim želodcem in domačim kruhom. Kaj bi si človek
lahko še zaželel boljšega?
Tako. V preostanku leta nas čaka še nekaj takih akcij
in res se jih že prav pošteno veselim. Vesela sem, da
smo se služenja zares lotili in da zadeve niso ostale
smo pri obljubah. Hvaležna sem našima voditeljema,
ki sta zadeve tako lepo organizirala. Na nek način pa
sem hvaležna tudi tebi! Zakaj? – Ker nas nenehno
spodbujaš k služenju in k temu, da pomagamo dru-
gim. Hvala ti. Želim si, da bi tudi drugi ljudje, pred-
vsem pa skavti, bili pripravljeni videti stisko drugih
in da bi pri svojem služenju ne pričakovali druge za-
hvale, kakor zavest, da izpolnjujemo Njegovo sveto
voljo.
Lep pozdrav,
Strumna veverica
Teta KlankaDragi PP!
Ležim v postelji z 39 °C temperature in mislim na vas. Upam, da se vam godi bolje. Danes se vam
oglašam na nekoliko drugačen način. Pred kratkim sem dobila pismo Strumne veverice, ki me je
zelo razveselilo, hkrati pa mi dalo vedeti, da moje neprestano besedičenje o služenju in pomoči
drugim le ni zaman. Odločila sem se torej, da ga objavim. Hkrati vas pozivam, da si ga preberete.
1616
popotniki in popotnice // Skavtič / november 2007 //popotniki in popotnice // Skavtič / april 2008 //
Tako. Upam, da mi ne zameriš, Strumna veverica, ker
sem objavila tvoje pismo vsemu slovenskemu skavt-
stvu. Mislim in upam, da vam je to pismo malo odprlo
oči in vam dalo pogum, da nadaljujete s svojo obliko
služenja. Naj vam bo delo tega klana za zgled in naj
vam da novih idej in moči za nadaljno zagnanost in
vztrajnost. Če pa imate kak problem ali pa bi z mano
radi podelili vašo kakršno koli izkušnjo, pa veste, kje
me lahko najdete.
Srečno pot!
Vaša teta Klanka
1. Na katerem mestu med celinami je Evropa po
površini (od najmanjše do največje)?
a) Prvem
b) Drugem
c) Tretjem
d) Četrtem
2. Katera država ne leži v Evropi?
a) Ciper
b) Belorusija
c) Moldavija
d) Grenada
3. Večina Evrope leži v
a) Subtropskem toplotnem pasu
b) Zmerno toplem toplotnem pasu
c) Subpolarnem toplotnem pasu
d) Tropskem toplotnem pasu
4. Največja država, ki v celoti leži v Evropi, je
a) Ukrajina
b) Nemčija
c) Francija
d) Španija
5. Koliko zvezdic je v zastavi Evropske unije?
a) 14
b) 27
c) 12
d) 10
6. Najnižja evropska država je (kar tretjina
ozemlja leži na ravni morske gladine ali pod
njo)
a) Finska
b) Nizozemska
c) Portugalska
d) Islandija
7. Katera država ima del svojega ozemlja na
drugi celini?
a) Francija
b) Velika Britanija
c) Španija
d) Nemčija
8. Koliko kvadratnih kilometrov meri površje
najmanjše evropske države?
a) 61,2 km2
b) 160 km2
c) 1,95 km2
d) 0,4 km2
9. Najdaljša evropska reka je
a) Donava
b) Ren
c) Dnjeper
d) Volga
10. V kateri državi nemščina ni uradni jezik?
a) Luksemburg
b) Nizozemska
c) Belgija
d) Lihtenštajn
(Odgovori:1-B, 2-D, 3-B, 4-A, 5-C, 6-B, 7-A, 8-D, 9-D,
10-C)
Na koliko vprašanj si odgovoril pravilno?
1, 2 Pa si ti prepričan, da nisi doma v Afriki?
3, 4 Ti si 100% prespal vse ure geografi je.
5, 6 No, ja, izgubil se ne bi, ampak…
7, 8 Očitno hodiš po svetu z odprtimi očmi in ušesi.
9, 10 Ma ti si genij (ups, pravi Evropejec)!
Evropa za telebaneAli veš, da v Evropi smrtna kazen ni dovoljena? Da del Gruzije, Armenije in Azerbajdžana leži na
naši celini? Da ima Evropska unija več prebivalcev kot ZDA (smo takoj za Kitajsko in Indijo)? Ali
veš, da si Evropejec? Seveda, neumno vprašanje. Pa vendar, kako dobro pravzaprav poznaš Staro
celino? Kratek kviz ti bo pomagal osvežiti znanje.
/
1717
popotniki in popotniceskavtinje in skavti popotniki in popotniceskavtinje in skavti
Katki in Eneju so skupni trenutki mineva-
li nepopisno hitro, tisti čas, ko nista bila
skupaj, pa se jima je vlekel po polžje. Za-
polnila sta ga s sladkimi spomini drug o
drugem, da jima je bilo lažje.
Izhajala sta iz vernih družin. Starše je
začelo skrbeti, ko so spoznali, da sta
resnično navezana drug na drugega. Bali
so se, da bi šla predaleč. Tudi Katka in
Enej sta bila verna. Oba sta začela hoditi
k skavtom, kjer so ju učili v pravi smeri.
Kako naj bi se obnašala fant in dekle pred
poroko, jima je bilo jasno. Čeprav sta bila
stara šele 18 let, sta že načrtovala skupno
življenje. Čutila sta, da ju ne more ločiti
ničesar.
Neko nedeljo je Katkina mama povabila Eneja na kosi-
lo, saj je želela bolje spoznati Katkinega vsakodnevnega
spremljevalca. Enej se je na ta trenutek pripravil in tako
naredil pozitiven vtis na Katkina starša. Mami je podaril
cvetje, očetu pa je prinesel steklenico francoskega vina.
Tudi oblekel se je zelo uradno. S tem je želel dokazati,
da njuno hčerko ceni in da je resnično pripravljen
zanjo narediti vse. Z očetom sta se še posebej ujela, saj
je Katkin oče lastnik gradbenega podjetja, Enej pa se
je vpisal na arhitekturo. Mamo je navdušil predvsem s
svojo naklonjenostjo in prijaznostjo.
Katkina starša sta spoznala, da je vreden hčerkine
ljubezni, zato je večkrat prihajal k njim, kjer je med
vikendi začel tudi delati v podjetju.
»Misliš, da naju lahko sploh kaj loči?« je Enej povprašal
Katko. »Sprašujem se, kako sem lahko živel, preden
sem te spoznal.«
»Enej, ti si že naš. Ne moreš oditi, tudi če bi želel. Vsi mi
RAZMIŠLJAJMO OB ZGODBI:
1. Ali meniš, da je ljubezen v teh letih že tako močna,
da lahko traja celo življenje?
2. Zakaj se starši vedno tako bojijo, če imamo fanta
(za dekleta) oz. če imamo dekle (za fanta). Česa jih je
strah?
3. Koliko ti pomeni, da staršem ugaja tvoj izbranec/iz-
branka?
4. Kako se vidiš čez deset let?
KO BITJE SRCA PREGLASI UM
SKUPNA PRIHODNOST?SKUPNA PRIHODNOST? — 4. DEL
NAPIŠI SVOJO ZGODBO: »JAZ ČEZ DESET LET« in
jo pošlji uredništvu na naslov:[email protected] ali
pa ZSKSS, Zrinjskega 9, 1000 Ljubljana. NAJBOLJŠO,
po mnenju uredništva, BOMO NAGRADILI.
te potrebujemo, najbolj pa jaz. Mis-
lim, da brez tebe ne bi znala živeti!
Ti si moj sonček, ki sije podnevi in
ponoči!« je rekla Katka in se mu
tesno privila v objem. »Ti pa si moja
zvezdica, ki svetiš dan in noč!« Tudi
on se je je tesno oklenil, jo božal po
laseh in jo še dolgo ni izpustil.
» Rad te imam«, ji je zašepetal.
»Tudi jaz te imam rada, « mu je tudi
ona šepetaje priznala.
… se nadaljuje.
Urška Kobe, Novo mesto 1
1818
popotniki in popotnice // Skavtič / november 2007 //popotniki in popotnice // Skavtič / april 2008 //
Sedaj, ko se počasi dnevi daljšajo, ko nas tu in tam
že pošteno ogreje sonček, se nas začne lotevati tisto
vsem poznano stanje. Postanemo brezvoljni, zaspani,
izčrpani in nezadovoljni z lastnimi dejanji, s sabo in z
okolico. Le kaj bi bilo to? Spomladanska utrujenost
vendar!
S pomladjo se spremeni tudi življenjski ritem človeka.
Za nekatere ljudi je prehod iz zimskega v pomladni
čas lahko zelo naporen. Telo se mora pogosto prila-
gajati spremembam vremena in s tem tudi velikim
in hitrim spremembam temperatur. Jutra so pogos-
to še hladna, čez dan pa se lahko ogreje tudi do 20
stopinj Celzija, saj moč sončnih žarkov hitro narašča.
Tako ni nič čudnega, da nam je spomladanska utru-
jenost vsem zelo poznana. Iz zimske zaspanosti in
neaktivnosti se pač moramo prebuditi. Gre torej
za odziv organizma na spremembe vremena, ki so
ravno spomladi najbolj pogoste. Pojav spomladan-
ske utrujenosti je naraven pojav. Spomladi, ko je v
okolju povečana temperatura, sili telo k oddajanju
toplote. Telo se prilagaja tem spremembam: zmanjša
se njegova odpornost in nastane utrujenost, ki včasih
vodi tudi v bolezen (čas prehladov, angin, senenega
nahoda, kožnih bolezni …).
A ne pustimo se ji ujeti v svoje kremplje in ne
izkoriščajmo je za vse mogoče izgovore! Če bo naše
telo izpostavljeno naravni svetlobi, bomo na najboljši
način premagali spomladansko utrujenost. Svetloba
namreč izboljšuje razpoloženje. Spomladanski utru-
jenosti se upiramo tako, da pijemo in jemo zdravo oz.
uravnoteženo prehrano. Proti utrujenosti zelo ugod-
no vpliva tudi temna čokolada, ki naj vsebuje vsaj 70
odstotkov kakavovega masla.
In kaj še lahko naredimo? Dovolj spimo in migamo!
Skrajni čas je torej, da se prebudite in začnete pošteno
skavtat! Naj vam narava vrne energijo!
Zanesljiva netopirka
Ah, ta pomlad!
Nagradno vprašanjeVeseli sva, ker je z vsako številko več odziva, zato vam z veseljem postavljava novo nagradno vprašanje.
Zanima naju, iz katerih dveh slovenskih stegov prihajata nova načelnica in načelnik. Odgovor
ter tvoje ime, priimek in steg nam v obliki SMS sporočila posreduj na 031 413 191 ali pa na naslov katarina.
Kdo pa je srečnež februarske številke? Izžrebana je bila Valerija Dolenšek iz stega Novo mesto 1.
Čestitava!
19
voditeljiskavtinje in skavti
Baden Powell ima tokrat za vas politične nasvete, Matija
igrive, Tina, Marjeta, Nataša, Luka in »naš brat« Svit, katerega
odziva sva še posebno veseli, pa so razmišljali o Evropi.
Z Urško pa sva tokrat vse svoje misli našle v pesmi, ki jo vsaj
del želiva deliti z vami:
EVROPA — MOJ DOM
V spominu mi ostajajo vsa naša SKVO romanja, ko
smo se vedno podali na nek še neodkrit košček naše
celine, od bližnje Italije in Črne gore, do malo bolj
oddaljene Makedonija in Grčije pa vse do Španije in
Belgije smo prišli. Tudi zaradi naših SKVO-jevskih
vsakoletnih romanj mi je Evropa blizu in me v do-
bri družbi zelo osreči in vedno pokaže nekaj novega.
Z Evropo so me prav tako povezovala vsakoletna
taizejska novoletna romanja, katera sem se
udeleževala od 16-ih let naprej. Seveda ne gre zane-
mariti še lanskoletnega svetovnega Jamboreeja, ki
se je prav tako odvijal na stari celini in kot bi se lahko
reklo v zibelki človeštva in skavtstva. Prav tako se rada
pohvalim, da sem bila na prostovoljnem delovnem
taboru na Nizozemskem, kar je še ena oblika dobrega
dela in obiska neke države, pokrajine ali celine.
Zanimivo je, da je Evropa najmanjša celina, ima
pa največ narodov, jezikov, različnih kultur.
Zelo fajn se mi zdi, da kadar gledam kaki ameriški
fi lm in se ljudem zdi tak ah in oh in sploh, da gredo v
Evropo, mi pa jo imamo kar na dlani, pred nosom. Pa
vendarle je veliko ljudi, ki jo, razen Hrvaške in morda
še ostalih sosednjih držav, še videli niso. Kar je prava
škoda, še sploh danes v tem globalnem svetu, ko so
vse informacije na dlani, letalske in druge vozovnice
pa na dosegu rok.
Tina Berglez, Marljiva lisica, Maribor 2
Meni je naša stara Evropa všeč. Ima veliko držav, veliko zgodovine, ve-
liko že videnega in še veliko za videti. Prav zato izrabim vsako priložnost,
seveda čim bolj po skavtsko in poceni, da si jo pobližje ogledam. Rada
izkoristim vsako priložnost, ki jo dobim, da si ogledam to našo staro
lepotico.
Za svet, ki bo pozabil meje.Povsod nas isto sonce greje. Zato žive naj vse dežele ... a a a.Evropa 92.
Svobodni gremo naprej. Vse naše zvezde so na eni zastavi.Močnejši gremo naprejin na tej poti nas nihče ne ustavi.
Ničesar več se ne bojmo,slovensko pesem zapojmo... za nas.Evropa 2008.
(Pepel in Kri)
Urška Kete, Potrpežljiva volkulja,
Ajdovščina-Šturje 1
Ana Grasselli, Prikupna kuna,
Ljubljana 2
Znak slovenskega predsedstva Svetu EU
20
voditelji // Skavtič / april 2008 //
KAJ PA PRAVI BADEN POWELL?
»Prava pot je v tem, da poslušamo vse in se od
nobene (stranke) ne damo pregovoriti. Potem bodite
možje in odločajte sami, kaj je po vaši sodbi najboljše
za bodočnost države - ne za malenkostno krajevno
vprašanje - in glasujte za to najboljše tako dolgo, dok-
ler je pravo, t.j. dokler dejstvuje za blagor države.«
»Ne verujte nikdar v idejo kakega človeka, dok-
ler je niste preizkusili z vseh strani. Prenapete
ideje so redkokdaj mnogo vredne; ako preidete
zgodovino, ugotovite, da so jih že prej kje brez
uspeha preizkušali.«
»Večja varnost bo prinesla vsem več denarja ko izpre-
memba vlade. In močna, enotna domovina, v kateri
vsi čutijo požrtvovalno in domoljubno, nam bo pri-
nesla varnost, mir in blagostanje, kakor ga ne morejo
prinesti nikaka sredstva kakega političnega preroka.«
ZAKAJ POTREBUJEMO»TUJCE«?
Bitka za biti ali ne biti del razvitega sveta postaja vse
bolj absurdna tekma kratkovidnih. Ob njej pozablja-
mo na sicer zelo preprosto dejstvo, da je svet naš
skupen in je zgodovina našega naroda ali naše
rase le majhen del nečesa širšega, naše skupne
preteklosti, preteklosti človeštva. K tej pa niso
prispevali le naši predniki, pač pa tudi predniki vseh
ostalih ljudi sveta. Ko interpretiramo preteklost ali
sprejemamo to ali ono zgodovinsko razlago za svojo,
pozabljamo na njihove prispevke, kulturne, bivan-
jske, pretvarjamo se, da obstoj drugih ni naša stvar.
Pozabljamo na to, da tujcev ne ustvarja njihova temna
polt, črka el, ki jo drugače izgovarjajo, ali katerakoli
druga lastnost, pač pa si svoje tujce ustvarjamo sami,
ker jih potrebujemo zato, da mi sami nekaj smo.Marjeta Kos, Vihrava koala, Ljubljana 1
Smo Slovenci in za Evropejce se lahko defi niramo s tem, da izpolnimo pogoje tistih, ki to že so,
potem bomo del Evrope in oni drugi to ne bodo, dokler ne izpolnijo naših pogojev.
vir: http://www.troop159.com
21
voditeljiskavtinje in skavti
TUDI V SKVOju SE RADI IGRAMO
ŠTEVILO IGRALCEV
Igra je zasnovana za SKVO z vsaj 6 člani (3 skupine
po 2).
PRIPOMOČKI (OBVEZNI)
• kosi papirja v obliki možičkov (3 x 30 kosov)
• kocka (1 kos)
Ostali pripomočki se razlikujejo glede na igro.
PRIPRAVA NA IGRO
• Vsaka skupina si izbere/izžreba državo iz Evrope
(za primer te igre bom uporabil: Slovenija, Francija
in Anglija).
• Vsaka skupina ima na voljo 15 minut časa, da se
seznani z državo, v kateri je (leksikon, internet ...).
• Vsaka skupina si najde svoj prostor (učilnica v
župnišču, prostor na travniku, omejen z vrvjo ...).
• Vsaka skupina se domisli naloge, ki jo mora vsak
opraviti, preden lahko vstopi v njihovo državo (npr.:
če hočeš priti v Anglijo, moraš popiti kozarec vode
- prečkaš morje, če hočeš priti v Slovenijo, moraš s
svojim soigralcem iz skupine zaplesati polko, in če
hočeš priti v Francijo se mora en igralec usesti druge-
mu soigralcu na ramena - sestaviš Eiffl ov stolp).
ZAČETEK IGRE
• Igra se prične s tem, da se predstavniki vsake države
sestanejo na nevrtalnem območju (Evropska konfer-
enca).
• Vsak predstavnik vrže kocko in s tem se določi, kdo
bo prvi predsedoval Evropi (tisti, ki vrže največjo
številko), kdo bo drugi (druga največja številka) in
zadnji. Ta vrstni red se potem ponavlja.
• (Za primer te igre bom predstavnike držav poimen-
oval s kraticami: predstavnik Francije - F, predstavnik
Slovenije - S in predstavnik Anglije - A).
• Igralec S je vrgel največjo številko, zato vzame
kocko s seboj nazaj v državo.
IGRA
• Med igro lahko vsak pride v vsako državo.
• V vsaki državi mora biti vsaj eden od igralcev.
• Primer: Ko igralec A uspešno odpleše polko, lahko
vstopi v Slovenijo, nato mu igralec S postavi vprašanje
glede Slovenije. Če igrales A odgovori pravilno, lahko
vzame enega možička, če pa se zmoti, mora dva
možička dati Sloveniji.
• V eno državo greš lahko samo enkrat med konfer-
enco (konferenca - glej spodaj).
IGRA - SKLIC EVROPSKE KONFERENCE
• Igralec (S), ki ima kocko, lahko kadarkoli med igro
zapiska na piščalko (to lahko naredi samo takrat, ko
stoji v svoji državi). V tem trenutku morata oba druga
igralca (A in F) čim hitreje priteči v Slovenijo. Nato
igralec S vrže kocko. Takšna številka kot pade, toliko
možičkov mu mora dati igralec, ki je zadji pritekel v
Slovenijo.
• Ko se evropska konferenca konča, igralec S preda
kocko naslednjemu igralcu (tisti, ki je vrgel na začetku
drugo največjo številko).
• Sedaj je navrsti on, da skliče konferenco.
KONEC IGRE
• Čas igre je poljuben (določi se ga vnaprej).
• Na koncu zmaga država, ki ima največ možičkov.
Matija Urh, Prebrisana sokol, Ilirska Bistrica 1
22
voditelji // Skavtič / april 2008 //
KAJ PA MENI/TEBI POMENI EVROPA?Po eni strani se mi zdi Evropa nekje daleč, po drugi pa še kako čutim,
da smo del nje. Največjo tako izkušnjo “Evrope” sem doživela pred
nekaj leti na skavtskem seminarju na Slovaškem, kjer smo bili zbrani
udeleženci iz različnih evropskih držav. V odpiranju navzven in
srečevanju z drugimi začutiš, kako majhna je lahko Evropa in kako
hitro lahko postanemo med seboj povezani. Čeprav nisem več aktiv-
na skavtinja, še vedno čutim in živim slovensko in svetovno skavtstvo
in verjamem, da bo nekoč za nas daljna Evropa za naše otroke postale
kot druga domovina, saj nam ravno Evropa ponuja in odpira nove
možnosti za medsebojni dialog tudi izven meja naše domovine.
Nataša Cerovšek, Prizadevna ježevka, Ajdovščina-Šturje 1
Ne verjamem v združeno Evropo. Hrepenim po združenem svetu.
Verjamem v združenja in organizacije, katerih povod za nastanek
je človeška stiska in ne hlastanje za denarjem. Verjamem v naravo,
sonaravno gospodarstvo in trajnostni razvoj, kar nam in našim vnu-
kom edino dolgoročno zagotavlja svetlo prihodnost in čist planet.
Verjamem v človeško dobroto, ki je najbolj očitna tam, kjer ljudje
živijo v pomanjkanju, najmanj pa tan, kjer je vsega dovolj ali celo
preveč. Ideja o t. i. Evropskem narodu oz. družini, ki je plod političnih
in gospodarskih interesov, je izkrivljena in ne zasluži debate.
Svit Trkman, Rod soških mejašev, Nova Gorica
Najprej sem Slovenka, daleč za tem Evropejka. Meja Evrope ne
prestopam prav pogosto, tako da gre bolj za občutek pripadnosti
Sloveniji kot pa celotni celini. V nasprotnem primeru bi bilo morda
drugače. (Še vedno pa bi ostala prebivalka države vzhodno od Italije, severozahodnega dela bivše Jugoslavije itd.) Najbolj evropsko sem se
najbrž počutila na srednjeevropskem katoliškem shodu (Mariazell, 2004), saj je bilo to moje prvo ‘’evropsko’’ srečanje, pa še ravno v EU
smo takrat vstopili. Za svetovno srečanje mladih (Koln, 2005) pa to
težje rečem, saj sem se počutila enako domače med Evropejci kot
med prebivalci drugih celin (z izjemo slovanskih narodov, a tu gre
spet za slovansko pripadnost :)). Podobno je bilo tudi na mednarod-
nem skavtskem taboru v Estoniji (Tagametsa, 2005).Sicer pa najmočneje občutim evropsko identiteto pri uporabi evra :)
(pa še to le v državah EU). Trenutno pa tudi zaradi predsedovanja (a
spet le EU, ne celotni Evropi) oz. dogajanj, povezanih z njim.Marjeta Kos, Vihrava koala, Ljubljana1
Evropsko unijo si predstavljam predvsem kot orodje za napredek
Slovenije v smislu povečanja kupne moči vseh Slovencev. Če se to v
nekaj letih ne bo zgodilo, vstop v EU ni dosegel svojega namena. Tudi
če bo EU izpolnila pričakovanja, pa Slovenci z njo ne bomo zadovolj-
ni, ker po svoji naravi nismo zadovoljni s tistim, kar imamo,
temveč želimo imeti tisto, česar nimamo.Luka Lampret, Prizadevni orel, Grosuplje 1
... da je po velikosti Evropa z
10.149.253 km2 druga najmanjša ce-
lina?
... da ima Evropa 712.000.000 preb-
ivalcev?
... da je v Evropi 48 držav, 27 od njih
je v Evropski uniji?
... da je v Evropi država z najmanj
gozda Islandija s komaj 2%, država z
največ pa Finska z 72%?
... da se geslo Evropske unije glasi:
»In varietate concordia; Združeni v
raznolikosti.«?
... da je himna Evropske unije Oda
radosti?
... da je Evropska uníja mednar-
odna organizacija evropskih držav,
ustanovljena leta 1992 s Pogodbo
o Evropski uniji (Maastrichtsko
pogodbo), pred tem pa je bila tako
imenovana Evropska skupnost,
katera je nastala leta 1957 z Rimsko
pogodbo?
... da je Grenlandija, ki ji je Danska
leta 1979 podelila samoupravo, izs-
topila iz Evropske skupnosti leta
1985, po izvedbi referenduma?
... da je ozemlje Evropske unije ve-
liko 4.336.790 km² in ima 493 mili-
jonov prebivalcev?
ALI VEŠ, ...
vir: http://www.international.rai.it
volčiči in volkuljiceskavtinje in skavti
23
odrasli skavtiskavtinje in skavti
SKAVTI 2.0
V ZBOKSS smo konec leta 2007 začeli uporabljati
wiki. Za vse člane smo odprli ZBOKSS wiki (http://
zbokss.wikispaces.com) kot orodje za sodelovan-
je pri izdelavi »Priročnika za odrasle skavtinje
in skavte«, za posodabljanje priročnika Primoža
Kovača »Duhovna podobe odraslega skavta« in
še kar nekaj odličnih materialov je že na njem. V pri-
hodnosti želimo, da ZBOKSS wiki postane naš virtu-
alni center ustvarjalnosti, sodelovanja in uporabe
skavtskih materialov.
Možnosti uporabe wikijev so velike. Uporablja se
predvsem tam, kjer je sodelovanje med ljudmi nujno
za uspeh (graditev skupne baze znanja, načrtovanje
dogodkov, izdelava dokumentov, priprava na ses-
tanke …). Poleg odprtega imamo tudi zaprt wiki, ki
ga IO ZBOKSS uporablja za načrtovanje in za bolj
učinkovito pripravo sestankov.
Odlično orodje, ki se ga uporablja predvsem za kon-
ceptualizacijo, pa so sodelovalni miselni vzorci,
ki smo jih uporabili pri izdelavi koncepta priročnika.
V praksi se je najbolj izkazal MindMeister, ki ga tudi
IO ZBOKSS uporablja za načrtovanje. Poskusite ga še
vi.
Sodelovalna orodja so običajno enostavna za upo-
rabo – večinoma so zelo intuitivna. Vsakdo se
lahko v nekaj urah nauči uporabljati wiki in
tudi miselne vzorce. Kljub temu organiziramo
spletne wiki seminarje, kjer boste v 4 urah izvedeli,
kako in zakaj uporabljati wiki. Seminar lahko poteka
v živo prek interneta ali pa se dogovorimo tudi za
srečanje. Naenkrat izobražujemo 4 uporabnike. Kaj
potrebujete? Skype račun, slušalke z mikrofonom in
4 ure časa. Zberite se štirje (ZSKSS in/ali ZBOKSS) in
se prijavite na [email protected].
Povabljeni k sodelovanju na ZBOKSS wiki. Pridite
na http://zbokss.wikispaces.com, registrirajte se,
preberite kratka navodila, malo se razglejte naoko-
li, poigrajte se v “peskovniku“ in začnite ustvarjati.
»Vinograd« je velik, »delavcev« pa zaenkrat še bolj
malo.
Aleš Čerin
Kdo ne pozna Wikipedije, proste enciklopedije, ki jo vsakdo lahko ureja? Je zgodba o uspehu in
odličen primer uporabe sodelovalnih orodij, ki jih kratko imenujemo Web 2.0. Uporaba sodeloval-
nih orodij (wiki, blog, sodelovalni miselni vzorci, socialne mreže, socialne oznake …) se širi v pod-
jetja in počasi tudi v šolski prostor (Podjetje 2.0, Šola 2.0). Zakaj tudi skavti ne bi pri svojem delu
uporabljali sodobnih orodij, ki nam omogočajo enostavno, ustvarjalno skupno delo, sodelovanje
in načrtovanje? Zakaj ne bi začeli s paradigmo Skavti 2.0? Pri tem pa seveda ne bomo pozabili
na druženje v živo, kajne? Orodje naj nam bo samo v pomoč pri bolj uspešnem sodelovanju in
iskanju sinergij.
volčiči in volkuljice // Skavtič / november 2007 //
24
okoljski kotiček // Skavtič / april 2008 //
V tej številki lahko na straneh, posvečenim okolju, preberete veliko zanimivega. S
pomočjo navodil si boste lahko izdelali preprost pripomoček za čiščenje vode in
se ekološko izobrazili. Nekaj malega boste izvedeli tudi o našem prostem plezalcu
bršljanu. Sicer pa vam svetujem, da greste v naravo, našo največjo učiteljico, in s
seboj vzamete tudi Skavtiča.
Veronika Pavlič, Zadržana čebela, Komenda 1
SVET KOT ČISTO IGRIŠČE
Čiščenje spomladi kdaj pa kdaj preseže naše
posestniške meje in se loti narave, ki »bogvezakaj«
po zimskem spanju potrebuje temeljit pregled. Mar
narava sama ne zna poskrbeti za svojo obnovitev in
lepoto? Najbrž nam je že vsem jasno, da vzrok tiči
drugje.
Prve čistilne akcije so se že vršile takoj po spomla-
danskem enakonočju, okrog 22. marca, ko beležimo
svetovni dan voda. Letošnja tema sovpada z
mednarodnim letom izboljšanja zdravstvenih raz-
mer in je pri vodi posvečena predvsem izboljšanju
sanitarnih razmer in higieni. Posledice neurejenih
sanitarnih razmer so pogubne za številne prebivalce
v »nerazvitih« državah; zaradi njih namreč vsakih 20
sekund nekje na svetu umre en otrok.
Številna druga čiščenja, zbiranja odpadkov in sanac-
ije divjih odlagališč bodo prišla na vrsto aprila, ko
praznujemo še en pomemben dan, to je svetovni
dan Zemlje (22. april). Dan Zemlje se po vsem
svetu obeležuje že več kot 30 let, število sodelujočih
posameznikov in organizacij pa vsako leto narašča.
Združeni narodi so ta dan posvetili miru, pravičnosti
in skrbi za Zemljo ter ga obeležijo tudi z zvonjen-
jem Zvona miru na sedežu ZN v New Yorku. Poleg
»garaškega« zbiranja odpadkov pa se na ta dan odvi-
jajo najrazličnejši dogodki in prireditve, s katerimi
želijo organizatorji opozoriti na enkratnost planeta,
na katerem živimo.
Obeleževanje svetovnih dni, vse več razprav in kon-
gresov tako na strokovni kot politični ravni … toda
kakšni so rezultati? Statistika je neizogibna: v Slov-
eniji je v letu 2006 nastalo povprečno 431 kg (samo!)
komunalnih odpadkov na prebivalca oziroma 1,18
kg na prebivalca na dan. Medtem ko so poslovni sub-
jekti proizvedli nekaj več kot 354 tisoč ton odpadkov
v proizvodnih dejavnostih (Vir: SURS). Eno izmed
zelo perečih vprašanj, ki ga obravnava tudi Nacion-
alni program za varstvo okolja, ostaja ravnanje z
odpadki. Zakaj tako, si lahko odgovorimo kar sami.
Odpadki namreč nastajajo ob vsaki naši dejavnosti,
povsod, kjer smo: doma, v šoli, v podjetju itd. Naš
način življenja in razvoj gospodarstva povečujeta
količino odpadkov, obenem pa nastaja vse več takih
snovi, ki jih ne znamo razgraditi. Pa tudi naš pogled
na odpadke je tak, da gre za neuporabne, največkrat
grde in umazane stvari, ki se jih je potrebno čim
Vse kaže, da se s prihodom pomladi začnemo prebujati tudi ljudje, ne samo narava. Po stanovan-
jih in v okolici domov se vrši spomladansko čiščenje, nekakšne »generalke«, ki se običajno izva-
jajo pod budnim očesom »tečnih« mam.
http://www.brezovica.si/reportaze/park/Barje1.htm
volčiči in volkuljiceskavtinje in skavti
25
okoljski kotičekskavtinje in skavti
prej znebiti. Iz naših stanovanj tako odpadki romajo
(upam!) v smetnjake (in ne na črna odlagališča), kaj
pa se z njimi dogaja zatem, skoraj nikogar več ne
zanima. Vse prepogosto je tudi v Sloveniji zaslediti
tako znani pojav gospodarsko razvitega sveta: NIM-
BY (Not in My Back Yard – Ne na mojem dvorišču).
Gre za dvojnost ravnanja: želimo posedovati sodo-
bne industrijske proizvode, odpadke, ki pri njihovi
izdelavi nastanejo, pa bi potisnili drugam.
Z vse večjo ozaveščenostjo o stanju okolja in zaradi
poročil o ekoloških nesrečah se v nas pogosto vz-
buja občutek, da posameznik k izboljšanju stanja
ne more prispevati ničesar. Vendar s sodelovan-
jem v sistemu lahko vsak posameznik prispe-
va k zmanjševanju porabe naravnih virov, k
zmanjševanju onesnaženosti svojega in našega
skupnega okolja, k zmanjševanju odloženih
odpadkov tako na urejenih kot na divjih
odlagališčih. Za nadaljnje uspešno recikliranje od-
padkov in njihovega vračanja v snovne tokove je
ključnega pomena zadostna količina zbranih ma-
terialov in njihova čistost (npr. papir, neonesnažen
z drobci stekla ali hrane). Tako na količino kot na
čistost zbranih frakcij, po izkušnjah iz sveta in Sloven-
ije, lahko bistveno vpliva osveščenost povzročiteljev
odpadkov, v tem primeru gospodinjstev. Še večje
učinke pa lahko dosežemo s sodelovanjem, s skup-
nimi akcijami tako občinskih oblasti, komunalnih
služb, lokalnih medijev, turističnih društev in drugih
organizacij civilne družbe, posameznikov, podjetij,
vrtcev in šol.
Kot skavti smo tudi mi postavljeni pred odgovor-
nost, kaj se dogaja z našim modrim planetom. In če
želimo živeti življenje kot igro, moramo skrbeti
tudi za naše igrišče. V prenekaterem stegu se že
pridno zbirajo kupi starega papirja in najbrž še drugih
skupin odpadkov (ločeno zbrane frakcije), s katerimi
želimo tudi mi kot posamezniki in skupnost pokazati,
da nam ni vseeno, kaj se dogaja okrog nas. Poleg tega
smo skupaj bolj učinkoviti ter vsekakor dober zgled
okolici, najbrž tudi svojim družinam. (Tovrstno zbi-
ranje pa ima še druge smotre, ki so prav tako vzgojni,
saj si z lastnim prizadevanjem »služimo« denar za po-
letni jamboree.)
To pa je samo en korak na poti do lepšega in bolj
zdravega okolja. Korak, ki ga stopamo prav v času
največje osveščenosti in medijskega zanimanja, saj sta
kar dva dneva v razmiku enega meseca zabeležena z
okoljsko problematiko v svetovnem merilu.
Pri vsem tem je bistveno, da se svoje odgovornosti
za okolje zavedamo. In to ne samo zaradi zakonskih
predpisov in sankcij, ki jih ti prinašajo. V prvi vrsti
zaradi nas samih in zaradi generacij, ki prihajajo za
nami. Prav skavti pa moramo s svojim zgledom in ak-
tivnostjo pokazati, da ni dan Zemlje samo 22. april,
ampak prav vsak dan v letu.
VIRI:
- Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO):
http://www.arso.gov.si/
- Statistični urad Republike Slovenije (SURS):http://
www.stat.si/
- Umanotera: http://www.umanotera.org/
Nataša Mrak, Zanesljivi kenguru
http://www.brezovica.si/reportaze/park/Barje1.htm
volčiči in volkuljice // Skavtič / november 2007 //
26
okoljski kotiček // Skavtič / april 2008 //
PO
ZD
RA
VL
JEN
I D
RA
GI
SK
AV
TI!
Cv
etn
a n
ed
elj
a j
e ž
e m
imo
in
ča
s je
, d
a s
e v
am
tud
i ja
z –
ko
t d
el v
aše
bu
tari
ce
– p
red
sta
vim
. Mo
je
ime
je B
RŠ
LJA
N a
li b
ršč
ek
, brs
tra
n, o
brš
il …
Do
bro
se o
vij
am
, o
pri
jem
am
in
ple
zam
po
sv
oji
h g
ozd
-
na
tih
pri
jate
ljih
, v
se d
o v
išin
e 2
0 m
etr
ov.
Ple
zam
pra
vza
pra
v p
o v
sem
(ži
ce
, st
ari
zid
ov
i …
). S
em
zele
n p
ozi
mi in
po
leti
in
cv
eti
m v
se o
d a
vg
ust
a d
o
ok
tob
ra.
Mo
jih
ja
go
d n
e j
ejt
e!
So
ze
lo s
tru
pe
ne
,
saj
vse
bu
jejo
gli
ko
zid
he
de
rin
!
No
, li
sti
so p
a d
rug
a p
ese
m.
Če
jih
sp
om
lad
i tr
ga
š
in p
osu
šiš,
si
bo
š o
lajš
al/
-a m
no
go
te
žav. Z
dra
vim
kro
nič
ni
ka
tar,
ko
žne
bo
lezn
i in
ra
ne
, k
i p
oč
asi
ce
lijo
(g
ole
nje
ra
zje
de
). Z
dra
vim
be
li t
ok
, m
oj
ča
j
po
spe
šuje
me
nst
rua
cij
o i
n i
zlo
ča
nje
žo
lča
. U
po
-
rab
lja
jte
me
le
v m
ajh
nih
ko
lič
ina
h, si
ce
r se
m n
e-
va
ren
.
Le
po
va
s p
ozd
rav
lja
va
š p
leza
lec
brš
lja
n i
n g
lejt
e,
da
se
pri
na
bir
an
ju n
e b
ost
e z
ap
leza
li.
Va
š B
ršlj
an
vir
: h
ttp
://w
ww
.ta
tou
ag
eh
ea
ve
n.c
om
volčiči in volkuljiceskavtinje in skavti
27
a je toskavtinje in skavti
Če želimo pogasiti ogenj, imamo tri možnosti: lahko
mu odvzamemo gorljivo snov, temperaturo ali kisik.
Vsi dobro poznamo način ohlajanja z vodo. Neko-
liko manj pa dušenje ognja oziroma odvzem gor-
ljive snovi. Ta je manj uporabna pri tabornih ognjih,
saj se tako majhen ogenj da veliko hitreje pogasiti z
vodo oziroma z dušenjem. Zadušimo ga lahko na več
načinov: pokrijemo ga z različnimi listnatimi vejami,
ki jih dobimo v bližini, najbolj primerne so veje sm-
reke, brinja, jelke … paziti moramo, da so veje sveže!
Lahko ga prekrijemo s peskom, mokro žagovino, zem-
ljo. Gorljivo snov se splača odvzeti takrat, ko se ogenj
že zelo razširi. Okoli ognja odstranimo vse stvari, ki
bi lahko zagorele, moramo pa tudi narediti pas, kjer
bomo odstranili travo; širino pasu je treba prilagoditi
velikosti ognja, da ga iskra ne more preskočiti, saj bi s
tem ogenj utekel iz obroča, ki smo ga ustvarili.
Luka Tuta, Računalniška sova, Tolmin 1
Pazi, da se ne opečeš
Lahko bi rekli, da je kurjenje ognja v naravi vse se-
zonsko, paziti moramo le na nevarnost požarov ter
na območje, kjer kurimo (narodni, krajinski parki in
rezervati). Tokrat vam bomo predstavili preventivne
ukrepe pred kakšnim večjim ter nepričakovanim kre-
som oziroma požarom ter načine gašenja ognja, ki je
pod kontrolo.
Nasveti oziroma pravila kurjenja ognja na prostem:
1. Ogenj smemo zanetiti zgolj na popolnoma ne-
gorljivi podlagi, ki obdaja ognjišče vsaj še 1 meter
naokoli. Negorljiva podlaga pomeni kamninsko pod-
lago brez organskih ostankov ali organske preperine
(humusa).
2. Ogenj smemo zanetiti samo na brezvetrnem pros-
toru, moramo predvideti tudi možne sunke vetra.
3. Pri sebi moramo imeti toliko vode, kolikor je v
vsakem trenutku potrebno za popolno pogasitev
ognja, če bi slučajno zapihal nepričakovan
veter.
Povzeto po:
http://freeweb.siol.net/mamaana/page_06.htm
volčiči in volkuljice // Skavtič / november 2007 //
28
PUV // Skavtič / april 2008 //
Napotnik … Le kaj je to, se verjetno sprašuje večina
od vas. Pa naj vas takoj na začetku potolažim: to ni
noben »bavbav«, le pripomoček, s katerim želimo
olajšati delo voditeljem – tistim z dolgim stažem in
tistim, ki se na to pot šele podajate, torej predvsem
mentorjem in pripravnikom. S spremembo sheme
usposabljanja je prišlo kar nekaj novosti. Te novosti
bodo predstavljene SKVO-jem, zdaj si bomo pogle-
dali le najnovejšo pridobitev – Napotnik.
Voditelj mora imeti cel kup znanj – vendar si jih
ne more pridobiti le na eni taborni šoli. Zato si tisti
klanovci, ki se odločijo za voditeljstvo, izberejo men-
torja in a) gredo na taborno šolo Pripravnik in tam
dobijo Napotnik in vsa navodila ali pa b) od mentorja
dobijo Napotnik in vse informacije.
Napotnik je knjižica, s pomočjo katere se pripravniki
čim bolje pripravijo na odgovorno voditeljstvo. V
Napotniku je zbranih kar nekaj izzivov (nalog). Pov-
ezani so v tematske sklope, ki naj bi jih pripravnik
obvladal, ko pride na taborno šolo Metoda (kopija
določenih strani Napotnika bo tudi del prijave na to
taborno šolo). Poudarek pri izzivih je praktično delo
pripravnika v izbrani veji. Pripravnik čez skavtsko
leto prevzema različne odgovornosti. Tako bo še
naprej, le da bo to sproti beležil v Napotniku. Napot-
nik tako ne predstavlja neke nove obremenitve – je le
pripomoček, ki bo pripravniku pomagal nova znanja
ovrednotiti, s pomočjo Napotnika bo lahko spremljal
svoj napredek in se prek tega učil načrtovati in vred-
notiti svoje delo. Mentor pa bo imel boljši vpogled na
delo pripravnika.
Obdobje pripravništva traja minimalno pol leta,
navzgor pa to obdobje ni omejeno. V tem času (torej
od odločitve za voditeljstvo do TŠ Metoda) mora tako
pripravnik narediti določeno število izzivov iz Napot-
nika. Na začetku si s pomočjo mentorja naredi načrt za
delo čez leto, nato pa si sproti beleži, kako bo kakšno
nalogo izpeljal, katere elemente skavtske metode je
uporabil, kaj je bilo dobro in kaj ne. Bistveno pri tem
ni pisanje (pisanja je malo!), glavno je, da pripravnik
načrtno razvija svoje voditeljske spretnosti. Ko pa se
mu pojavijo vprašanja, ko ne ve, kako naprej ali ko se
znajde v težavah, pa se obrne na mentorja.
Napotnik je dostopen na spletni strani www.zskss.
skavt.net. Za vse informacije, vprašanja in dileme
glede Napotnika pa pišite na [email protected].
Tako je glavni namen Napotnika, da bomo znali gle-
dati še dlje – ne samo na to, koliko dela imamo kar
naenkrat s pripravniki oziroma koliko dela imajo
pripravniki, ampak da bomo znali gledati tudi na to,
kako bomo naše voditeljske vrste še okrepili in kako
bomo voditeljem, ki nas bodo nasledili, dali svoje
znanje, da bo lahko naše skavtstvo postajalo čedalje
močnejše in boljše.
Petra Pucelj, Nežna kresnička, Šentjernej 1
NAPOTNIK NA POHODU!
volčiči in volkuljiceskavtinje in skavti
29
dogodkanjeskavtinje in skavti
Sploh ni finta v tem, da ne znaš
loviti. Ne, nasprotno. Mogoče si
le utrujen ali obupan, ker v tvoji
mreži ni toliko rib, kolikor bi
rad, ali pa si v slabem lovišču s
slabo vabo. Poskusi vreči mrežo
na drugačen način in na drugo
stran čolna.
Več o Prebujanju (duhovna
obnova Primorske regije) si
preberi na
www.skavt.net.
Jezus je izgubil
svoj križ, mi pa
mu ga pomag-
amo iskati. Zelo
nas je malo, zato
p o t r e b u j e m o
pomoč ljudi z
odprtim srcem,
veliko ljubezni in usmiljenja, z veliko potrpežljivosti in pripravljenos-
tjo pomagati bližnjemu ter poleg tega še s pripravljenostjo nositi Jez-
usov križ. Ti ljudje bi morali prenašati veliko gorja zato ta služba za-
gotovo ne bi bila prijetna. Ljudje namreč potrebujejo veliko pomoči,
kajti dandanes svetu vlada nasilje, strah ... Prav zato bi ti ljudje
sprejeli veliko
odgovornost in
težko breme, a
bi bili obenem
nekakšni »pred-
stavniki« Jezusa
na Zemlji, saj bi
kljub mukam
pomagali drugim
in se bili za njih
tudi pripravljeni
žrtvovati. Jezus
bi bil tem ljudem
izjemno hvaležen.
Meta, Matej, Edina ter Anže Četa Grajskih vitezov Ljubljana 2
Say it! Show it! Make it!
Mladi iz Slovenije, Litve, Bolgarije
in Nizozemske vam bomo na
dnevu odprtih vrat v soboto, 3.
5. 2008, ob 13 h prek fotografije
in stojnic približali medkulturni
dialog.
Utrgaj si 2 uri svojega časa in nas
obišči v Želimljah.
Več na www.skavt.net.
Dvodnevna avantura, kot je še
nisi doživel/-a. Pridruži se nam na
STPM-ju (10.-11. 5. 2008) v Velenju.
Dolgoletna zgodovina, ki smo jo
vsebinsko in oblikovno preobliko-
vali, da bo lahko zažrela v vsem
svojem siju. Več izveš na stpm.
rutka.net.
Rod Jezerskih zmajev te
pričakujemo ;)
volčiči in volkuljice // Skavtič / november 2007 //
30
skavt net // Skavtič / april 2008 //
Verjeli ali ne, ampak kar nekaj vas je že v skavt-
skih vodah, ki nam z gojzarji pomagate obuvati
SkavtNET. To ste tisti, ki pridno pošiljate novice,
jih ocenjujete in tako ali drugače prispevate, da
je SkavtNET vsebinsko uporaben in aktualen. Si
med njimi? – Hvala! Nisi? – Nikoli ni prepozno ;)
... SkavtNET brez novic bi bil kot skavt brez
gojzarjev. Pa da ne boste mislili, da so gojzarji
le metafora, odklikajte na SkavtNET (www.skavt.
net) in kaj kmalu boste ugledali lestvico velikih
10 ... Ribnica 1, Ptuj 1, Novo mesto 1 ... to gle-
damo danes, mogoče bo jutri drugače. Odvisno
od tebe in tvojega stega.
Ideja o gojzarjih ni nastala čez noč, ampak je
rasla in se razvijala. V ekipi SkavtNET smo želeli
spodbuditi uporabo servisov s strani uporabnik-
ov in prišli smo na idejo, da oblikujemo lestvico
in malo podžgemo tekmovalnost in »lokalpatri-
otizem« stegov ... Verjetno se boste strinjali, da je
prav vaš steg zakon ;). In tako so se rodile točke
... To je bilo v dobi, ko so mnogi v želji po iz-
postavljanju domačega stega namesto v službo
hodili na SkavtNET in na vsakih 5 minut, kolikor
je bila omejitev, razveselili soskavta z razgled-
nico. Seveda vedno z isto fotografijo in enakim
tekstom. Spet drugi so pošiljali novice, intervju
s Siddharto skopiran s Siola, recept za čevape,
predstavitev novega BMW-ja ... Zakaj ne, vse za
točke in z njimi za stegov sloves. Kaj pa bralci?
Da ne omenim urednikov, ki so na dan prejeli 10
novic, a le eno objavili. V ekipi smo kaj kmalu
ugotovili, da kvantiteta ni odgovor, pomembna
je kvaliteta in z njo so se rodili gojzarji, sistem
»točkovanja«, ki nagrajuje trud posameznikov
in stege razvršča glede na kakovost sodelovan-
ja. Pošljite predstavitev novega BMW-ja in kar
naenkrat bo vaš steg zdrsnil z drugega na deseto
mesto, prav tako pa bo lahko z dobro novico
hitreje napredoval. Pa smo tam ... kaj je dobra
novica? Odgovor na to te mogoče še vedno
čaka na WC-ju ali kjer koli že hraniš prejšnjo
številko Skavtiča. V prejšnjem prispevku so
se namreč skrivali biseri, ki ti pomagajo
do dobrih novic in hitrega napredka na
lestvici. Pa vseeno nakaj namigov iz internega
pravilnika za urednike, ki vam lahko pomagajo
do boljših točk. Poimenujmo jih kar 7 resnic:
1.Ne piši romanov, skavti smo raje na zraku kot
za ekranom.
2.Ni vse fotografija,kar se slika, tudi skavti ima-
mo okus.
3.Bodi pismen, slaba volja urednika ob urejanju
članka lahko vpliva na končen rezultat.
4.Kako naj pridem, če ne vem kam, kdaj in kako
naj bom oblečen.
5.Zjutraj sem vstal. Opoldne sem jedel. Zvečer
sem šel spat ... »Doooolgčaaas!«
6.Več daš, več veljaš. Bralci bodo hvaležni za
tvoje izkušnje in znanje.
7.Gojzarji se ne obujejo sami od sebe.
Lestvica pa ni bistvo
vsega. Bistvo je, da si
naš skavtski dom želi
dobrih vsebin. Pa ne
le tistih s strani ste-
gov, ampak tudi tistih
iz pisarne, od tropov,
odborov in uradov ...
Glede na to, da go-
jzarji zdaj dejansko
vplivajo na kakovost vsebin, smo se odločili, da
v letu 2008 dejansko uresničimo idejo o razgla-
sitvi najboljših stegov in posameznikov leta.
Mogoče pa bo prav vaš steg svojo skavtsko sobo
okrasil s prestižno plaketo ali obul praktično na-
grado. Za konec pa še spisek stegov, ki se že
ponašajo z laskavim nazivom steg meseca:
Ljubljana 5, Šentjur 1, Kamnik 1, Brezovi-
ca 1, Postojna 1, Idrija 1, Moravče 1, Mari-
bor 2, Domžale 1. Podrobnosti lahko vsak
dan spremljate na znanem naslovu – www.
skavt.net.
Kako do dobrih gojzarjev?
volčiči in volkuljiceskavtinje in skavti
31
jamboreeskavtinje in skavti
»Ne potrebujejo zdravnika zdravi, temveč bolni.
Nisem prišel klicat pravičnih, ampak grešnike.«
Mr 2,17–18
» … pojdi, prodaj vse, kar imaš, in daj ubogim in
imel boš zaklad v nebesih; potem pridi in hodi za
menoj.«
Mr 10,21–22
V ljubezni do vsega, kar nas obkroža, imeti privilegij
občutka odgovornosti. Poklicani smo bili, da smo
svetilka, ki sveti na gori, odločili smo se, da svojih
talentov ne bomo zakopali – pogum za soobliko-
vanje stvarstva. Dana nam je bila vera in neomajen
zgled, da nismo sami, da na tej poti rastemo.
Izkoristi največji skavtski dogodek! Pridruži se
ekipi, ki bo skrbela za največji skavtski dogodek v
zgodovini Slovenije! Obljubljamo dogodivščine,
ki bodo marsikaj več kot le postavljanje
največjega tabora doslej, futranje večtisočglave
množice, usmerjanje zbegane mladeži in izva-
janje norega programa. Ali veš, da bo imelo os-
ebje povsem svoj tabor, svoj program, zabavne
večere, svojo »kantino« ...
Preprosto ne smeš zamuditi priložnosti, ko se bo
rojevalo toliko novih idej. Tu boš lahko s pono-
som končal dejavno pot, tu boš lahko spoznal in
videl svojo vizijo ustvarjanja, tu boš lahko spet
začuti skavte, ki so ti nekoč toliko pomenili, tu
boš lahko ... tu ni meja. Prijavi sebe in svojega
prijatelja zdaj in preživi letošnje poletje zabavno
in koristno!
To še ni vse: če se prijaviš v naslednje pol ure,
ti garantiramo šotor s pogledom na naravo! Da
posebne majice za osebje niti ne omenjamo.
Prijave sprejemamo do 1. maja 2008 prek spletne
strani
http://jamboree.skavt.net/osebje
Se vidimo na Jamboreeju!
BITI OSEBJE »NOROSTI«Služenje je pot rasti, ki oblikuje mene in stvarstvo.
Je dejavno odgovarjanje na potrebe okolice.
PRIDRUŽI SE NAJBOLJŠIM!
volčiči in volkuljice // Skavtič / november 2007 //
32
potopis // Skavtič / april 2008 //
Lansko poletje sem mesec in pol preživela na
južnem polu naše preljube Zemlje. Prek MIC-
a, ki organizira Potovalne tabore POTA za
mlade, sem se udeležila tabora na Madagaskarju.
V glavnem mestu Antananarivo smo se prve dni
najprej klimatizirali. Živeli smo v naselju Aka-
masoa, predelu ob robu prestolnice, ki ga je us-
tanovil misijonar Pedro Opeka. Tukaj danes
v svojih zidanih hiškah živi 17.000 ljudi, ki so
bili s pomočjo Pedra rešeni gotovega propa-
da. Otroci so bili zelo odprti, pogumni in nič
kaj sramežljivi, saj so navajeni obiskov belcev.
Pot nas je vodila 600 km in 25 ur vožnje po katastro-
falnih cestah na jug države. Razmere in življenje
je tukaj povsem drugačno kot na severu. Ljudje
zaprti, otroci plašni, boječi, nezaupljivi. Seveda, saj
je večina prvič videla belca. Pa še toliko na kupu!
V dogovoru s tamkajšnjimi slovenskimi misijonarji
smo za malgaške otroke pripravili štiridnevni pro-
gram oratorija, v šestih različnih mestih, vsakič za
okoli 350 otrok. Tudi za najbolj izkušene med nami
je bil to kar velik zalogaj, dela in organizacije pa
ogromno. Veselje in radost v velikih črnih očkah
otrok pa so morebitne dvome o našem delu pov-
sem pregnali. Kako se znajo veseliti majhnih stvari,
koliko energije in volje imajo, da se kaj novega
naučijo. Kako hitro ti zlezejo v srce! So čudež!
Njihov obrok je riž, prelit z zelenjavno polivko. Za
zajtrk, kosilo in večerjo. Ob praznikih je polivka
z delčki »atletske« kure, ki ima na sebi komaj za
spoznanje mesa. Pa vendar so srečni in zadovoljni.
V času oratorijev smo živeli na misijonu, kjer
delujejo naši misijonarji. Druženje z njimi je bil
za nas največji blagoslov. In pripovedovanje o
načinu življenju, dogodivščinah, odpovedovan-
ju ter veri, ki jih iz dneva v dan krepi in jim vliva
moči, da zdržijo. Tako je v enem takih trenutkov
misijonar J. A. dejal: »Če greš na Madagaskar, si
norec al’ pa umetnik«. Mislim, da so bolj umet-
niki, saj poleg svoje duhovniške službe doli grad-
ijo tudi šole, ceste, stranišča, delijo ljudem delo in
prisluženo hrano, pomagajo v dispanzerjih, v nu-
jnih primerih – pa tudi sicer – vozijo hudo bolne
v bolnišnice in delajo še nešteto drugih stvari.
Misijonarji skrbijo tudi za to, da čim več otrok hodi v
šolo in jo navsezadnje tudi končajo, saj se vsi strin-
jajo, da lahko revnega človeka reši le izobrazba.
Malgaši so zelo veren narod. Verjamejo v Njegovo
veličino. Še vedno pa verjamejo tudi tradicion-
alnim tabujem. Tako smo, preden smo se vkrcali
na čoln, videli tablo, na kateri so bile prepovedi.
Ena izmed njih je recimo ta, da na čolnu ne smeš
nositi rdeče obleke ali imeti odprtega dežnika.
K sreči smo bili »čisti«. Je pa še eno nenapisano
pravilo, ki mi je bilo od vseh najbolj všeč. »Mora,
mora!«, kar pomeni »počasi«. Če smo vsi panično
hiteli na kak sestanek ali v naglici začeli pakirati
svoje stvari, da nas odpeljejo na drug misijon,
se je že zaslišalo za nami: »Mora, mora, vazaha!«
Počasi, belec! Če ne bomo danes, bomo pa jutri.
Ob prihodu nazaj se je bilo težko navaditi na
star tempo življenja. Spomini te ves čas vlečejo
nekam daleč stran. Na Rdeči otok, k prijateljem.
Maja Pejovnik, Svetovna muca, Velenje 1
MADAGASKAR — RDEČI OTOK
volčiči in volkuljiceskavtinje in skavti
33
SZSOskavtinje in skavti
Danes poznamo EU predvsem kot nadnarodni organ-
izem, ki se zavzema predvsem za pravilno delovanje
skupnega trga oz. gospodarstva. Vendar, če pogle-
damo nekoliko nazaj v prva povojna leta, ko je bila
Evropa pod ruševinami, lahko razumemo, da je bil
skupni trg mišljen kot sredstvo in ne kot cilj združene
Evrope. V Schumanovi deklaraciji iz leta 1950 (akt, ki je
sprožil proces združevanja Evrope) je naveden jasen
cilj te povezave, ki ga danes pogosto pozabljamo. To
je vzpostavitev trajnega miru med evropskimi narodi
in gojenje ideje bratovščine narodov. Evropska unija
je do danes precej uspešno opravljala svojo glavno
nalogo. Pravim – precej, ker kot vsi dobro vemo, je
vojna pred manj kot 20 leti divjala tudi na naših tleh.
Ob tem moramo seveda omeniti dejstvo, da takratna
Jugoslavija ni bila članica združene Evrope.
Le kako so skavti povezani z Evropsko unijo?
Skavt in mir: ta dva pojma dojemamo kot naravno
nerazdružljiva, saj je skavt za nas človek miru in skav-
tizem pot, ki vodi k njemu.
Leta 1915 je Baden-Powell nekaj mesecev preživel
na zahodni fronti. Videnih grozot po koncu vojne
ni mogel pozabiti, ampak je takoj začel graditi svoje
skavtsko gibanje s tem idealom miru v mislih. Uradno
obsodbo Velike vojne je Bi-Pi izrekel pred svetovnim
Jamboreejem v Kopenhagnu na Danskem:
„Sedaj, ko lahko na Veliko vojno gledamo iz boljše
perspektive, lahko rečemo, da je bila nečastna za
vse udeležene narode; bila je vredna graje naše civi-
lizacije, naše vzgoje in naše vere. Ko se spomnimo,
kako smo se ponižali pred svojim divjim primitivnim
nagonom, kako smo prostituirali svoje znanstvene
talente za iznajdbo boljših načinov ubijanja, kako
smo se v besedah imeli za kristjane, v dejanjih pa
kot vodje nismo sprejeli Kristusa, bi se ob tem mor-
ali skriti od sramote. Vojna, ki bi morala končati vse
vojne, je pustila svet v še slabšem stanju […]. Bila je
tragičen dogodek.“
Bi-Pi je leta 1920 na svetovnem Jamboreeju v Lon-
donu sredi svojega znamenitega govora spregovoril o
svetovnem duhu skavtskega bratstva in v svojih zad-
njih zapiskih preroško napovedal celo vzpostavitev
Združenih držav Evrope:
„Nihče ne ve, katero obliko bo mir prevzel: obliko
federacije, gospodarske unije, nove Lige narodov,
Združenih držav Evrope ali obliko drugih predlogov,
ki so bili omenjeni. Ne glede na to, katera oblika bo
prevladala, je za splošen in trajen mir bistveno le eno:
popolna sprememba odnosov med narodi v smislu
okrepitve medsebojnega razumevanja, podjarm-
ljenja narodnih predsodkov in sposobnosti gledanja z
očmi drugega v simpatiji in prijateljskem duhu.“
Ohranitev miru v Evropi je morda največji uspeh
evropske politike v 20. stoletju, njegova uresničitev
pa ni bila dosežena zaradi oblike te združene Evrope,
ampak gre zahvala „popolni spremembi odnosov“
med evropskimi narodi in njihovemu postopnemu
„podjarmljenju narodnih predsodkov“ v zameno za
širši in plemenitejši evropski patriotizem, kot ga je
imenoval Bi-Pi sam. Mislim, da bi bil Bi-Pi kljub nega-
tivnim vidikom Evropske Unije, vesel tega dosežka,
pomembnega za vso evropsko celino in svet.
Štefan Kegljevič, Jamski medved, Trst 3-4
Skavti in Evropska unija — skupni cilj
volčiči in volkuljice // Skavtič / november 2007 //
34
mineštra // Skavtič / april 2008 //
ALI VEŠ, … • da je 9. maj dan Evrope? Tega dne leta 1950
je Robert Schuman predstavil idejo o oblikovanju Ev-
rope kot organizirane celote, ki je potrebna za mir in
solidarnost med narodi.
• da je Slovenija 1. maja 2004 postala članica
Evropske unije? Istega dne je v Unijo vstopilo še 9
drugih držav; med temi je Slovenija januarja 2007 kot
prva prevzela evropsko denarno valuto evro. Trenut-
no je v Evropski uniji 27 pridruženih članic.
• kateri so simboli Evropske unije?
- zastava z dvanajstimi zvezdicami v krogu, ki so sim-
bol enotnosti, popolnosti in celovitosti; solidarnosti
in harmonije med evropskimi narodi.
- himna: Oda radosti, del devete simfonije Ludwiga
van Beethovna, ki jo je napisal leta 1823. Za uradno
himno Evropske unije je bila razglašena leta 2003.
- geslo: »Združena v raznolikosti«.
Del Ode radosti:
Radost, od Boga nam dana,
hčerka ti Elizijska,
v tempelj, kjer si nam prižgana,
stopamo, božanstvena!
Združil čar nam tvoj bogat je,
kar razbil je kruti čas;
vsi ljudje ljudem so bratje,
če jim ti zvedriš obraz.
SPRAŠUJEMO …Poznaš skavte iz drugih držav v Evropi? Si že kdaj ka-
tere srečal/a?
Maruša (17 let): Nekaj časa nazaj so bile v naših krajih
skavtinje iz Belgije in smo jih en večer gostili v naših
skavtskih prostorih. Drugače si pa nekoč želim iti na
evropski ali svetovni Jamboree.
Martin (22 let): Ja, kot klan smo bili enkrat na polet-
nem taboru v tujini, v Franciji. Tam smo se srečali
tudi z lokalnimi skavti in z njimi preživeli nekaj zani-
mivih trenutkov. Sploh zato, ker smo se malo težko
sporazumevali in je bili prav zabavno, ko si nekomu
z obrazom, rokami in nogami poskušal razložiti ali
dopovedati kakšno stvar�.
Janja (11 let): Poznam jih ne, vem pa, da imajo
drugačne rutke kot mi, ker imamo dve v naši skavtski
sobi. Enkrat so se srečali z našimi starejšimi skavti in
so jim dali svoje rutke.
REŠUJEMO …Da vidimo, kako poznate naše evrske kovance. Ka-
tere slovenske znamenitosti so naslikane na njih?
Reši spodnjo križanko in v odebeljenem stolpcu boš
dobil/a pojem, pogost tudi v skavtstvu …
34
Romanje 2008 - Ljubljana 4
Smučanje Kanin Ajdovščina-Šturje 1
Novi izvršni odbor
Zimovanje Klana Cerknica 1 Zimovanje IV Železniki 1
Zimovanje NoPP Šentjernej 1
Zimovanje VV Domžale 1
Zimovanje VV Nova Gorica 1
VVedno na edno na pravi poti!pravi poti!