slovenščina 7, brihtna glavca

www.mladinska.com/sola

CENA 6,95 €

Oglej si tudi:www.mladinska.com/sola

Zbirka nalog z rešitvami za 7. razred osnovne šole

Na voljo tudi zbirke nalog za nižje in višje razrede ter druge predmete!

Z lahkoto do znanja slovenščine!

Zbirka nalog vsebuje:

• celotno snov 7. razreda po posodobljenem učnem načrtu,

• 245 nalog v 9 poglavjih, oblikovanih kot preizkusi znanja,

• 70 nalog v rubriki Vaja dela mojstra za hitro ponovitev snovi,

• tvorbne naloge Za brihtne glavce, • rešitve v sredini zvezka.

Z lahkoto do znanja



7. razred

SLO

• Vadim, ponavljam in utrjujem znanje,• razumem tudi zahtevnejšo snov,

• se dobro pripravim na preizkuse znanja,• izboljšam ucni uspeh.

USKLAJENO

USKLAJENO

Z lahkoto do znanja

5. razred

SLO

USKLAJENO





Z lahkoto do znanja

4. razred

SLO

USKLAJENO





Z lahkoto do znanja

7. razred

MAT



USKLAJENO



Z lahkoto do znanja


6. razred

ANG

USKLAJENO




BG_SLO 7_oprema.indd 1 11.11.15 14:18

SlovenščinaZbirka nalog z rešitvami za slovenščino v 7. razredu osnovne šole

Avtorica: Milena ČudenIlustratorka: Tanja KomadinaUrednica zbirke: Alenka Kepic MoharSlikovno gradivo: arhiv MKZ, Shutterstock

© Mladinska knjiga Založba, d. d., 2011

Izdala in založila: Mladinska knjiga Založba, d. d., 2011Predsednik uprave: Peter TomšičGlavni urednik: Miha KovačVodja Izobraževalnega založništva: Senja Požar Horvat

Oblikovalec: Miha BogovčičOprema: Pia RihtaričTehnični urednik: Peter SvetekNatisnila: Tiskarna Grafika Soča, d.o.o., Nova Gorica, 2011

Naklada: 3000 izvodov

Prva izdaja

Obiščite tudi spletne strain www.mladinska.com/sola in www.emka.si

Vse pravice pridržane. Brez pisnega dovoljenja Založbe je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela in njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku, hkrati s fotokopiranjem, tiskanjem ali shranitvijo v elektronski obliki, v okviru določil Zakona o avotrskih in sorodnih pravicah.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji

Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

811.163.6(075.2)(076.2)

ČUDEN, Milena

Slovenščina. Zbirka nalog z rešitvami za 7. razred osnovne šole

/ Milena Čuden ; ilustracije Tanja Komadina ; [slikovno gradivo

arhiv MKZ, Shutterstock]. - 1. izd. - Ljubljana : Mladinska knjiga,

2011. - (Brihtna glavca)

ISBN 978-961-01-1546-5

258800896

1poglavje_BGSLO7_1k2.indd 2 11/14/11 2:02:23 PM

KaZalo

1. Ledena pravLjica 4

2. portugaLska 16

3. natečaj za zgodbo 28

4. ŽivLjenje kLare jagodic 40

5. vabLjeni na razstavo 50

6. strinjam se, ampak ... 63

7. kapitanov kLjuč 74

8. na samoi je druŽina pomembnejša od denarja 86

9. obiskovati prireditve aLi ne? 98

rešitve i–Xii


4

ledena pravljica

Ponovil/-a bom

• pripoved o doživetju,• moške sklanjatve.

Poleti je na morju in ob jezerih veliko ljudi, toda pravi ljubitelji morja in jezer se tja odpra-vijo ob vsakem letnem času. Si predstavljaš, da se potopiš v zaledenelo jezero in občuduješ podvodne lepote? Preberi besedilo.

LEDENA PRAVLJICA

Bila je zima. S prijateljema sem prišel na Plitviška jezera. Želeli smo se potopiti pod led svetovne naravne dediščine, da bi videli, kako živijo jezera pozimi.

Krplje so mi omogočale, da sem lahkotno hodil po svežem snegu, ne da bi se mi pri tem udiralo do prsi. Bogdanu, ki je hodil za mano, je že počasi zmanjkovalo sape. Vlekel je polarne sani, ki so pod ponjavo skrivale za ta letni čas nenavadne stvari. Nanje smo naložili težke potapljaške jeklenke in raznovrstno drugo opremo, brez katere bi težko izpeljali naš podvig.

Slikoviti slapovi so bili delno zaledeneli. Pod njimi so se skrivale suhe jame, ki pa me niso zanimale. Na glavo sem si nataknil posebno zimsko neoprensko podkapo. Ta je imela izrezano le odprtino za oči in nos ter malo luknjico za ustnik. Ker je na suhem postala neokretna in dušljiva, sem si želel čim prej pod vodo. Še prej sem preveril, če so vse luknjice na pravem mestu. Ta »operacija« je Matijo neznansko zabavala.

Pod slapovi je bilo jezero brez ledu, tako da nama z Matijo pred potopom ni bilo potrebno izsekati ali izžgati odprtine, temveč sva v jezero preprosto zdrsnila kot dva tjulnja. Preden pa sva zaplavala pod ledeni pokrov, je Matija pritrdil vrvico na vejo potopljenega drevesa. Nato sva se potopila.

Vidljivost pod vodo je bila čarobna. Tudi Ani, ki se pogosto potaplja z menoj, bi bila ta pustolovščina neizmerno všeč. Videl sem vsaj petnajst metrov daleč. Nad Matijo se je po izdihu izoblikoval tenek zračni kolobar, ki se je z vsakim naslednjim izdihom širil v vse večje me-hurjasto ogledalo. Včasih sem v utripa-jočem zračnem mehurju zagledal neko-liko popačenega, na hrbet obrnjenega Matija, ki se je tresel kot svež žele. Pod edinim curkom vode, ki še ni zmrznila in se je prek stene zlivala v jezero, sem videl jato med seboj pomešanih rib. Ko je minilo pol ure, je Matija začel kazati

1. pogLavje

Čeprav jih je konec, jih komaj spet čakam – doživetja, počitnice ...


5

za nepoznavalce nenavadne znake. Jaz sem jih seveda dobro poznal. Sporočal mi je, da ga zebe v prste. Na obrazu je kazal tako trpljenje, da mi fotografiranje ni bilo več zanimivo, zato sva skupaj odplavala nazaj na breg. Matija se je vidno oddahnil, jaz pa šele takrat, ko sem po grlu spustil toplo pijačo iz nepogrešljive termovke.

Naslednji dan sva ponovno odšla k zasneženim bregovom Plitvic. Pridružila sta se nama dva nova pomočnika – čuvaja parka. Ko sva z Matijo dala vso opremo pred avto, je eden od njiju pristopil in ob pogledu na jeklenki dejal: »To mora biti pa tež-ko.« Mislil sem, da ju bo dvignil, a je le povlekel za eno od naramnic in se takoj strinjal s svojo ugotovitvijo. Ker sta imela oba pomočnika celo vrsto izgovorov, da bi odne-sla jeklenki, me je to razjezilo. Zagrabil sem jeklenki, se zadričal z njima po bregu in nemudoma zdrsnil pod led. Od časa do časa sem na koži pod potapljaško obleko in debelo kosmato podobleko začutil mrzlo vodo, ki je imela le 2 stopinji Celzija. Po gimnastiki Matijevih dlani in prstov, ki jih je vedno močneje mečkal in stiskal, sem sprevidel, da je nastopil čas za vrnitev. Obrnila sva se in navila vrvico nazaj na boben. Pomočnika sta na srečo že zdavnaj pobegnila, tako da sva ostala povsem sama sredi zasneženih teras.

Zvečer sem poslušal radio in slišal svežo vremensko napoved: »Popoldne prihaja pooblačitev z jugom. Deževalo bo.« Kar težko sem verjel, da bo zime konec. Ko sem se zazrl v nebo, sem že opazil težke deževne kaplje. Vedel sem, da se bom naslednje leto ponovno vrnil. Poleti? Ne, zagotovo bo to zopet zimska pravljica.

(Prirejeno po: Ciril Mlinar - Cic, Ledena avantura, Bilten Jamarskega kluba Železničar, 2006.)

1. Dopolni povedi z manjkajočimi podatki. Pomagaj si z vprašalnicami pod črto.

Besedilo Ledena pravljica je napisal . Objavljeno je bilo

v .

Avtor je dal izvirnemu besedilu naslov .

Besedilo je namenjeno . V njem avtor pripoveduje o

doživetjih.

2. Čemu je avtor napisal besedilo? Obkroži črko pred pravilnim odgovorom.

A Da bi bralcem predstavil lastno doživetje na Plitviških jezerih.B Da bi bralcem opisal zimsko potapljanje v zaledenelem jezeru.C Da bi bralce povabil na zimsko potapljanje na Plitviška jezera.Č Da bi bralci poleti obiskali Plitviška jezera.

3. Besedilo Ledena pravljica bi lahko imelo drugačen naslov. Napiši svoj naslov in ga utemelji.

Naslov:

Utemeljitev:

4. Odgovori na vprašanja, povezana z besedilom Ledena pravljica. Ne prepisuj povedi, ampak odgovarjaj s svojimi besedami.

Čemu je Ciril prišel na Plitvice?

Kdo je bil še z njim?

Kdo?

Kdaj? Kje?

Komu?

Čigavih?

Kako?


6

Koliko časa je trajala pustolovščina na Plitviških jezerih?

Ali so sani služile svojemu namenu? Pojasni.

Kako si je Ciril zavaroval obraz pred mrazom?

Zakaj sta Ciril in Matija po 30 minutah zapustila zaledenelo jezero?

Kdo se je prijateljem pridružil naslednji dan?

Nad čim sta bila pomočnika presenečena?

Zakaj se bo zaledenela pravljica na Plitviških jezerih kmalu končala?

5. Dogodki so si v izhodiščnem besedilu sledili po časovnem zaporedju. S številkami od 1 do 7 razvrsti dogodke tako, kot so potekali.

Priprave na potapljanje in Matijeva zabava ob tem.

Hoja po svežem snegu s pomočjo krpelj.

Občutenje mrzle vode kljub potapljaški obleki in debeli podobleki.

Prihod prijateljev na Plitviška jezera.

Večerna neprijetna novica za pustolovce.

Prihod na breg in pitje tople pijače iz termovke.

Pritrjevanje vrvice na vejo enega izmed potopljenih dreves.

6. Kaj v izhodiščnem besedilu pomenijo besede dediščina, jeklenka, ponjava, termovka? Poveži besede na levi strani z njihovimi razlagami na desni tako, da pred vsako besedo napišeš ustrezno številko.

dediščina 1 kar je prevzeto iz preteklosti

jeklenka 2 posoda, ki preprečuje ohlajevanje vsebine

ponjava 3 velik kos blaga iz nepremočljivega platna, namenjen za pokrivanje

termovka 4 majhna, po navadi steklena posoda za pitje

5 kovinska posoda za shranjevanje plinov pod visokim tlakom

6 premoženje, dobljeno po umrlem

7. Kje bi bilo lahko besedilo še objavljeno? Podčrtaj ustrezne možnosti.

Besedilo bi bilo lahko še objavljeno v r e v i j i Po ta p l j a č / l e k s i ko n u /r e v i j i G E A / tu ri st i č n i b r o š u ri/e n ci k l o p e d i j i/u č b e n i k u z a b i o l o g i j o .

8. Zakaj se je pisec po tvojem mnenju odločil, da svojo pustolovščino s Plitvic objavi v biltenu? Dopolni poved.

Pisec se je odločil, da objavi svojo pustolovščino s Plitvic v biltenu, ker

.


7

9. Ali naslednje trditve o izhodiščnem besedilu držijo? Obkroži DA oz. NE.Ciril se je s skupino potapljačev potopil v zaledenela Plitivška jezera. DA NEPlitviška jezera so bila ob Cirilovem prihodu popolnoma zaledenela. DA NEČeprav je bila vidljivost pod vodo slaba, je Ciril videl najrazličnejše ribe. DA NEČuvaja parka sta bila Cirilu in Matiji v veliko pomoč. DA NEKo sta se potapljača vrnila na breg, pomočnikov ni bilo nikjer več. DA NENaslednji večer je Ciril po radiu slišal novico o spremembi vremena. DA NE

10. Kaj lahko še ugotoviš o dogodku, ki ga je pisec opisal? Poveži dele povedi med seboj.

o dogodku, ki se je že zgodil.a) Besedilo govori o dogodku, ki se bo šele zgodil. o dogodku, ki se dogaja v trenutku pisanja.

da je najprej zapisan najpomembnejši. b) Dogodki so v besedilu razporejeni tako, kot so v resnici potekali. kot je to želel pisec besedila. opis potapljanja v ledenem jezeru.c) Besedilo Ledena pravljica je opis potapljaške opreme. pripoved o potapljanju v zaledenelo jezero. Preberi poved. Ledena pravljica bi bila lahko objavljena v PIL-u, ki ga izdaja MK.

11. Kateri podatek te je v besedilu presenetil? Pojasni svojo odločitev.Podatek:

Pojasnilo:

12. Zakaj je pisec dal besedilo naslov Ledena pravljica? Odgovor v obliki povedi napiši na črti.

13. V uvodu je pisec predstavil okoliščine. Dopolni preglednico z odgovori na vprašanja.

Kaj se je zgodilo?

Komu se je zgodil dogodek?

Kdaj se je zgodil dogodek?

Kje se je zgodil?

14. Kaj je pisec besedila v zaključku predstavil? Podčrtaj ustrezno možnost.

Pisec besedila je v zaključku predstavil n a s ve t o va rn e m p o ta p l j a nj u / s vo j e p ri h o d nj e n a č r te o p o n ov n e m p ri h o d u n a Pl i t v i ce / n a vd u š e nj e n a d z i m s k i m p o ta p l a nj e m .


8

15. Ali bi se tudi ti preizkusil/-a v zimskem potapljanju na Plitviških jezerih? Obkroži DA oz. NE in svojo odločitev pojasni.

DA NE

Pojasnilo:

.

16. Preberi poved.Ta »operacija« je Matijo neznansko zabavala.Zakaj je beseda operacija zapisana v narekovajih? Odgovor napiši na črto.

.

17. O katerih dogodkih, ki si jih sam/-a doživel/-a, bi pripovedoval/-a svojim prijateljem/prijateljicam? Napiši tri dogodke.

18. Še enkrat preberi besedilo Ledena pravljica. Na vprašanja odgovori le z enim samostalnikom. Če je potrebno, ob samostalniku zapiši tudi predlog. Vsak odgovor napiši na črto ob povedi.

S kom je Ciril prišel na Plitviška jezera?

Kaj je Cirilu omogočilo, da je hodil po snegu?

Brez česa bi prijatelji težko izpeljali svoj podvig?

Komu je že zmanjkovalo sape?

Pod čim je bilo jezero brez ledu?

Česa Cirilu in Matiji ni bilo potrebno izžagati?

Po čem se je izoblikoval tenek zračni kolobar?

Kaj je jezno zagrabil Ciril?

Pod kaj je zdrsnil Ciril?

Na čem je Ciril začutil mrzlo vodo, ki je imela le 2 °C?

Kdo je pobegnil, še preden sta Ciril in Matija prišla iz vode?

S čim prihaja popoldne pooblačitev?

a) V odgovorih si uporabil/-a samostalnike v različnih sklonih. Izpiši jih na ustrezno mesto v preglednico.

Imenovalnik Rodilnik Dajalnik Tožilnik Mestnik Orodnik


9

19. Preberi del besedila.

Pod slapovi je bilo jezero brez ledu, tako da nama z Matijo pred potopom ni bilo potrebno izsekati ali izžgati odprtine, temveč sva v jezero preprosto zdrsnila kot dva tjulnja. Preden pa sva zaplavala pod ledeni pokrov, je Matija pritrdil vrv na vejo potopljenega drevesa. Nato sta se potopila. Vidljivost pod vodo je bila čarobna.

a) O čem govori izpisani del izhodiščnega besedila? Odgovor v obliki povedi napiši na črto.

b) V besedilu poišči samostalnike. Podčrtaj jih.

c) Samostalniki v besedilu so v različnih spolih. Napiši jih na ustrezno črto. Samostalnika, ki se ponavljata, zapiši le enkrat.

• Moški spol:

• Ženski spol:

• Srednji spol:

20. V besedilu Ledena pravljica so tudi samostalniki dediščine, opremo, ugotovitvijo, dlani, teras, Ani. Postavi jih v imenovalnik in rodilnik ednine.

Samostalnik Samostalnik v im. ed. Samostalnik v rod. ed.

dediščine

opremo

ugotovitvijo

dlani

teras

Ani

a) Katere trditve o samostalnikih so pravilne? V vsaki trditvi podčrtaj ustrezno možnost. • Vsi navedeni samostalniki so m o š ke g a /ž e n s ke g a /s r e d nj e g a s p o l a . • Vsi samostalniki imajo v imenovalniku ednine e n a ko ko n č n i co/ra z l i č n o ko n č n i co/n i m a j o ko n č n i ce . • Samostalnik Ani ima v i m e n ova l n i k u i n r o d i l n i k u e d n i n e ko n č n i co Ø/ v i m e n ova l n i k u ko n č n i co - i , v r o d i l n i k u p a ko n č n i co Ø/ v i m e n ova l n i k u i n r o d i l n i k u ko n č n i co - i .

21. Še enkrat preberi del besedila.

Naslednji dan sva ponovno odšla k zasneženim bregovom Plitvic. Pridružila sta se nama dva nova pomočnika – čuvaja parka. Ko sva z Matijo dala vso opremo pred avto, je eden od njiju pristopil in ob pogledu na jeklenki dejal: »To mora biti pa težko.«


10

a) Kateri dan Cirilovih pustolovščin je omenjen v besedilu? Odgovor napiši na črto.

b) V besedilu poišči samostalnike moškega spola. Izpiši jih na črte.

c) Katera samostalnika sta uporabljena v dvojini? Napiši ju na črti.

č) Kateri trditvi o izpisanih samostalnikih sta pravilni? Obkroži črki pred pravilnima odgovoroma.

A Večina samostalnikov je v imenovalniku.B Nekaj samostalnikov je v množini.C Eden od samostalnikov ima v imenovalniku ednine končnico -a.Č Samostalnika čuvaj in pogled imata v rodilniku ednine enako končnico.

22. Ciril Mlinar - Cic bi besedilo Ledena pravljica lahko objavil tudi v Pisanem listu, ki ga izdaja Mladinska knjiga.

a) Ali se strinjaš z navedeno trditvijo? Obkroži DA oz. NE in svojo odločitev pojasni.

DA NE

Pojasnilo:

.

b) Kako lahko še zapišemo Pisani list in Mladinska knjiga? Dopolni poved.

Pisani list lahko zapišemo s kratico , Mladinska knjiga pa s kratico .

c) V katerem sklonu sta uporabljeni kratici? Odgovor napiši na črti.

Kratica za Pisani list:

Kratica za Mladinsko knjigo:

23. V katerem jezikovnem pripomočku lahko poiščeš razlago besede krplja? Odgovor v povedi napiši na črto. Jezikovni pripomoček napiši s kratico.

24. Odgovori na vprašanja, povezana z izhodiščnim besedilom. Na črto napiši kot odgovor samo samostalnik. (Če je potrebno, ob njem zapiši tudi predlog.)

Kaj je bilo brez ledu pod slapovi?

V kaj se je širil zračni kolobar?

Kaj je Matija kazal na obrazu?

Zakaj Matija Cirilu ni bil več zanimiv?


13

vaJa Dela moJSTRa1. pogLavje

1. Besede obroč, ptič, žebelj, jezdec, učenec, konj, mrož, zmaj in koš so samostalniki moškega spola. Dopolni preglednico z manjkajočimi samostalniki, tako da upoštevaš zahtevani sklon in število.

Orodnik ednine Rodilnik dvojine Dajalnik množine Orodnik dvojine

a) Izberi 6 različnih samostalnikov in jih uporabi v smiselnih povedih. Povedi napiši na črte.

2. Dopolni povedi tako, da samostalnike postaviš v pravilno obliko.

Tekmovalci so na preizkusu spretnosti razbili veliko (kozarec).

Sosed si zaradi obilice dela ne more privoščiti popoldanskega (počitek). Zaradi (vzdevek), ki so mu ga dali sošolci, je bil Miha zelo prizadet. Iz nabranih (jurček) je Petra skuhala okusno juho.

Brez izkušenega (tekmovalec) ne morejo zmagati na jutrišnji tekmi. Zaradi uničenega (klopotec) v vinogradu niso preganjali škorcev. Poškodovanega (vrabec) niso mogli prenesti na toplo.

Dirigent orkestra je stopil do (pevec) in mu čestital.

Obljubil mu je, da bo opravil dogovorjeno delo do (oktober).


I

REŠITVE1. Ciril Mlinar - Cic; leta 2006/2006. leta; v Biltenu Jamarskega kluba Železničar; Ledena avantura; bralcem biltena; svojih2. A3. Po smislu, na primer: Naslov: Nepozabno zimsko potapljanje v Plitviških jezerih Utemeljitev: Tak naslov sem izbral/-a zato, ker bi bralec v njem prepoznal temo besedila./Ker bi bralci že po naslovu vedeli, o čem govori besedilo.4. Po smislu, na primer: Da bi tudi pozimi občudoval lepoto in življenje Plitviškega jezera. Z njim sta bila prijatelja Bogdan in Matija. Pustolovščina je trajala dva/2 dni. Ne, saj na njih ni bilo zimske opreme, ampak so bile stvari za potapljanje. Ciril si je obraz zaščitil z zimsko neoprensko podkapo. Ker je Matija začelo zebsti v prste. Prijateljem sta se naslednji dan pridružila dva pomočnika, ki sta bila čuvaja parka. Pomočnika sta bila presenečena nad težo jeklenk/kako težki morata biti jeklenki. Ker je bilo že naslednji dan napovedano poslabšanje vremena, saj se bo otoplilo in začelo deževati./Ker se bo vremenska napoved uresničila, saj je Ciril že tisti večer opazil prve deževne kaplje. 5. 3, 2, 5, 1, 7, 6, 46. 1, 5, 3, 2, 7. v reviji Potapljač, reviji Gea.8. Po smislu, na primer: je želel, da jo preberejo vsi ljubitelji podvodnega potapljanja./je zimsko potapljanje v jezerih nekaj neobičajnega in bo zanimivo za bralce biltena. 9. NE, NE, NE, NE, DA, DA10. Besedilo govori o dogodku, ki se je že zgodil. Dogodki so v besedilu razporejeni tako, kot so v resnici potekali. Besedilo Ledena pravljica je pripoved o potapljanju v zaledenelo jezero.11. Po smislu, na primer: Podatek: Od časa do časa je Ciril na koži pod potapljaško obleko in podobleko začutil mrzlo vodo. Pojasnilo: Ta podatek me je presenetil, ker sem mislil/-a, da sta tako obleka in podobleka tako narejeni, da potapljač ne čuti mraza.12. Po smislu, na primer: Pisec je dal besedilu naslov Ledena pravljica zato, ker je hotel povedati, da je v zimskem času narava in potapljanje čarobno, čudovito, kot da se to ne dogaja v resničnem svetu, ampak v neki pravljici.13. Potapljanje/potapljanje pod ledom svetovne naravne dediščine(.) Cirilu in prijateljema(.) Pozimi/pozimi(.)/V/v zimskem času(.) Na/na Plitviških jezerih(.)14. Pisec besedila je v zaključku predstavil svoje prihodnje načrte o ponovnem prihodu na Plitvice.15. Po smislu, na primer: DA. Zelo rad/-a se potapljam poleti in radoveden/radovedna sem, kakšno je jezero pozimi, kaj lahko v njem občudujem. NE. Potapljanje me ne zanima, tudi poleti se ne potapljam./ Strah me je potapljanja poleti, kaj šele pozimi, ko bi jezero prekrivale ledene plošče.16. Po smislu, na primer: Ker beseda v tem primeru ne pomeni dobesedno operacije./ Ker je to beseda v prenesenem pomenu./Ker nima dobesednega pomena.

17. Po smislu, na primer: O nepozabnem potepanju po Avstraliji, o prvem padcu s kolesom, o taborjenju ob reki Soči, o vzponu na Triglav, o tem, kako sem užalil/-a mamo18. s prijateljema, krplje, brez opreme, Bogdanu, pod slapovi, odprtine, po izdihu, jeklenki, pod led, na koži, pomočnika, z jugom a)

Imenovalnik Rodilnik Dajalnik Tožilnik Mestnik Orodnik

krplje odprtine Bogdanu jeklenki izdihu prija-teljema

pomočnika opreme led koži slapovi

jugom

19. a) Po smislu, na primer: Izpisani del izhodiščnega besedila govori o trenutku pred potopom in prvih trenutkih potopa Cirila in Mateja. b) slapovi, jezero, ledu, Matijo, potopom, odprtine, jezero, tjulnja, pokrov, Matija, vrv, vejo, drevesa, vidljivost, vodo c) Moški spol: slapovi, ledu, Matijo, potopom, tjulnja, pokrov Ženski spol: odprtine, vrv, vejo, vidljivost, vodo Srednji spol: jezero, drevesa 20. Samostalnik Samostalnik v im. ed. Samostalnik v rod. ed. dediščine dediščina dediščine opremo oprema opreme ugotovitvijo ugotovitev ugotovitve dlani dlan dlani teras terasa terase Ani Ani Ani a) •Vsinavedenisamostalnikisoženskegaspola. •Vsisamostalnikiimajovimenovalnikuedninerazlično končnico. •SamostalnikAniimavimenovalnikuinrodilnikuednine končnico -ø.21. a) V besedilu je omenjen drugi/2. dan Cirilovih pustolovščin. b) dan, bregovom, pomočnika, čuvaja, parka, Matijo, avto, pogledu c) pomočnika, čuvaja č) C, Č22. a) Po smislu, na primer: DA Tudi za mlade bralce Pisanega lista bi bilo besedilo zanimivo, saj mnogi verjetno niso še slišali za potapljanje pod ledenim jezerom. b) PIL, MK c) Kratica za Pisani list: v mestniku Kratica za Mladinsko knjigo: v imenovalniku23. Razlago besede krplja lahko poiščem v SSKJ-ju.24. Jezero./jezero; V/v ogledalo.; Trpljenje /trpljenje.; Za/za fotografiranje. a) srednjega, -o, -e. b) naloga: Po smislu, na primer: jezera Okoli jezera se je sprehajalo veliko ljudi. ogledala Brez ogledala ni mogla urediti svoje pričeske. trpljenja Babica se je prehitro postarala od trpljenja. fotografiranja Zaradi fotografiranja pred šolo je zamudila pouk matematike. 25. Po smislu, na primer: Najel je pomočnika, da bi mu pomagal pri delu. Med obiskom mesta so obiskali tudi park. Oče in Matic sta boben hitro pospravila. Podjetje je med prazniki zaposlilo čuvaja.

1. POGLAVJE

Resitve_BGSLO7_1k2P.indd 1 11/15/11 8:51:58 AM

II

26. prijateljev, slapovi, curku, nepoznavalca, prstom/prstoma/ prsti, bregovih, čuvajev27. očetom, internet/internetu, vremenoslovci, psa, Žigi/Žigu, vzponu, nahrbtnik, metrov, Janu, Primožem, konca, ledu, ljudi, cilja, spustom, plazov, ljudi28. Po smislu, na primer: NOS – ednina Imenovalnik: Nos je rdeč. Rodilnik: Nenadoma je sošolcu pritekla kri iz nosa. Dajalnik: K nosu je dodal še lasuljo za klovna. Tožilnik: Peter se je pred vsemi nastopajočimi prijel za nos. Mestnik: Na prijateljevem nosu je opazil potne kapljice. Orodnik: Z nosom je udaril ob mizo. BREG – dvojina Imenovalnik: Bregova sta bila poplavljena. Rodilnik: Jaka in Jakob sta z velikimi napori priveslala do bregov. Dajalnik: Otroci so na vso moč stekli proti bregovoma. Tožilnik: Zaradi dežja je voda odnašala bregova. Mestnik: Otroci so radi tekli po bregovih sosednje vasi. Orodnik: Za bregovoma se razprostira čudovita dolina. PRIJATELJ – množina Imenovalnik: Prijatelji so se zbrali pred dvorano. Rodilnik: Klemen je imel na šoli veliko prijateljev Dajalnik: Prijateljem je povedal presenetljivo novico. Tožilnik: Na pikniku je srečal vse stare prijatelje. Mestnik: Pri prijateljih je za nekaj časa našel svoj mir. Orodnik: Veselil se je srečanja s prijatelji iz šolskih dni.29. Otroci, otroci, otrokom, otroki, otrokom, otrok, otroka, otrok, otroka/otrok, otroku, otroci

1.

Orodnik ednine Rodilnik dvojine Dajalnik množine Orodnik dvojine

(z) obročem obročev obročem (z) obročema

(z) nož nožev nožem (z) nožema

(s) ptičem ptičev ptičem (s) ptičema

(z) žebljem žebljev žebljem (z) žebljema

(z) jezdecem jezdecev jezdecem (z) jezdecema

(z) učencem učencev učencem (z) učencema

(s) konjem konjev konjem (s) konjema

(z) mrožem mrožev mrožem (z) mrožema

(z) zmajem zmajev zmajem (z) zmajema

(s) košem košev košem (s) košema

a) Po smislu, na primer: V predalu nisem našel ostrih nožev. Jata ptičev je letela proti toplim krajem. Konj z jezdecem je dirjal skozi vas. Prijatelja sta šla z zmajema na polje. S košem na rami je šel na njivo po krompir. Jaka je proti učencem na dvorišču vrgel kepo.2. kozarcev, počitka, vzdevka, jurčkov, tekmovalca, klopotca, vrabca, pevca, oktobra3. taksijem; S čim/S kom ali čim so se sorodniki pripeljali z železniške postaje? očetu; Po kom/Po kom ali čem so si v sorodu? slikarju; O kom/O kom ali čem so se pogovarjali pri likovni vzgoji? buhteljne; Kaj/Koga ali kaj so že navsezgodaj pekli v kuhinji? Dareta Stareta; Koga/Koga ali česa niso potrdili za šolskega predstavnika? Cesarju; Komu/Komu ali čemu so ljudje na ulicah mesta navdušeno ploskali?

kolesarji; Kdo/Kdo ali kaj se bo udeležil nedeljskega tekmovanja? Nacetu; Komu/Komu ali čemu je učitelj povedal, da se bo udeležil državnega tekmovanja iz logike? Marka; Od koga/Od koga ali česa sem si sposodil košarkarsko žogo? nageljne; Kaj/Koga ali kaj je vsako jutro babica zalivala na okenski polici?4. sinove, jezove, volkovi, trakovi, glasovi, mostove, pasovi5. Mihi/Mihu, Matiji/Matiju, vodjo/vodja, vojvodi/ vojvodu, Strojevodji/strojevodju, računovodje/računovodja, Grege/Grega6. Po smislu, na primer: Imenovalnik: BTC leži na obrobju Ljubljane. Rodilnik: Od BTC/BTC-ja sem bil oddaljen le še dva kilometra. Dajalnik: Proti BTC/BTC-ju se je peljala kolona kolesarjev. Tožilnik: Konec tedna smo obiskali BTC. Mestnik: Pri BTC/BTC-ju sem srečal starega znanca. Orodnik: Pred BTC/BTC-jem se je nabrala množica radovednih ljudi.7. Tilen; Kdo/Kdo ali kaj zjutraj pred odhodom v šolo ni umil zob? odhodom; Pred čim/Pred kom ali čim Tilen zjutraj ni umil zob? zob; Česa/Koga ali česa ni Tilen zjutraj pred odhodom v šolo umil?

pouku; Po čem/Po kom ali čem v razredu ni bilo miru? razredu; V čem/v kom ali čem ni bilo po pouku miru? miru; Česa/Koga ali česa ni bilo v razredu po pouku?

dežjem; Za čim/Za kom ali čim je že čez nekaj ur posijalo sonce?

1. NE, NE, DA, NE Izhodiščno besedilo govori o Portugalski in njenih značilnostih. Besedilo je povzeto po dveh različnih knjigah dveh različnih zgodb/in sicer Državne založbe Slovenije/DZS in Prešernove družbe. Knjigo Enciklopedija za vedoželjne sta prevedla Niki Neubauer in Drago Kladnik.2. Po smislu, na primer: 3. odstavek: Naravne značilnosti Portugalske 4. odstavek: Gospodarstvo na Portugalskem 6. odstavek: Znani Portugalci/Znane osebnosti na Portugalskem3. 3 – knjiga, brošura s podatki, slikami, zemljevidi o krajih, znamenitostih 5 – knjižno delo, ki daje zaokrožen pregled vse človeške vednosti4. južni Evropi, 25. leti, gozdovi, Tejo, (vzhodni) Španiji, (ugasli) vulkan, oljke, vinska trta in sadno drevje, Aveiro, peščenimi/ dolgimi in širokimi, morjem, (znamenitem) pomorščaku, nogometaši5. Največ prebivalcev Portugalske živi na severu. Vse pomembne reke izvirajo v Španiji. Po svetu ljudje poznajo Portugalsko zaradi namiznih vin. Lizbona ima največji akvarij v Evropi. Rio Formosa je naravni park.6. 8, 4, 1, 5, 2, 6 7. V besedilu Portugalska so resnični podatki, ki jih lahko preverim.8. a) živi, se ukvarja, zagotavljata, slovi, pridelujejo, redijo, imajo, služijo b) sedanjiku; opisujemo značilnosti, ki časovno niso omejene oz. so brezčasne.9. Po smislu, na primer: Da, saj iz tega besedila zvem veliko podatkov o Portugalski in že doma bi se lahko odločil/-a, kaj bi se na potovanju ogledal/-a in česa ne. Ne, saj v njem ni zapisanih nobenih vtisov oz. mnenj o tem, kako so bili s potovanjem po Portugalski zadovoljni ljudje, ki so že bili tam.

Vaja dela mojstra

2. POGLAVJE

Resitve_BGSLO7_1k2P.indd 2 11/15/11 8:53:16 AM

www.mladinska.com/sola

CENA 6,95 €



Na voljo tudi zbirke nalog za nižje in višje razrede ter druge predmete!

Z lahkoto do znanja slovenščine!

Zbirka nalog vsebuje:

• celotno snov 7. razreda po posodobljenem učnem načrtu,

• 245 nalog v 9 poglavjih, oblikovanih kot preizkusi znanja,

• 70 nalog v rubriki Vaja dela mojstra za hitro ponovitev snovi,

• tvorbne naloge Za brihtne glavce, • rešitve v sredini zvezka.

Z lahkoto do znanja



7. razred

SLO



USKLAJENO

USKLAJENO

Z lahkoto do znanja

5. razred

SLO

USKLAJENO





Z lahkoto do znanja

4. razred

SLO

USKLAJENO





Z lahkoto do znanja

7. razred

MAT



USKLAJENO



Z lahkoto do znanja


6. razred

ANG

USKLAJENO




BG_SLO 7_oprema.indd 1 11.11.15 14:18

slovenščina 7, brihtna glavca

Documents