slovenian diabetes assosiation - sladkorni bolnik in...

Glasilo Zveze društev diabetikov Slovenije • ISSN 1408-1164 • Javno glasilo 95 b o l e z e n

Številka 110 • Julij 2015Cena 1,60 €

www.diabetes-zveza.si

Osrednja tema:

SLADKORNI BOLNIKIN POČITNICE

Osrednja tema:

SLADKORNI BOLNIKIN POČITNICE

Športno srečanje v KočevjuŠportno srečanje v Kočevju

ŽIVETI OBIČAJNO, KOT LE MOGOČE.

Eli Lilly farmacevtska družba, d.o.o.Dunajska 167, 1000 Ljubljanatelefon: (01) 5800 010, faks: (01) 5691 705

SIDBT00069, 16.3.2015

Sladkorna bolezen 3JULIJ 2015

ŽIVETI OBIČAJNO, KOT LE MOGOČE.

Eli Lilly farmacevtska družba, d.o.o.Dunajska 167, 1000 Ljubljanatelefon: (01) 5800 010, faks: (01) 5691 705

SIDBT00069, 16.3.2015

Revijo izdaja od aprila 1985:Zveza društev diabetikov Slovenije, Kamniška ulica 25, 1000 Ljubljana

telefon: 01 430 54 44,faks: 01 430 54 54,

e-pošta: [email protected],e-pošta uredništva:

[email protected],na spletu: www.diabetes-zveza.si

Izdajateljski svet:Peter Miklavčič (pred se dnik),

Marjan Šiftar, Dominik Soban (čla na)

Uredniški odbor:Živa Janež Višnar

(glav na in od go vor na ure dnica),Bra ne Bom bač (te hni čni ure dnik),

Milojka Mansoor (lek to ri ca), Maruša Pavčič, univ. dipl. inž. živil. teh.,

asist. dr. Aleš Skvarča, dr. med.,Maja Južnič Sotlar, Špel ca Ru dolf

(taj ni ca in trženje oglasnega prostora)

telefon: 01 430 54 44, e-pošta: [email protected]

Grafična priprava: BomArt, d.o.o., Rakek

Tisk: Tiskarna Pleško, d.o.o., Medvode

Natisnjenih 17.000 izvodov

Re vi ja Slad kor na bo le zen je vpi sa na v raz vid me di jev, ki ga vo di Mi nis tr stvo

za kul tu ro RS, pod za po red no šte vil ko 95.

Programe in delovanjesofinancira FIHO.

Stališča organizacije neizražajo stališč FIHO.

Novo Nordisk, d.o.o., je generalni sponzor Zveze društev diabetikov Slovenije

Za vsebino prispevkov in oglasov ne odgovarjamo.

Nepodpisani prispevki so plačani oglasi.

Izid naslednje številke je predviden v začetku oktobra.

Spoštovani bralci!

V tokratni številki smo se posvetili koristnim napotkom, ki jih sladkor-ni bolnik potrebuje za popoln oddih.

Za vas smo zbrali pestro in predvsem raznoliko vsebino, ki je tokrat ob-sežnejša kot po navadi. Zato smo namesto uvodnika pustili prostor šte-vilnim avtorjem.

Želimo vam veliko lepih spominov, morda tudi kakšno poletno noč, okateri je prepevala Marjana Deržaj …

Prepustite se torej poletju in uživajte v trenutkih, ki jih prinesejo ti naj-bolj ležerni meseci leta. Jeseni se spet snidemo.

BE

SE

DA

U

RE

DN

ICE

® Živa Janež Višnar, urednica

Fotografija na naslovnici:Brane Bombač

OSREDNJA TEMA Sladkorni bolnik na počitnicah

10 Sladkorna bolezen ni ovira na oddihu

12 Hipoglikemije na počitnicah

22 Poletne srčne težave

24 V vročini ne pozabite na tekočino

25 Prehrana v vročih dneh

34 Poletni tabor za otroke

35 Počitniška hemodializa

AKTUALNO

4 Športno-rekreativno srečanje v Kočevju

6 Posvet Zveze društev diabetikov Slovenije

16 Predsedniki, ki so predali vodenje društva

ZA NAŠE ZDRAVJE

15 Inzulinska črpalka pri sladkorni bolezni tipa 2

20 Zgodnje odkrivanje parodontalne bolezni

28 Diabetični makularni edem ali diabetična makulopatija

30 Opolnomočenje – kaj to pomeni

32 Vitalna starost – dejavni v zrelosti

11 EDUKOTIČEK

VSEBINA

4 Sladkorna bolezen JULIJ 2015

Zadnjo soboto v maju so še v Ribniciopazili , da proti Kočevju pelje veliko av-tobusov, zato se je ena od domačink od-pravila kar za njimi in se navzočim pri-družila na srečanju. Ribničani kot suho-robarji in krošnjarji obidejo veliko kra-jev in držav, pa si ne bi upali v Kočevje?Celo lepo je sodelovati na taki prireditvi.Še preden je prišla do odra, je že pripo-vedovala marsikaj, med drugim tudi o av-tocesti, ki je še nimajo, in je vprašanje,kdaj bo. So pa prisotni izvedeli, kako jebilo, ko so gradili to cesto, po kateri sose ta dan vsi pripeljali v Kočevje. Go-spod inženir iz Ljubljane ki je meril ce-sto, je nekemu domačinu rekel, da bo šlanova cesta ravno čez njegovo hišo. Ta muje odvrnil: »Ja, samu jez pa ne boumvrat kar napraj odpjerou pa zepjerau,

najmam cajta.« Potem je domačinka po-vedala še svojo ugotovitev, da se diabe-tiki veliko “entrholtajo”, kar pomeni več-krat sem in tja na lepše, kar jim pa pravprivošči, saj so zelo disciplinirani, vedo,kaj koliko in kdaj lahko pojedo, zajema-jo z malo žlico, medtem ko ona sama za-jema še kar naprej s “tavjelko žlico”. Bopa malo premislila o tem, ampak za za-jemanje denarja bo imela pa še naprej ve-liko žlico, kar je priporočila tudi cenje-nim obiskovalcem iz Kočevja.

Nazadnje je še ugotovila, da kočevskapredsednica društva organizira zelo ve-liko raznih dejavnosti za občane in zadiabetike ter zanje skrbi še bolje kotpredsednik za državo. Prav zato naj boprihodnje leto 60-letnica Zveze društevdiabetikov Slovenije spet v Kočevju, jih

Letos v KočevjuZa mesto Kočevje, za občino Kočevje, za Kočevsko je bil 30. maj poseben dan. Ne zgodi se vsak dan tako velikdogodek, ki združuje diabetike Slovenije od severa do juga, od vzhoda do zahoda. Še posebno velika čast je bilaorganizacija 20. srečanja diabetikov za Društvo diabetikov Kočevje kot organizatorja skupaj z Zvezo društevdiabetikov Slovenije. Častni pokrovitelj prireditve je bil predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, generalnipokrovitelj pa župan Občine Kočevje dr. Vladimir Prebilič.

AKTUALNO: 20. Športno-rekreativno srečanje društev diabetikov Slovenije

Zbrane je nagovoril dr. Vladimir Prebilič,župan Občine Kočevje

Darinka Suljevič iz Ribnice je hudomušno povezovala program.Ekshibicija plesa in elastičnosti, s katero se bodo mažoretke

predstavile na državnem prvenstvu.

K pozdravnemu govoru sta bila povabljenaorganizatorski par – predsednica kočevskihdiabetikov Ksenija Šperanda Vidoševič in

predsednik zveze Peter Miklavčič.


bo zopet obiskala, lahko pa bi se še v Rib-nici ustavili.

Več kot 1100 udeležencevNa prireditvi nas je združevalo delo,

“mreženje”, tekmovanje v osmih špor-tnih panogah, sedem spremljevalnihprogramih pohodov in obiskov ter dvehpredavanjih z udeležbo dvaintridesetihdruštev iz vse Slovenije. Vsi udeležencismo kot akterji dokazali in uresničili vsepozitivne razsežnosti našega bivanja.Več kot 1100 nas je bilo s prijateljskimiin sončnimi pozdravi. Posebni pozdra-vi so veljali dr. Vladimirju Prebiliču, žu-panu Občine Kočevje, Petru Miklavčiču,predsedniku zveze, Alojzu Rudolfu,predstavniku IDF, Marti Briški, pred-stavnici Občine Kočevje, Špelci Rudolf,sekretarki zveze, in Silvi Žontar, predsed-nici nadzornega odbora zveze.

Pozdravi politikovPovezovalka programa je prebrala krat-

ke odlomke pozdravnih pisem, namenje-nih udeležencem srečanja (zaradi ob-sežnosti smo izbrali samo odlomke, kerbodo celotna pisma objavljena v biltenu):častnega pokrovitelja prireditve BorutaPahorja, predsednika Republike Slove-nije, dr. Mira Cerarja, predsednika vla-de Republike Slovenije in Milojke KolarCelarc, ministrice za zdravje.

Dodatne aktivnosti: pohodi,izleti, predavanja

Pri krajšem pohodu smo se sprehodi-li po priljubljenem mestnem središčuin sprehajališču Gaj. Na prostem smo ob-čudovali fotografije divjadi in zveri, ki do-mujejo na Kočevskem. Posladkali in od-žejali smo se v eni od kavarn v središču

in nadaljevali ogledovanje notranjostižupnijske cerkve sv. Jerneja, obiskaliTuristično društvo Kočevje in TržnicoKočevje. Bili smo tudi pri Kočevskemčebelarju, ki nam je razkazal svoje če-belnjake ter prikazal postopek pridobi-vanja medu. Po stezicah zdravja smo ses priznanim kočevskim zeliščarjem od-pravili po učni poti na obrobju gozda terspoznavali zdravilne rastline, njih upo-rabo in pripravo.

Simona nas je popeljala do znanega če-belarja. Najprej skozi gozd in ob rekiRinži nas je po markaciji sova uharica vo-dila po Gozdni učni poti Rožni studenec.

Na pot smo se odpravili peš, a nas pri-bližno tri kilometre starih poti brez več-jih vzponov ni utrudilo.

Za prijavljene udeležence smo rezer-virali dva velika avtobusa, a izkazalo seje, da so bili trije premalo. Pot nas je takopeljala v Kolpsko dolino, mimo BanjaLoke, gradu Kostel, slapa Nežice, Kurjeglavice, Hribske stene in Kobilne jame.

Rezultati športnih igerEkipna uvrstitev: 1. Slovenj Gradec (26 točk), 2. Kočevje (18točk), 3. Velenje (16 točk); skupaj je nastopilo 14 društev s194 tekmovalci.Lokostrelsvo: 1. Vojko Rudeš, Ilirska Bistrica, 2.Slavko Gradi-šar, Kočevje, 3. Ivan Bergoč, Ilirska Bistrica.Tenis: 1. Albin Radovac, Koper, 2. Drago Prevalšek, Metlika,3.Peter Štefanič, Metlika.Namizni tenis (moški): 1. Janez Škerlak, Velenje, 2. Boris Go-vednik, Metlika, 3. Igor Štrukelj, Nova Gorica; (ženske): 1. Ani-ca Rep, Maribor, 2. Marija Šabjanič, Maribor, 3. Nada Streho-vec, Koper.Šah (moški): 1. Ivan Dražnik, Velenje, 2. Dušan Rusjan, NovaGorica, 3. Roman Navotnik, Slovenj Gradec; (ženske): 1. MarijaBarber, Murska Sobota, 2. Zdenka Gomboši, Murska Sobota.Streljanje (ekipno): 1. Metlika (10 točk), 2. Slovenj Gradec (8

točk), 3. Velenje (6 točk); (posamezno – moški): 1. Ivan Kaliga-ro, Trbovlje, 2. Marjan Matvoz, Slovenj Gradec, 3. Marjan De-vetak, Nova Gorica; (posamezno – ženske): 1. Marija Zalar,Kočevje, 2. Liljana Kos, Jesenice.Pikado (ekipno): 1. Kranj (10 točk), 2. Kočevje (8 točk), 3. Aj-dovščina-Vipava (6 točk); (moški): 1. Jože Gartnar, Kranj, 2.Franc Miklič, Kočevje, 3. Metod Risovski, Kranj; (ženske): 1.Vida Bajec, Ajdovščina-Vipava, 2. Marija Gartnar, Kranj, 3. Li-ljana Belina, Koper.Balinanje (ekipno): 1. Ilirska Bistrica – M, 2. Slovenj Gradec –M, 3. Velenje – Ž.Kegljanje (ekipno): 1. Slovenj Gradec, 2. Koper, 3. Kočevje;(moški): 1. Marko Štolcer, Slovenj Gradec, 2. Ferdo Pogorelč-nik, Slovenj Gradec, 3. Stanko Miklič, Koper; (ženske): 1. Maj-da Repanšek, Slovenj Gradec, 2. Sonja Kos, Jesenice, 2. Barb-ka Ekart, Slovenj Gradec.

Vtisi obiskovalcevDarja Mandžuka, predsednica dru-

štva diabetikov Posavje-Brežice: V sobo-to smo se pri vas imeli zelo lepo. Zelodobro ste pripravili in izvedli 20. šport-no srečanje. Navdušili ste nas s prelepimkulturnim programom, samim tekmo-vanjem … s celotno organizacijo. Tudihrana je bila odlična in zelo primerna zanas, diabetike. V vse ste vložili veliko tru-da, ki je poplačan z našim zadovolj-stvom. Iskrene čestitke vam in vsem čla-nom, ki so aktivno soustvarjali z vami.

Branko Lepičnik, predsednik Dru-štva diabetikov Mežiške doline: Udele-žili smo se športnega srečanja diabeti-kov Slovenije. Res smo sodelovali samos pohodi, pa vendar smo se imeli lepo.Zahvaljujemo se vam za gostoljubje indobro izvedeno prireditev. Polni dobrihvtisov s prijetnih druženj smo odpelja-li domov na Koroško.

Sonja Ravnik, podpredsednica Dru-štva diabetikov Jesenice: Prvič sem bilav Kočevju in bila sem zelo presenečena,saj imate vrsto zanimivosti in prijetnihogledov. Pohvaliti moram tudi našegavodnika in pa prijaznost ljudi, ki smo jihsrečevali na poti. Skratka, čutilo se je,da ves kraj živi ta dan za diabetike. Nekaj utrinkov s športnih tekmovanj


V četrtek, 23. aprila, nas je najprej po-zdravila in zaželela prijeten začetek de-lovnega posveta direktorica Uniorja, d. d.,Programa Turizem Barbara Soršak. Natopa nam je vodja fizioterapije Simona Pav-lič Založnik predstavila raznolike pro-grame, tako zdravstvenih storitev kotšportne in sprostitvene dejavnosti, ki jihponujajo v Termah Zreče. Pri njih je biloleta 2010 na Rogli športno srečanje dia-betikov, gostili pa so prva dva kampa zamlade diabetike tipa 1 iz Evrope, ki ju jeorganizirala Evropska zveza diabetikov.Sledilo je poučno predavanje o hipogli-kemiji diabetologinje Katarine Vukelič,dr. med. iz Zdravstvenega doma Grosu-plje. Predstavila nam je že dobro znanotemo, pa vendar smo njenim navodilomskrbno prisluhnili ter ponovili znake hi-poglikemije in pravilno ukrepanje obnjej. Predavanje nam je omogočilo pod-jetje Novo Nordisk. Udeleženci posvetaso bili navdušeni nad predavanjem in sose na koncu aktivno vključili v pogovorenergične predavateljice.

Podpredsednik Zveze Marjan Šiftarnas je seznanil z aktivnostmi pri projek-tu laičnih svetovalcev v minulem letuin udeležencem posveta podal sklepe onadaljnjem poteku projekta. V razpravi,ki je sledila, je bilo obravnavanih večkonkretnih vprašanj in znova razjasnje-nih nekaj dilem v zasnovi projekta in po-ročilu, ki ga je sprejela skupščina zveze.

Delo po skupinahSledile so aktivne delavnice, na kate-

rih so sodelovali vsi predstavniki društevter tako prispevali svoje zamisli in mne-nja. V prvi delavnici, z naslovom »Zakajin kako se povezujejo društva?« so po-ročali, da se društva povezujejo v Zve-zo društev diabetikov Slovenije, na ožjikrajevni ravni, pa tudi z društvi diabe-tikov in drugimi društvi bolnikov. Dru-štva diabetikov se med seboj povezuje-jo prek raznih medsebojnih srečanj, ob-čnih zborov, izletov in športnih aktivno-sti, zato, da si izmenjajo koristne izkuš-

nje in ideje za nadaljnje delo. V drugi de-lavnici so se pogovarjali, kako pridobi-vati sredstva, in svoje ugotovitve strniliv poročilo, da morajo biti aktivni, izva-jati veliko različnih dogodkov za članein javnost, saj se, če si viden in slišan,tako najlaže pridobijo sredstva. Sred-stva pridobivajo iz različnih virov, z raz-pisi (občine, FIHO, mednarodni projek-ti in drugo), z zahtevkom za namenitevdela dohodnine za donacije 0,5 %, pri ra-zličnih sponzorjih promovirajo projek-te, s članarino in prostovoljnimi prispev-ki. »Kako povečati članstvo?« so se spra-ševali v tretji delavnici. Ugotovili so, damorajo glasilo Sladkorna bolezen, zgi-banke s pristopnimi obrazci in progra-me društev predstaviti zdravstvenemuosebju v referenčnih in diabetičnih am-bulantah. Prositi medicinsko osebje, daz delom društva seznani paciente s slad-korno boleznijo, jim priporoča včlanitevv društvo in jih napoti na društvo terjim razdeli zgibanke, program dela dru-štva in glasilo Sladkorna bolezen. Nalo-ga društev je pripravljati zanimive pro-grame za člane in jih redno o tem obveš-čati, saj je le tako udeležba na dogodkihvečja in delo učinkovitejše. V društvihpa je dobro, da poskrbijo tudi za izpo-sojo poučne literature, brošur, zgibanko sladkorni bolezni in njenih zapletih.Na zadnji, četrti delavnici, so na vpraša-nje, kako člane in javnost obveščajo o

svojih programih, odgovorili takole: prekglasila Sladkorna bolezen, prek krajev-nih časopisov, radijskih postaj, TV, dru-gih revij, z različnimi zgibankami za ob-čane o programih društva, po e-poštičlanov, z osebnim stikom in s predsta-vitvijo dela društva drugim sorodnimdruštvom.

Delo v referenčnih ambulantahMetka Žitnik Šircelj, dipl. m. s., zapo-

slena v Zdravstvenem domu Ljubljana,enota Rudnik, je predstavila delo referen-čnih ambulant. Udeleženci posveta so zzanimanjem poslušali predavanje in bilinavdušeni nad predavateljico, ki je izsvojih izkušenj pripovedovala o delu vreferenčnih ambulantah, kaj vse prese-jejo in kaj vse se jim dogaja ob obiskupacientov. Zanimivi dogodki in prigo-de, katerim se lahko nasmejimo, čepravvemo, da so velikokrat skrb zbujajočiin resni. Zato si želimo širšega sodelo-vanja z zdravstvenim osebjem in društvidiabetikov, saj tudi mi lahko prispevamokaj koristnega pri izobraževanju in sa-movodenju diabetikov.

OpolnomočenjeZa pomoč in razlago besede smo naj-

prej poprosili tudi našo lektorico Miloj-ko Mansoor, ki je zapisala naslednje: »VSlovenskem pravopisu iz leta 2001 te be-sede ni, v Slovarju slovenskega knjižne-

Srečanje v Zrečah

Tako kot vsako pomlad so se predstavniki društev diabetikov aprila zbrali na posvetu, tokrat v Termah Zreče. Ponapovedanem programu se je napovedoval naporen in delaven posvet. Že prvi dan je bilo veliko zanimivih tem, kiso pomembne tako za dvig energije in z veliko volje do dela v društvih z osebami s sladkorno boleznijo, kot tudi zaosebno rast in prepoznavanje opolnomočenja posameznika.

AKTUALNO: Posvet Zveze društev diabetikov Slovenije

® Špelca Rudolf

Prisluhnili smo predavanju dr. Milivoja Piletiča.


ga jezika pa sta navedena pridevnikopolnomočen kot zastarel izraz za po-oblaščen in opolnomočenec kot pooblaš-čenec. Spominjam se, da je bil v Sloven-skem pravopisu iz leta 1962 naveden gla-gol opolnomočiti, ki pa za knjižno raboni bil dovoljen. Pri sedanji rabi besedeopolnomočenje (angleško empowerment)ni mogoče izhajati iz pomena poobla-stiti, saj je pomen drugačen, širši. Kogovorimo o opolnomočenju bolnikov,imamo v mislih posedovanje znanja, in-formiranje, povezovanje bolnika in zdrav-nika ali medicinske sestre, hkrati pa tudibolnikovo odgovornost za svoje zdravje.Enako velja pri rabi te besede v vzgoji inizobraževanju. Glede na to, da je bese-da prevzeta iz srbščine ali hrvaščine inda nikoli ni bila sprejeta v slovenski knji-žni jezik, bi bila dobrodošla povsem našabeseda, a dokler te nimamo, ostaja opol-nomočenje v rabi na številnih področ-jih, predvsem v zdravstvu in izobraževa-nju. Upamo lahko, da bo ta beseda zustreznim izrazom nadomeščena v no-vem pravopisu.«

Alojz Rudolf, član odbora Evropskezveze diabetikov, je predstavil svoje delov IDF Evropa in njihov pogled na opol-nomočenje oseb s sladkorno boleznijo.Najpomembnejše se jim zdi, da je bol-nik poučen o svoji bolezni in da ločimed informacijami, katere so zanj dobre– pravilne in katere ne. Opolnomočenbolnik, opremljen s pravimi informaci-jami o svoji bolezni, kako jo voditi inkako ukrepati v danih situacijah, je napravi poti k izboljšanju obravnave slad-korne bolezni in ima kakovostnejše ži-vljenje kot tisti, ki mu ni mar za svojezdravje. Dr. Milivoj Piletič, dr. med. dia-betolog iz Splošne bolnišnice Novo me-sto, Diabetične specialistične ambulan-te, nas je spraševal, kaj je opolnomočen

sladkorni bolnik, kdaj in zakaj se je za-čela uporabljati ta beseda v preteklostiin kakšen je njen pomenu v sedanjostimed bolniki. Udeleženci posveta so do-bili natančen opis nastanka besede inuporabo le-te, da bomo skupaj boljeopolnomočili osebe s sladkorno bolez-nijo in jim omogočili kakovostno življe-nje. Vsi skupaj se moramo potruditi, dabomo tako na zvezi kot v izpolnjevalisvoje poslanstvo in izobraževali ljudi ozdravem načinu življenja s sladkornoboleznijo ter to upoštevali tudi pri sebi.

Novi izobraževalni programiDr. Jelka Zaletel, dr. med., predsedni-

ca Diabetološkega združenja Slovenijein namestnica predsednice koordinati-vne skupine Nacionalnega programa zaobvladovanje sladkorne bolezni, namje predstavila nov projekt »Skupaj zazdravje«, pri katerem se med drugimpripravljajo novi programi za izobraže-vanje oseb z mejno bazalno glikemijo inmoteno toleranco za glukozo ter za bol-nike s sladkorno boleznijo tipa 2, ki sebodo izvajali v centrih za krepitev zdrav-ja. Teče tudi izobraževanje diplomiranihmedicinskih sester, ki jih bodo izvajale,in drugih članov tima družinske medi-

cine. Projekt bo letos izveden pilotnona treh lokacijah: v Brežice, Celju in naVrhniki. Udeleženci posveta so bili se-znanjeni z novim projektom in se želi-jo aktivno vključiti vanj.

Društva se mrežijoPod to točko programa so se vsi spra-

ševali, kaj bi to lahko bilo, pajčevina aliribiška mreža? Je to pletenje, povezova-nje, sodelovanje, druženje? Seveda soimeli vsi prav, namen te točke je bilomedsebojno spoznavanje udeležencev,druženje in povezovanje. Po kratkihpredstavitvah, iz katerega društva kdoprihaja in koliko časa imajo sladkornobolezen, smo preverili svoje poznavanjein svoj spomin s tombolo. Zelo dobronam je šlo, ugotovili smo, da je največudeleženih oseb z imenom France, Ivan,sledile so Marije, Marjani, Silve, Silvi,nato pa vsi drugi, ki smo imeli unikat-na imena.

Ob prihodu na posvet so vsi udele-ženci zapisali, koliko let imajo svojo pri-jateljico sladkorno bolezen, in udele-ženca z najdaljšim stažem smo tudi po-hvalili, tip 1 ima najdlje, kar 47 let, Te-rezija Cvetka Kozmus in tip 2 Franc Ce-sar, že 39 let. Oba sta nam za zgled, dase s sladkorno boleznijo lahko živi in po-maga tudi drugim. Na koncu mreženjaso udeleženci dobili še nalogo, da se privečerji povežejo z drugimi društvi innaslednji dan poročajo, s kom se bododružili v letošnjem letu.

Drugi dan posvetaPetek, 24. april, smo začeli s predava-

njem o diabetičnem makularnem edemu(DME), predaval nam je Kostadin Ko-sev, dr. med. Razložil nam je vse zaple-te na očeh, značilne za sladkorno bole-zen. Srečko Meolic pa nam je predstavilakcijo ozaveščanja o DME: Vsaka vrsti-ca šteje!, ki se bo odvijala po Sloveniji.Predavanje in akcijo je omogočilo pod-jetje Novartis. Mag. Borut Širca, direktorposlovne enote Adriatica Slovenice, d.d., v Kopru, nam je na našo prošnjo pri-pravil in predstavil možnosti za zavaro-vanje skupinskih izletov, okrevanj in dru-gih aktivnosti, ki jih izvajajo društva.Udeleženci posveta so prejeli informaci-je o zavarovanjih programov in članov,da bomo tudi pri aktivnostih varni. Kerpa je fizična aktivnost zelo pomembnaza sladkorne bolnike, nam je fizioterapevtTerm Zreče pripravil kratko razgibavanjeza boljšo voljo in sprostitev. Vsi smo sePridno smo migali.

Terezija CvetkaKozmus ima

sladkorno bolezentipa 1 že 47 let.

Franc Cesar imasladkorno bolezentipa 2 že 39 let.

prepustili vodenju in izvajali vaje za raz-tezanje in sprostitev. Uh, kako smo se ta-koj sprostili in veselo nadaljevali s pro-gramom. Alojz Rudolf, Silva Žontar inZdenka Štrekelj so še podali navodila inpojasnila za pripravo vlog in poročil zasredstva FIHO, ki jih društva pripravlja-jo v okviru dogovorjenih izhodišč. Silvaje podala tudi kratko poročilo dela nad-zornega odbora zveze, ki je odgovorenza pregled izvajanja programov. Podali sotudi druga pojasnila na zastavljena vpra-šanja udeležencev posveta.

Poročilo o mreženjuZa konec delovnega dela posveta so

društva diabetikov vpisala svoj načrtdruženja z drugim društvom diabetikovza letošnje leto. Družili se bodo na izle-tih, okrevanjih, pohodih, predavanjih inraznih srečanjih. Največ pa jih bo obi-skalo Metliko. Belokranjci, pripravitese! Udeleženci posveta so svoje predlo-ge zapisali, v kolikšni meri bodo ures-ničeni, pa bomo pogledali na prihod-njem posvetu.

Preostali programAlenka Kaufman, mag. farm., in Mima

Zadnek, dipl. m. s. edukatorka iz pod-jetja Bauerfiend, sta predstavili njihovemerilnike krvnega sladkorja Arkray in

pokrovčke za pene, ki nas spomnijo,kdaj smo si nazadnje dali inzulin.

Romana Praprotnik, predsednica Dru-štva diabetikov Velenje, je v sliki in be-sedi predstavila delo društva, ki je zeloaktivno in uspešno. Udeleženci posve-ta so dobili veliko informacij in idej zadelo na svojih društvih. Nato smo dobi-li še informacije o poteku letošnjih pro-gramov Zveze in društev diabetikov. OtoKelih, predsednik Društva diabetikovJesenice, je povedal, da so priprave zaproslavo, ki bo v soboto, 14. novembra2015, ob svetovnem dnevu sladkornebolezni, v teku. Vsi so vabljeni, vabiladruštva prejmejo pravočasno. KsenijaŠperanda Vidoševič, vodja tekmovanja,je povedala, da so pogovori za organiza-cijo državnega tekmovanja na šolah žestekli. Vsebina in razpis tekmovanja setudi že pripravljata. Datumi, povezani stekmovanjem: seminar učiteljev v sobo-to, 26. septembra 2015, šolsko tekmova-nje v petek, 16. oktobra 2015, državnotekmovanje pa v soboto, 21. novembra2015. Predsednik Peter Miklavčič je ude-ležence posveta seznanil še s sestan-kom izvršnega odbora, ki se je sestalprejšnji večer in je sprejel nekaj sklepovza nadaljnje delo. Spomnil nas je, dabomo v prihodnjem letu praznovali žeokroglih 60 let zveze in se že razmišlja

o aktivnostih. Udeleženci posveta so biliseznanjeni s skupnimi aktivnostmi zve-ze in društev v letošnjem letu. Prejeli soše zadnje napotke za bližajoče se projek-te. Vabljena so vsa društva s člani, da sejih udeležijo. Pomembno je sodelovati,saj je vsak udeleženec zmagovalec.

Ksenija Šperanda Vidoševič, predsed-nica Društva diabetikov Kočevje, se je vimenu vseh prisotnih zahvalila za dobroorganiziran program posveta in za delo,ki ga opravljajo: predsedniku Zveze Pe-tru Miklavčiču, sekretarki Špelci Rudolf,računovodkinji Zdenki Štrekelj in pred-sednici nadzorne komisije Silvi Žontar.Predsednik Peter Miklavčič se je zahva-lil za številno udeležbo in zaključil posvet.

Sklepi posvetaAnketa je pokazala, da je bila večina

udeležencev zelo zadovoljna z organiza-cijo in vsebino posveta. Vsi so menili, daso taki posveti potrebni. Večina se jetudi opredelila za isti časovni termin po-sveta, predlagali pa so več odmorov intelesne aktivnosti. Za teme na nasled-njem posvetu pa smo prejeli veliko no-vih predlogov in idej. Tudi v prihodnjese večina želi še naprej mrežiti (druži-ti, povezovati, sodelovati, …).

Hvala za vaše odgovore in predloge.Skupaj smo močnejši!

Za naše delo in izvajanje programov (izdajanje glasila, predavanj in drugih aktivnosti) nam lahko vsak posameznik nameni 0,1,0,2, 0,3, 0,4 ali 0,5 % dohodnine, seštevek vseh pa ne more presegati 0,5 % dohodnine.Davčni zavezanec lahko da zahtevo za namenitev kadar koli prek sistema eDavki na spletni stani http://edavki.durs.si, pisno aliustno na zapisnik pri davčnem organu.

Lahko pa spodnji obrazec izpolnite in ga pošljete na naš naslov:Zveza društev diabetikov Slovenije, Kamniška ulica 25, 1000 Ljubljana. Za prispevek vam bomo hvaležni.

Podpis zavezanca/keV/Na ........................................................................................., dne ................................................ ...........................................................................

Z A H T E V A za namenitev dela dohodnine za donacije

Ime oziroma naziv upravičenca Davčna številka upravičenca delež (%)

Zveza društev diabetikov SlovenijeKamniška ulica 25, 1000 Ljubljana 63238110 0,5 %

PODATKI O DAVČNEM ZAVEZANCU

......................................................................................................................................................................(ime in priimek davčnega zavezanca) (davčna številka)

.....................................................................................................................................................................................................................................(podatki o bivališču: naselje, ulica, hišna številka, poštna številka, ime pošte)

#

Za dodatne informacije o bolezni se obrnite na vašega zdravnika.

Podružnica v Sloveniji, Verovškova 57, Ljubljana

Viri: 1. Sladkorna, Marec 2013; Sodobna obravnava bolnika z diabetičnim makularnim edemom. Dostopno na http://www.diabetes-zveza.si/uploads/revija/pdf/SB98_1-48_screen.pdf; dne 6.Sept. 2014

Imate sladkorno bolezen?

Diabetični makularni edem je resen zaplet sladkorne bolezni.1

Kontaktirajte svojega diabetologa ali osebnega zdravnika, da vas napoti na očesni pregled. Ukrepajte pravočasno!

DM

E-A

D-0

4-1/

15-S

I

oglasDME_A4a.indd 1 15/04/15 08:23

Za dodatne informacije o bolezni se obrnite na vašega zdravnika.

Podružnica v Sloveniji, Verovškova 57, Ljubljana

Viri: 1. Sladkorna, Marec 2013; Sodobna obravnava bolnika z diabetičnim makularnim edemom. Dostopno na http://www.diabetes-zveza.si/uploads/revija/pdf/SB98_1-48_screen.pdf; dne 6.Sept. 2014

Imate sladkorno bolezen?

Diabetični makularni edem je resen zaplet sladkorne bolezni.1

Kontaktirajte svojega diabetologa ali osebnega zdravnika, da vas napoti na očesni pregled. Ukrepajte pravočasno!

DM

E-A

D-0

4-1/

15-S

I

oglasDME_A4a.indd 1 15/04/15 08:23


Poleg dokumentov, ki jih boste ned-vomno vzeli s seboj (letalske vozovnice,potni list, zemljevid, drugi pomembni“papirji”), naj bo vaša diabetična izkaz-nica vedno z vami. Včasih sem kar pi-sano pogledala, če je moja mama rekla:»Brez tistega, česar nimaš, se da shaja-ti.« Danes vem, da je to marsikdaj res, aza ta pomembni dokument izrek goto-vo ne velja. Marsikaj pozabljenega ali po-trebnega lahko kupite, na poti ali na ci-lju svojega potovanja: a vaša rožnata iz-kaznica spada v rubriko “neprecenlji-vo” … Izkaznica vam bo v pomoč, čebodo cariniki radovedni glede zdravilali injekcijskega pribora, ki jih nosite sseboj. Sopotniki naj bodo seznanjeni zvašo boleznijo. In še: dodatna hrana,poleg sladkornih kock, spada v vašo ro-čno prtljago, da ne bo zasuta na dnuprtljažnika v slabem vremenu ali nekjev drobovju letala, medtem ko se vleče za-muda leta.

Dopusti so največkrat skrbno načrtovani in težkopričakovani

Naravno je, da nas po prihodu na ciljprevzamejo vzhičenost, ležernost, lah-komiselnost, igrivost, … ampak ne pre-pustimo se jim povsem. Nikoli ne hodi-te bosi, da se ne pride do poškodb alivbodlin. Tudi za hojo po vodi so na vo-ljo prav lična obuvala. Primerna so tudiza dostop do vode, ki je ponekod praviizziv ... Na pot obujte mehke, shojene če-vlje. Pod navadne nogavice obujte šeene tanjše. Vlažne nogavice si čimprejpreobujte, pazite, da so napete in da včevljih ne delajo gub. Žuljev ne preba-dajte. Cela koža je najboljša obramba

proti okužbi. Stopala si preglejte vsakdan. Ne pozabite na zaščito kože predsoncem, pri roki naj bo sredstvo z zašči-tnim faktorjem. V toplem okolju je mož-nost okužb (najpogosteje kože, lahkopa tudi sečil) večja. Zato bodimo pozor-ni na majhne poškodbe, pijmo dovoljtekočine, najbolje kar vode … dober pre-tok skozi ledvice je naraven protitočnimehanizem proti okužbi sečil.

S hrano ne kaže biti preveč pogumen

Črevesne okužbe so prav nadležen»naravni sovražnik« počitnic. Voda izpipe in surovo mleko sta redko kje neo-porečna. Zlato popotniško pravilo je“skuhaj, olupi ali vrzi stran”; to pome-ni, da marsikatera surova hrana, reci-mo listnata solata, ne pride v poštev …Joj, in prosim vas, nikarte ne jejte nacesti pečenega napol surovega mesa,sprehajališča za vse muhe, pa naj je vi-deti še tako slastno … Za primer okužbčrevesja imejte s seboj praške za rehidra-

cijo, pa morda kakšen probiotik, ki bopomagal povrniti ravnovesje v črevesju.In še: v vročini morda popijemo več te-kočine, smo manj telesno aktivni, jemomanj, odmerke inzulina bo morda tre-ba prilagoditi. Meritve sladkorja v krviv novem začasnem okolju izvedimo z vsopozornostjo.

Pomembno je tudi, kako hranimo zdravila

Na krajše potovanje vzemite s sebojdvojno količino zdravil. Nekaj dni rezer-ve ne bo škodilo. Spomnim se resničnezgodbe o dveh turistkah, Nemkah, mamiin hčeri, ki sta se nekaj dni dlje, kot je bilopredvideno, zadržali v Dubrovniku.Zgodbe o šarmantnih gostiteljih in pod-obno. Hčeri je pošel inzulin, ni vedela,da ga je mogoče dobiti tudi na Hrva-škem, na poletu domov je letalo zasilnopristalo in dekle so komaj rešili, pred-vsem po zaslugi pozornih stevardes AdrieAirways. Zdravila zapakirajte posebej injih razdelite na dva dela, da ne boste

Sladkorna bolezen NI ovira

Načrt potovanja je pomemben za vse popotnike, ne le za diabetike. Ne le da podnebnerazmere narekujejo, s kakšno garderobo se bomo opremili; močno vplivajo naepidemiološke razmere. Malarija, denimo, je na epidemičnih območjih sezonske narave, v posameznih predelih pa še krajevne. Na spletni strani Nacionalnega inštituta za javnozdravje http://www.zdravinapot.si/ boste našli podatke o vseh slovenskih ambulantah zapopotnike, v katerih boste dobili navodila glede zaščite z zdravili, priporočljivem cepljenjuitd. Po drugi strani si je pametno vnaprej zagotoviti možnost zdravstvene oskrbe in prvepomoči na vsej poti. Iskanje dežurnega zdravnika sredi noči s hudo in nadležno okužbo sečil

lahko tak vnaprejšnji seznam močno skrajša. Osebno in prek svojih pacientov imam dobre izkušnje tudi z mednarodnim zdravstvenim zavarovanjem, ki mora pokriti ne le ciljno državo, ampak vse države, skozi katerepotujete. Žal se neprijetnosti lahko zgodijo tudi na poti, ki je seveda del počitnic.

OSREDNJA TEMA: Sladkorni bolnik in počitnice

® As. dr. Nena Kopčavar Guček, dr. med., spec. druž. med.fo

to: O

SEBN

IA

RHIV

N. K

. G.

“Železni seznam” za vsa potovanja in dopuste Brez tega res ne gre …• inzulin in brizgalke oziroma peni in igle ter glukagon,

• tablete za zdravljenje sladkorne bolezni (če se ne zdravite z inzulinom),

• testni lističi za kri in urin ter lancete,

• dnevnik za samokontrolo in pisalo,

• gaza ali vata in razkužilo,

• zdravila proti bruhanju, driski in druga, ki jih jemljete,

• dodatna hrana in sladkorne kocke,

• zdravniški izvid ali drug znak za razpoznavo, da ste sladkorni bolnik,

• telefonska številka vaše diabetološke ambulante, ambulante družinskega zdravni-ka ali pa kar elektronska naslova obeh.


ostali brez njih, če bi se kos prtljage iz-gubil. Zaščitite jih pred ekstremnimi tem-peraturami, kot so denimo v prtljažnemkovčku na strehi avta. Na splošno velja:»Kjer se dobro počuti bolnik, je dobrotudi za zdravila.« Zdravila imejte v ročniprtljagi. Pri skrajnih temperaturah zava-rujte inzulin v termo steklenici s širo-kim vratom. Uporabljene igle in brizgal-ke odvrzite pravilno. Če drugega ni, je do-bra tudi prazna pločevinka.

Potovalna mrzlicaZaradi zračnega hlajenja je zrak v le-

talih precej bolj suh, vlažnost je od 20-do 40-odstotna, medtem ko je optimal-na od 40- do 60-odstotna, zato velja po-

piti kozarec vode na uro. V zvezi z vzne-mirjenjem, povezanim s potovanjem zletali in z vsemi anekdotičnimi zgodba-mi o preslišanih budilkah, prepoznihprihodih na letališče še tole: naj nas nepremoti. Če smo pozni in nismo utegni-li zajtrkovati, tudi zdravil nikakor nevzemimo! Za vsak primer si že zvečerpripravimo “suhi” zajtrk, ki ga bomopojedli spotoma, v kombiju ali taksiju,in zdravila zaužili oziroma aplicirali ponjem … Če vam je rado slabo na vožnji,se opremite z zdravili proti slabosti. Brezrecepta jih dobite v lekarni. Vzeti jih jetreba vsaj pol ure pred potovanjem. Konam je že slabo, je prepozno, želodec jihbo prej ali slej vrnil …

Nekje v spletu sem zasledila odličennasvet: če potujete v druge časovne pa-sove, vzemite s seboj dodatno uro. Enalahko ostane naravnana na vaš “doma-či” čas, tako bo laže izračunati, kdaj steprejeli zadnji odmerek inzulina in kdajboste vzeli naslednjega. Tudi sicer bo»domača« ura prijazna za kontaktiranjes svojci, da jih ne bomo prešerne voljebudili ob treh zjutraj.

No, vas že trese? Potovalna mrzlica?Glede nje naj vas ne skrbi, je znak dobre-ga zdravja. Želim vam srečno pot in vrni-te se zdravi. Z nepozabnimi spomini, kiso naše edino večno bogastvo: ni ga mo-goče ukrasti, izgubiti ali pokvariti. Gre-jejo nas takrat, ko ni vse sončno in lepo.

Človek je sila prilagodljivo bitje, če le ni ujet v spone last-nega razmišljanja. Takšna spona ali način razmišljanja je»gremo na dopust, tam bo zagotovo več hrane in moj krvnisladkor bo višji«. Še prav posebno zanimivo je razmišljanjeljudi, ki se odločijo za all inclusive. Res je, da takšne poči-tnice ponujajo za svojo ceno največ, verjetno tudi največ di-lem in skušnjav, kako nadzorovati urejenost sladkorne bole-zni. Bolnik s sladkorno boleznijo naj bi užival do pet obro-kov, vmesni prigrizki naj bi bili zaužiti skladno s potrebamiin terapijo.

Previdno z vmesnimi obrokiVečini bolnikom, ki se zdravijo z bazalno bolusnimi inzulin-

sko terapijo, se vmesni obroki odsvetujejo, saj ti zvišujejo krvnisladkor pred naslednjim obrokom. Tudi preostalim bolnikom,ki se zdravijo z inzulinskimi mešanicami (v eni injekciji krat-ki in dolgi inzulin), se malice, katerih glavna sestavina so oglji-kovi hidrati, odsvetujejo. Predvsem odsvetujemo malice, ki sosestavljene pretežno iz škroba in sadja (kruh in sadje). Še naj-laže si malice privoščijo bolniki, ki se zdravijo s pomočjo zdra-vega življenjskega sloga (predvsem s prehrano in gibanjem).Če ima bolnik dovolj znanja, da svoje energijske potrebe raz-poredi v pet obrokov, ter z gibanjem ustrezno uravnava svojkrvni sladkor, je pet obrokov povsem sprejemljivih.

Kjer je vse vključeno, so tudi velike skušnjave Ponudbe all inclusive so z vedenjem vpliva hrane na pres-

novo sporne ponudbe za bolnike s sladkorno boleznijo. Mor-da si kdo misli, da je takšna ponudba zanj najboljša, žal paizkušnje kažejo, da je v teh ponudbah: preveč hrane, vmesniobroki so polni sadja, sadnih sokov in škroba (palačinke, ro-gljički, zavitki …), predvsem pa je dostop do alkohola in slad-kih pijač neomejen, kar ves čas počitnic izziva bolnika k sku-šnjavam, da si vzame dišeči in mikavni prigrizek.

Pazimo se hipoglikemijMed počitnicami se življenje zagotovo malo spremeni, manj

stresa, več časa lahko namenite sebi. Mnogi so med oddihombolj aktivni, več hodijo, plavajo, kolesarijo, zato se poveča mož-nost za nastanek hipoglikemije. Bodite pozorni, ob nespre-menjeni terapiji gibanje lahko povzroči hipoglikemijo. Še po-sebno ob plavanju ali adrenalinskih športih naj vas spremljanekdo, ki je poučen, kako se pomaga, če postanete slabotniali če izgubljate zavest. Vedno imejte pri sebi glukozne table-te ali sladkor, le dobra organiziranost vas bo rešila neljubihzapletov.

Pa lepe počitnice!

EDUKOTIČEK

Počitnice “all inclusive”Poletje in polletje, čas ko se ritem življenja malo upočasni, končuje se šolsko leto,delovno aktivni razmišljajo o dopustu, upokojeni si želijo, da poletje ne bi bilo prevroče.Mnogi si oddih privoščijo v svojih “drugih” hišicah, vikendih, kjer se odmaknejo odvsakdanjega v morda nekoliko bolj sproščajoče okolje. Mnogi ostanejo tudi čez poletje

doma, ker se tam najbolje počutijo. Nekateri bi radi šli na kakšno pot ali oddih, vendar nimajo družbe. So patudi takšni, ki bi radi šli v druge kraje, pa si tega ne morejo privoščiti.

foto

: B. B

.

® Jana Klavs, edukatorka v UKC Ljubljana


Hipoglikemija je stanje znižane ravniglukoze v krvi (glikemije), in sicer pod3,5 mmol/l. Pogovorno ji pravimo tudi“hipa” ali “padec sladkorja”. Je najpogo-stejši akutni zaplet zdravljenja sladkor-ne bolezni in je posledica relativnegapresežka inzulina v telesu. Neprepozna-ne ali nezdravljene hipoglikemije so lah-ko vzrok delovnih in prometnih nesreč,poškodb ali utopitev. Izjemoma sosmrtne.

Kadar se raven glukoze v krvi znižapod normalno vrednost, se v telesu spro-žijo protiregulacijski mehanizmi, ki sku-šajo glikemijo normalizirati. Sprostijose hormoni (glukagon, adrenalin, rastnihormon in kortizol), aktivira se avto-nomni živčni sistem.

Pri hipoglikemiji se lahko pojavijo zno-jenje, hitro in neredno bitje srca, lako-ta, nemir, strah, tresavica … Omenjenisimptomi po zaužitju hrane z ogljikovi-mi hidrati izzvenijo. Če je raven gluko-ze v krvi zelo nizka (pod 2,5 mmol/l),se posledično zmanjša preskrba možga-nov z glukozo; ob tem se lahko pojavi-jo utrujenost, razdražljivost, glavobol,motnje vida, zmedenost, epilepsiji pod-obni krči in koma.

Starejši bolniki in bolniki z dlje časatrajajočo sladkorno boleznijo čutijosimptome manj izrazito, pri mlajših sopo navadi burnejši.

Bolniki z nezavednimi hipoglikemija-mi ob padcu ravni glukoze v krvi nima-jo opozorilnih simptomov in znakov,zato ne ukrepajo in lahko izgubijo zavest.

Vzroki hipoglikemije Na raven glikemije vplivajo:

• ogljikovi hidrati v hrani, ki raven glu-koze v krvi zvišajo,

• inzulin, ki raven glukoze v krvi zniža(inzulin se lahko sprosti iz trebušneslinavke pod vplivom tablet, ki spod-

bujajo izločanje inzulina (npr. sulfo-nilsečnine in glinidi) ali si ga bolnikaplicira v podkožje – glej tabeli 1 in 2),

• telesna aktivnost, ki raven glukoze vkrvi zniža.

Najpogostejši vzroki hipoglikemije soprevelik odmerek apliciranega inzulinaali zaužitih tablet iz skupine sulfonilse-čnin ali glinidov, opustitev obroka alizaužitje obroka s premajhno vsebnost-jo ogljikovih hidratov, večje količine po-pitega alkohola, nenačrtovana telesnaaktivnost ali sprememba utečenega ži-vljenjskega sloga ob nespremenjenih od-merkih inzulina ali tablet za zdravljenjesladkorne bolezni.

Zdravila iz skupine sulfonilsečnin inglinidov spodbujajo sproščanje inzulinaiz trebušne slinavke in lahko privedejodo hipoglikemij. Druge skupine zdravilza zdravljenje sladkorne bolezni v obli-ki tablet povzročajo hipoglikemije izje-moma.

Ukrepanje ob hipoglikemijiOb pojavu hipoglikemičnih simpto-

mov svetujemo potrditveno meritev glu-koze v krvi.

Pri blagi hipoglikemiji zaužijte 15 genostavnih ogljikovih hidratov (npr.: glu-kozne tablete ali gel, kuhinjski sladkor,med, sadni sok ali sladko gazirano pija-čo; odsvetujemo čokolado, mleko, jogurtin diabetične kekse, ker je zaradi vse-bnosti maščobe porast glukoze v krvi po-časen). Po 15 minutah preverite ravenglukoze v krvi. Če raven glikemije pada,ponovite zgoraj opisani postopek. Če ra-ven glikemije narašča, uro po hipoglike-miji zaužijte prigrizek sestavljenih oglji-kovih hidratov (npr. kruh in jabolko).

Pri hudi hipoglikemiji bolnik potre-buje pomoč druge osebe. Bližnji naj ne-zavestnemu bolniku ničesar ne daje vusta, ustrezno poučen mu lahko aplici-ra glukagon. Če bolnik po 10 do 15 mi-nutah ne pride k zavesti, lahko injicira-nje glukagona enkrat ponovimo. Če bliž-

Hipoglikemije na počitnicah

V času počitnic in dopusta nas večina spremeni način življenja. Pogosto se drugačeprehranjujemo, smo telesno bolj aktivni, pogosteje potujemo. Da bi se izognilihipoglikemijam in njih posledicam, je zelo pomembno, da vsi bolniki s sladkorno boleznijodobro poznate svojo bolezen. Vedeti morate, kateri dejavniki vplivajo na raven glukoze v krviin kako. Dobro morate poznati delovanje zdravil, ki jih uporabljate, njihove neželene učinkein ukrepanje ob njih.


® Nataša Pitz, dr. med., diabetologinjafo

to: O

SEBN

IA

RHIV

P. N

.

Sulfonilsečnina/glinid Tovarniško imeGlibenklamid Glibenklamid, Daonil, tudi v fiksni kombinaciji:

Glucovance

Gliklazid MR Diaprel MR, Gliclada

Glikvidon Glurenorm

Glimepird Amaryl

Glipizid XL Glucotrol XL

Repaglinid Novnonorm, Repaglinid Teva, Repaglinid Stada

Vrste inzulinov

Inzulin Tovarniško imeUltrakratkodelujoči Apidra SS, Humalog KP, Novorapid FP, (kmalu na tržišču

Humalog U-200)

Srednjedolgodelujoči Humulin N KP, Insulatard FP, Insuman SS

Dolgodelujoči Lantus SS, Levemir FP, (kmalu na tržišču Toujeo SS)

Ultradolgo delujoči Tresiba

Inzulinske mešanice Novomix 30 FP, Humalog mix 25 KP

nji nima glukagona ali če bolnik po apli-kaciji glukagona ne pride k zavesti, po-trebuje nujno medicinsko pomoč in apli-kacijo od 20- do 50-odstotne glukozneraztopine v veno.

Bolnike, ki so pretrpeli hudo hipogli-kemijo po sulfonilsečinah, sprejmemo nanekajdnevno opazovanje v bolnišnico,saj se hipoglikemija kljub opustitvi ome-njenega zdravljenja v naslednjih trehdneh lahko še ponovi.

Po vsaki hipoglikemiji vedno poskusi-te odkriti njen vzrok, da jo boste v pri-hodnje lahko preprečili. Priporočamo, dasorodnike, sodelavce in znance sezna-nite s svojo boleznijo, vključno z mož-nostjo nastopa hipoglikemij in ustrezne-ga ukrepanja.

Preprečevanje hipoglikemijVse bolnike, ki se zdravite s sulfonil-

sečninami, glinidi ali inzulinom, izčrpnopoučimo o simptomih in znakih hipogli-kemije, kako jih preprečiti in kako obnjih ukrepati.

Bolnike, ki se zdravite z inzulinom, že-limo pri učenju opolnomočiti do te mere,da si znate prilagoditi odmerke inzuli-

na glede na izhodiščno raven glikemije,količino zaužitih ogljikovih hidratov inpredvideno telesno aktivnost. Ob temmorate upoštevati tudi učinek telesneaktivnosti pred obrokom in še prisotnodelovanje ultrakratkodelujočega inzuli-na, apliciranega pred omenjenim obro-kom. Pogoj za tak način zdravljenja je do-bro poznavanje delovanja inzulinov, kijih uporabljate. Vedeti morate, kolikočasa po aplikaciji začnejo delovati, kdajdosežejo vrh in kako dolgo njihovo de-lovanje traja. V fazi učenja prilagajanja

odmerkov inzulina je vodenje dnevnikasamokontrol nepogrešljivo.

PrehranaBolnikom z dobro urejeno sladkorno

boleznijo, ki se zdravite s sulfonilsečnia-mi ali si aplicirate vnaprej dogovorjeneodmerke inzulinske mešanice, odsvetu-jemo opuščanje obrokov in uživanjeobrokov brez ogljikovih hidratov.

Bolniki, ki se zdravite z glinidi, v pri-meru opustitve obroka opustite tudi pri-padajoči odmerek glinida. Če zmanjša-


te obrok, ustrezno zmanjšajte tudi od-merek pripadajočega glinida.

Dobro poučeni bolniki, ki se zdravites kombinacijo dolgo/srednje dolgo inultrakratkodelujočega inzulina, imateveč svobode v prehranjevanju. Odmer-ke ultrakratkodelujočega inzulina pri-lagodite glede na raven glikemije predobrokom, predviden vnos ogljikovih hi-dratov in fizično aktivnost po obroku.

Priporočamo omejitev uživanja alko-holnih pijač (odrasli moški največ dveenoti alkohola in odrasle ženske največeno enoto alkohola dnevno). Alkoholvsebuje obilo praznih kalorij in vodi v po-rast telesne teže, kar je za večino bolni-kov s sladkorno boleznijo tipa 2 neza-želeno. Tveganje za razvoj hipoglikemi-je je povečano še 20 ur po zaužitju več-je količine alkohola.

Telesna aktivnostRedna telesna aktivnost zniža glikemi-

jo. Pri bolnikih s slabo urejeno sladkor-no boleznijo se raven glukoze v krvilmed aktivnostjo ahko zviša, zato priglikemiji, večji od 15 mmol/l, zmerno innaporno telesno vadbo odsvetujemo.

Intenzivnost vadbe; *najvišja srčna fre-kvenca (utripi/min) = 220 – leta staro-sti (ne velja, če ima bolnik bolezen si-nusnega vozla ali se zdravi z zdravili, kivplivajo na srčni utrip (npr. zaviralci be-tareceptorjev)).

Intenzivnost % najvišjevadbe srčne frekvence*

Lahka 35–54

Srednja 55-69

Naporna 70-89

Fizično aktivnost načrtujte in se na-njo ustrezno pripravite. Spodaj nave-deni napotki so vam ob tem lahko v ve-liko pomoč, vendar jih je treba pre-skusiti v praksi. Pri pripravi na fizičnoaktivnost so najkoristnejše vaše lastneizkušnje, pridobljene s samoopazova-njem in meritvami glikemije predaktivnostjo, med njo in po njej.

Bolniki, ki se zdravite s sulfonilsečni-nami in načrtujete telesno aktivnost, kiglede na vaše izkušnje vodi do padcaglikemije pod 5 mmol/l, pred omenje-no telesno dejavnostjo v dopoldanskemčasu jutranji odmerek sulfonilsečnineprepolovite. Če isto telesno dejavnostnačrtujete v popoldanskem času, vzemi-

te celotni jutranji odmerek sulfonilse-čnine in pred vadbo zaužijte dodatenobrok ogljikovih hidratov.

Bolniki, ki se zdravite z glinidi, od-merek glinida pred obrokom pred načr-tovano telesno aktivnostjo razpolovite.

Za bolnike, ki se zdravite z inzulinom,je najprimernejši čas za začetek telesneaktivnosti pol do eno uro po obroku.Pri lahki do zmerni telesni dejavnostizmanjšajte odmerek ultrakratkodelujo-čega inzulina pred predhodnim obro-kom za 30 odstotkov, pri naporni tele-sni dejavnosti pa za 50 odstotkov. Priveč ur trajajoči načrtovani telesni dejav-nosti zmanjšajte odmerek bazalnega in-zulina pred zajtrkom za 30–50 odsto-tkov. Ker vztraja zmanjšana potreba poinzulinu še 6 do 12 ur po telesni dejav-nosti, zmanjšajte odmerek ultrakratko-delujočega inzulina pred obrokom, kisledi telesni aktivnosti, za 30 odstotkov.Če ste bili aktivni v popoldanskem ali ve-černem času, za enak odstotek zmanj-šajte tudi odmerek nočnega dolgo/sred-nje dolgo delujočega inzulina.

Bolniki, ki se zdravite s trikrat dnevnoaplikacijo inzulinske mešanice, zmanj-šajte odmerek inzulinske mešanice predobrokom, po katerem načrtujete telesnodejavnost, za 30–50 odstotkov, pred obro-kom, ki sledi telesni aktivnosti, pa za10–20 odstotkov. Bolniki, ki se zdravitez dvakrat dnevno aplikacijo inzulinskemešanice, v primeru načrtovane telesneaktivnosti v dopoldanskem času zmanj-šajte odmerek jutranje inzulinske meša-nice za 30 odstotkov. Če načrtujete tele-sno aktivnost v popoldanskem času, siaplicirajte nespremenjeni jutranji odme-rek inzulinske mešanice, pred aktivnost-jo pa zaužijte dodaten ogljikohidratniobrok. Svetujemo, da večjo ali dlje časatrajajočo fizično aktivnost izvajate v druž-bi oseb, ki znajo prepoznati zanke hipo-glikemije in ustrezno ukrepati.

VožnjaHipoglikemija lahko pomembno

zmanjša sposobnost za vožnjo, zato joje nujno preprečiti. Vožnje nikoli ne za-čnite tešči, pred njo si izmerite krvnisladkor, ne aplicirajte si večjega odmer-ka inzulina in ne zaužijte večjega odmer-ka tablet za zdravljenje sladkorne bole-zni. Če vožnja traja več kot štiri ure, nevozite sami, počivajte vsako uro, vsakidve uri zaužijte dodatnih 10 g ogljikovihhidratov. Pri blagih simptomih hipogli-

kemije zapeljite na odstavni pas, izklju-čite motor, odstranite ključe iz ključav-nice, izmerite glikemijo. V primeru hi-poglikemije ustrezno ukrepajte. Ko zna-ki hipoglikemije izzvenijo in se glukozav krvi dvigne nad 7 mmo/l, lahko vož-njo nadaljujete. Če se pripeti prometnanesreča, je voznik, pa četudi bolnik ssladkorno boleznijo, polno kazenskoodgovoren, če pred tem ni storil vsega,kar bi preprečilo hipoglikemijo.

Seznam zdravilSvetujemo, da imate pri sebi vedno

seznam vseh zdravil, ki jih uporabljate.Ker se od doma po navadi ne odpravimobrez denarnice in osebnih dokumentov,je najbolj priročno, da ga hranite v de-narnici.

Na seznam zapišite ime zdravila, ge-nerično ime, odmerek in količino, ki gadnevno zaužijete (npr. Aglurab (met-formin) 500 mg 2 x 1 tableto). Tudi in-zulin je zdravilo in spada na seznam(npr. Humalog KP(insulin lispro)14+16+12 enot s.c.). Pripišite morebitnealergije na zdravila (npr. alergija na pe-nicilin). Natančen seznam zdravil vamlahko v primeru nenadne bolezni ali ne-zgode reši življenje.

SklepBolniki, ki se zdravite s sulfonilsečni-

nami, glinidi in inzulinom, imate večjetveganje za nastanek hipoglikemij. Sskupnimi močmi si prizadevamo, da bijih v čim večji meri preprečili, jih pravo-časno prepoznali in ob njih pravilnoukrepali. Zato svetujemo, da imate ved-no pri sebi (tudi med fizično aktivnost-jo in vožnjo) merilnik glukoze, živilaenostavnih ogljikovih hidratov, prigri-zek sestavljenih ogljikovih hidratov, do-volj tekočine, seznam zdravil, ki jih jem-ljete, in člansko izkaznico društva dia-betikov.

V upanju, da boste uspešno prepreče-vali hipoglikemije, vam želim pestro inravno prav sladko poletje!

Viri: 1. Mrevlje, F. Sladkorna bolezen – priročnik za

zdravnike, 3. izdaja, Ljubljana 2009.2. Slovenske smernice za klinično obravnavo

sladkorne bolezni tipa 2 pri odraslih osebah,izdane leta 2011.

3. Poljanec Bohnec, M, et al. Sladkorna bolezen –priročnik za zdravstvene delavce.Ljubljana:2013.

4. Koselj, M. Sladkorni bolnik in vožnja, Kliničnioddelek za endokrinologijo, diabetes inpresnovne bolezni v Ljubljani.

Doslej izvedene študije, v katerih soprimerjali učinkovitost zdravljenja slad-korne bolezni tipa 2 z večkratdnevnimiinjekcijami inzulina z zdravljenjem z in-zulinsko črpalko niso dale zanesljivih re-zultatov. Študija OpT2mise*1,2, največjas tega področja, pa ponuja drugačne re-zultate.

Izzivi zdravljenja sladkorne bolezni tipa 2

Številni ljudje z napredovalo sladkor-no boleznijo tipa 2 lahko dosegajo cilj-ne vrednosti HbA1c že z dodatkom ba-zalnega inzulina. Če to ne zadostuje,zdravnik predpiše kombinacijo večkrat-dnevnih injekcij, pri kateri po navadikombinira različne inzuline.

Približno 30 odstotkov oseb pa tudi stako imenovano intenzivirano terapijo nedosega ciljne vrednosti HbA1c. Prav taskupina ljudi pomeni izziv za uvajanjenovih strategij zdravljenja.

Namen študijeŠtudija OpT2mise je vrednotila učin-

kovitost in varnost zdravljenja z inzulin-sko črpalko v primerjavi z večkratdnev-nimi injekcijami inzulina pri ljudeh ssladkorno boleznijo tipa 2, ki niso dose-gali svojih ciljih vrednosti HbA1c.

Načrt študijeŠtudija je potekala od decembra 2010,

ko se je vanjo vključil prvi udeleženec,do februarja 2014, ko je študijsko fazo

končal zadnji. Potekala je v 36 mednarod-nih zdravstvenih centrih in je vključeva-la 331 odraslih oseb. Vsak udeleženec jebil v študijo vključen šest mesecev.

Rezultati• Skupina, ki je uporabljala inzulinsko

črpalko, je dosegla 1,1-odstotno zmanj-šanje vrednosti HbA1c v primerjavi z0,4-odstotnim zmanjšanjem pri kon-trolni skupini na večkratdnevnih injek-cijah inzulina.

• V skupini z inzulinsko črpalko so seza 20 odstotkov zmanjšali tudi skup-ni odmerki inzulina.

• Zdravljenje z inzulinsko črpalko se jeobenem izkazalo za varno, ni bilo ke-toacidoze in hudih hipoglikemij tertudi ne vpliva na telesno težo.

Rezultati študije OpT2mise potrjujejo,da lahko oseba s slabo urejeno sladkor-no boleznijo tipa 2 z inzulinsko črpal-

ko varno dosega boljši nadzor glukozev krvi, z manjšimi odmerki inzulina, vprimerjavi z večkratdnevnimi injekcija-mi inzulina.

Rezultati študije OpT2mise so obeta-vni, pokazali so, da je lahko terapija z in-zulinsko črpalko učinkovita in varna iz-bira ter lahko izrazito izboljša glikemi-čni nadzor tudi pri ljudeh s sladkorno bo-leznijo tipa 2, ki ne morejo dosegati cilj-ne vrednosti HbA1c.

* V študiji OpT2mise je bila uporabljena različica in-zulinske črpalke MiniMed, ki je bila na voljo v po-samezni državi, kjer je študija potekala. Študijo jesponzorirala družba Medtronic.

Viri:1 Reznik, Y., Cohen O., Aronson R. et al. Insulin pump

treatment compared with multiple daily injectionsfor treatment of type 2 diabetes. Lancet 2014.

2 Aronson, R., Cohen, O., Conget, I. et al. OpT2mise:A Randomized Controlled Trial to Compare Insu-lin Pump Therapy with Multiple Daily Injections inthe Treatment of Type 2 Diabetes-Research Designand Methods. Diabetes Technol Ther 2014.

Inzulinska črpalka pri sladkorni boleznitipa 2, izsledki študije OpT2mise

Veliko ljudi z napredovalo sladkorno boleznijo tipa 2 kljub intenziviranemu zdravljenju z injekcijami inzulina nedosega ciljne glikemije in ciljnih vrednosti glikiranega hemoglobina. Ena od možnosti zdravljenja za to skupinobolnikov je lahko terapija z inzulinsko črpalko.

ZA NAŠE ZDRAVJE: Inzulinska črpalka in sladkorna bolezen tipa 2

® Danica Ostanek, prof. zdr. vzg.

C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K


EdvardBerglez

V Društvo diabetikov Trbovlje se jevključil leta 1995 zaradi druženja in pri-dobivanja izkušenj, kako živeti s sladkor-no boleznijo. Najprej je štiri leta opra-vljal delo tajnika društva, leta 2001 paprevzel in vestno opravljal naloge pred-sednika vse do letošnjega leta. Letos jefunkcijo predal novi predsednici, na me-stu podpredsednika društva pa ostajakot svetovalec. Zdaj pravi, da bo poma-gal pri organizaciji druženja za člane inse – kolikor se bo dalo – vključeval v de-javnosti.

Že dolgih štirinajst let namenja svojprosti čas delu z diabetiki, da so dobroorganizirani in da imajo dober program,s katerim pomagajo diabetikom v svojemkraju. Sodeloval je tudi z zvezo, kjer jedobil smernice za pripravo programa inveliko oporo. Skupaj s sosednjimi dru-štvi v Hrastniku, Zagorju in Litiji so sepovezali in vsako leto družili na skup-nih dogodkih ter krepili zasavsko dobrovoljo in knapovskega duha. Ko smo gavprašali, na katere programe je najboljponosen, pa je odgovoril: »V času, ko semvodil društvo, je nastajal program, ki gaimamo še danes. Še posebno ponosensem na začetke izvajanja meritev krvne-ga sladkorja, okrevanje in organiziranodruženje.« Leta 2005 je društvo poma-galo pri izvedbi 7. državnega tekmova-nja, ki je bilo organizirano na OŠ Trbo-vlje in ki se ga je udeležilo 687 tekmo-valcev. Leta 2012 pa je kot predsednik

sprejel nalogo pripraviti državno pro-slavo ob svetovnem dnevu sladkornebolezni v Trbovljah in jo je tudi uspešnoopravil. Na vprašanje, kaj je bilo njego-vo vodilo pri delu z diabetiki, je Edi od-govoril: »Najpomembnejše je bilo, daizvajamo preventivne programe in dase člani družijo.« Predsednikom/camdruštev svetuje: »Člane pridobite v svo-je dejavnosti, saj je le tako društvo lah-ko uspešno.« Misel dneva: »Skupaj smomočnejši!« in »Ovire me ne morejo stre-ti; vsako oviro lahko s trdno odločnost-jo premagaš.«

HenrikEmilPetrovčič

V Društvo diabetikov Idrija se je Hen-rik vključil leta 1995, ko je zbolel zasladkorno boleznijo. Prej je bil 35 letkrvodajalec, kri je daroval 236-krat in bilje tudi predsednik krvodajalskega dru-štva. Ko pa je zbolel in ni mogel več da-rovati krvi, se je na predlog danes žepokojne sestre Irene iz diabetološke am-bulante v Idriji takoj pridružil društvudiabetikov in sprejel tudi funkcijo pred-sednika društva. Zakaj se je odločil svojčas nameniti delu za diabetike? »Vednosem bil pripravljen pomagati vsem, ki sopotrebovali pomoč. Spoznal sem, da lah-ko svoje poslanstvo nadaljujem pri dia-betikih.« Takoj je postal predsednik dru-štva, nato je bil nekaj let podpredsednik,po smrti predsednika Franka Rudolfapa je znova prevzel mesto predsednika.Najbolj je ponosen na to, da so leta 2002

na OŠ Idrija uspešno izpeljali 4. tekmo-vanje v znanju o sladkorni bolezni učen-cev in dijakov iz vse Slovenije. Tekmo-vanja se je udeležilo 558 šolarjev. Zače-li so aktivno sodelovati z zvezo in seudeleževati srečanj vseh društev diabe-tikov. Povezali so se tudi z društvi sosed-njih občin, Škofje Loke in Tolmina. Tudipo končanem mandatu bo še vedno po-magal društvu, še naprej sodeloval z iz-vršnim odborom Društva diabetikov Idri-ja in z novo predsednico.

Nasvet, ki ga je dal novi predsedniciin članom odbora: »Pridobite čim večnovih članov društva diabetikov, kar paseveda ni lahko. Sladkorna bolezen vsodobnem svetu strmo narašča in lažese je spopadati s tegobami te bolezni, čenisi prepuščen sam sebi in če si čim boljseznanjen z posledicami bolezni, da jihlahko preprečiš, odložiš oziroma obvla-daš.« Misel dneva: »Živite zdravo, sprej-mite diabetes in živite s to boleznijo čimbolj normalno.«

Ana MarijaHafner -Nuša

Leta 1997 je bilo ustanovljeno Dru-štvo diabetikov Tržič, v katerem je že odsamega začetka aktivno sodelovala kottajnica društva. Leta 2005 je postala pod-predsednica, od leta 2008 do letos pa jebila predsednica društva. Bila je glavnimotor društva, skrbela je za izvajanjepreventivnih dejavnosti, predvsem se jeposvetila delavnicam kuhanja in bilaglavni oblikovalec pri izdaji več kuhar-

Predali funkcijo in vodenje društva novim predsednikom

Letos se je zamenjalo več predsednikov društev kot v preteklih letih, zato je prav, da predstavimo njihovo delo in njihov nasvet za nadaljnje delo društva. Vsem se Zveza društev diabetikov Slovenije zahvaljuje za bogato inustvarjalno delo, ki so ga in ga še bodo namenili osebam s sladkorno boleznijo.

AKTUALNO

® Špelca Rudolf

skih priročnikov. Na ravni zveze pa je tri-najst let, od leta 2002, organizirala Mer-čunov pohod na Storžič. Ana Marija Haf-ner je zapisala: »Z delom v društvu semse seznanila že v srednješolskih letih, sajje moj oče vodil takrat zelo uspešno dru-štvo šoferjev in za realizacijo svojih idejuporabil kar domače. Ko sem zbolela,smo Gorenjci imeli le dve diabetološkiambulanti, in to na Jesenicah in v Kra-nju, kamor smo hodili tudi Tržičani.Tam nas je zvesto spremljal takratnikranjski predsednik Mihael Logar. Poča-si nas je začel vključevati v delo dru-štva. Leta 1997 se je tržiško društvo osa-mosvojilo in od takrat delamo samostoj-no.« V času njenega predsedovanja so ši-rili dejavnost društev in naredili so karnekaj projektov, na katere je Nuša pono-sna: »Junija leta 2005 smo začeli izda-jati svoje društveno glasilo Sladke novi-ce in do danes izdali že 48 številk. Leta2003 smo začeli s kuharskimi delavni-cami Zdrava kuhinja in izdali šest številkbiltenov z navodili in recepti, ki jih pri-pravlja klinični dietetik Jože Lavrinec.Leta 2004 pa smo začeli organizirati tudiMerčunove dneve vsako tretjo soboto v

juniju, prej smo imeli samo Merčunovpohod. Leta 2004 smo ob 50. obletnicinjegove smrti na skali, kjer je dr. Mer-čun umrl, skupaj z zvezo postavili spo-minsko ploščo in tja vodi Merčunov po-hod, ki pa je primeren le za izkušene pla-nince. Lani smo izdali brošuro o življe-nju in delu dr. Merčuna, kar je bilo zanas kar zahtevno delo. Vse izdaje v dru-štvu sem uredila sama.« Pravi, da se z za-ključkom mandata delo v društvu ne bonehalo. Novemu vodstvu bo pomagalain še naprej vodila kuharske delavnice.Vedno je imela pred seboj potrebe slad-kornih bolnikov, težave pa se najlažerešujejo s pogovorom. Ana Marija Haf-ner je prepričana, da je treba širiti tudidobro voljo in pregnati pesimizem, ki jedanes tako prisoten. Zato naj v društvihne bo prostora za negativnosti, črnogle-dost in podtikanja. Misel dneva: »Iščimov ljudeh dobro, izžarevajmo dobro vo-ljo in optimizem.«

Pogovor je opravila nova predsednica Društvadiabetikov Idrija Vlasta Primožič.

JožicaVračko

Takole nam je Jožica, ki je bila pred-sednica društva diabetikov dvanajst let,odgovorila na vprašanja:

Leta 1994 je splošni zdravnik dr. Bo-jan Žibrat, ustanovitelj Društva diabe-tikov Lenart, presodil, da bi bila pravaoseba za mesto blagajničarke.« Ob temse Jožica spominja: »Čeprav sem bila vslužbi polno zaposlena in zelo razoča-rana nad boleznijo, sem po premislekule sprejela to odločitev, saj sem zelomalo vedela o bolezni in delu društva.Ker sem bila začetnica, je bil moj cilj,da bom med enakimi in da bom lahkos sladkorno boleznijo zaživela čim boljnormalno in kakovostno življenje, sajje društvo organiziralo strokovna pre-


davanja in druženja.« V društvu je akti-vno delovala štiri leta kot blagajničar-ka, štiri leta kot tajnica, nato pa dvanajstlet kot predsednica. Društvo je zdajuspešno, z vidnimi rezultati dela Joži-ce Vračko, ter prepoznavno v osrčjuSlovenskih goric. Prek javnega obvešča-nja so bili programi dela tudi medijskoprepoznavni. Delo je z veseljem opra-vljala, zdaj pa so jo hude težave s hrbte-nico ustavljale, zato je delo predala novipredsednici. »Vsako leto sem organizi-rala več programov, in sicer izobraže-vanje s strokovnimi predavanji o more-bitnih posledicah sladkorne bolezni,zdravi prehrani in drugem. Vsakoletnookrevanje v zdravilišču za lajšanje tegobbolnikov, pohodi, izleti in športno-re-kreacijska srečanja za dušo bolnikov.Dvajset let si je prizadevala, da bi dru-štvu s svojim znanjem in delovanjem iz-popolnjevala zastavljene naloge kako-vostno in v predvidenih rokih. Njena že-lja je bila, da bi v društvo pridobili čimveč novih članov in dobili poslovne pro-store od občine, da lahko nemotenouradujejo. Zadnja leta ji je veliko časavzela gora papirjev, ki so potrebni za ne-moteno poslovanje društva. Zdaj boprosti čas namenila zdravju, hodila v na-ravo in ostala aktivna članica društva.Vedno bo na voljo za nasvet. Novi pred-sednici želi veliko uspeha in strpnostipri vodenju društva in izvajanju progra-mov.

Misel dneva: »Sladkorna bolezen niboleča, boleče so njene posledice.«

MajdaSlavinec

Članica Društva diabetikov Ljutomerje od ustanovitve, od leta 1986. Takratse je imenovalo Društvo za boj protisladkorni bolezni, pozneje pa se je pre-

imenovalo v Društvo diabetikov Ljuto-mer. K sodelovanju jo je povabil diabe-tolog dr. Rudolf Mikolič, ki je bil glavnipobudnik za nastanek pomurskih dru-štev. Na vprašanje, zakaj se je odločilasvoj čas nameniti delu z diabetiki, je od-govorila: »Zame je bil to nov, vabljiv iz-ziv, ki me je dolga leta osrečeval ter bo-gatil moje življenje, čeprav je bilo pogo-sto tudi zelo težko, skoraj nemogoče po-storiti vse potrebno. Toda bilo je lepo de-lati z ljudmi in za ljudi, jim prisluhniti,jih skušati razumeti in jim polepšatidan.«

Ves čas je bila članica izvršilnega od-bora, nekaj časa tudi njegova tajnica.Pomagala je pri vsem, za kar so jo pro-sili v ožjem vodstvu, čeprav zaradi težavz zdravjem in ob skrbi za družino to nibilo vedno lahko. Potem pa je po smrtipredsednika in blagajničarke društvaleta 1998 za eno leto prevzela vodenjein tako za sedemnajst let postala odgo-vorna oseba za vsa področja delovanjadruštva, od načrtovanja in izvajanja pro-gramov, zagotavljanja in pridobivanjavirov financiranja, organizacije in vode-nja aktivnosti, zastopanja v širši družbe-ni skupnosti…, pa do dela v pisarni,»trkanja« na nešteta vrata, ukvarjanja spogosto nesmiselnimi birokratskimi zah-tevami, širjenja prepoznavnosti v šir-šem okolju … Majda o delu društva pra-vi: »Upam si trditi, da zdaj resnično sto-ji na dobrih programskih temeljih, ki pajih bo seveda treba tudi v prihodnje izleta v leto utrjevati, dopolnjevati, nadgra-jevati, pa naj bodo to predavanja, učnedelavnice, okrevanje, športne aktivnosti,posebni socialni programi, druženje.«Posebno ponosna je Majda na njihovedinstven program, na t. i. “tematskedneve”, težjega in lažjega, ki uporabni-ke na privlačen, zanimiv, sproščajoč na-čin ves dan druži v obliki aktivnega iz-obraževanja, rekreacije, iger, gibanja,zabave nekje na svežem zraku, vsako-krat drugod med naravnimi lepotamislovenske dežele …

V njenem mandatu je društvo leta2003 sodelovalo pri izvedbi 5. državne-ga tekmovanja v znanju o sladkorni bo-lezni na Gimnaziji Franca Miklošiča Lju-

tomer 2003, udeležilo se ga je 600 tek-movalcev. Kaj bo počela zdaj, ko je kon-čala svoj mandat? Takole je povedala:»Predvidevam, da bom imela predvsemveč časa, saj je po izteku zadnjega man-data prenehalo tudi moje članstvo v dru-štvu. Z veseljem bi še vedno aktivno de-lovala v občutno zmanjšanem obsegu na-log, morda bi celo prevzela pripravo ka-kega programa, kot so npr. tematski dne-vi ipd., vendar vem, da je po 29 letihnajbolje, da se iz društva umaknem.Včasih človek pač mora obiti pečino, izkatere naj letijo skale, in izpolniti prefi-njeno izražene želje nekaterih posamez-nikov.« Majdin nasvet za novo vodstvoje, da naj zberejo ob sebi ekipo, ki jimbo resnično v pomoč pri izvajanju pro-gramov.

MaricaBatis

Leta 2008 je Marica Batis prevzela taj-niška dela v Društvu diabetikov Postoj-na, se seznanila z delom društva in leta2012 prevzela predsedniško funkcijo.Društvo diabetikov Postojna je poveza-la še z drugimi društvi v občini, skupajz odborom je organizirala različne de-javnosti za člane in razstave o sladkor-ni bolezni. Svojo predsedniško funkci-jo je prekinila zaradi slabega zdravstve-nega stanja. Na zvezi se je bomo spomi-njali tudi po lepi kaligrafski pisavi, s ka-tero je opremila vsako pošto. Marica Ba-tis se zahvaljuje za pomoč pri delu, zanaprej pa pravi, da bo še pomagala posvojih močeh in potrebah društva.

Zveza društev diabetikov Slovenije sevsem nekdanjim predsednikom zahva-ljuje za nesebično razdajanje v društvuin za prispevek k izboljšanju kakovostiživljenja s sladkorno boleznijo.

Prihodnja izide v oktobru.

15. F3ŽO LJUBLJANA29. september do 1. oktober 2015

od 9. do 18. ure Cankarjev dom

Sejemskipopusti

Predstavitve

izdelkov in

storitev za

starejše

Kulturni

program

na odru

Izobraževalni

in strokovni

program

Spremljevalni program na

različnih lokacijah

Veliko odgovorov na to,

kako uspešno živeti s sladkorno

in drugimi boleznimi

www.f3zo.si

Soorganizatorji: ZVEZA DRUŠTEV UPOKOJENCEV SLOVENIJE / PROEVENT / INŠTITUT HEVREKA / ZVEZA ZA TEHNIČNO KULTURO SLOVENIJE

Otroški program

Edinstven dogodek za vse generacije

Vsi smo ena generacija!

Nagradni natečaji

VST

OP

PR

OST

!

92

Cankod 9

ktember do 1. o. sept9. F3ŽO LJUBLJ51

arjev domCanke8. ur. do 1od 9510ber 2okt

ANA. F3ŽO LJUBLJ

OST

!

OST

!O

P P

RST

V

acijegenergeneracije

za vse

dogodek en en dogodek

vven Edinst

e

amogrpr

vniokookstrin

alnievažbroobrIz

vvitvitvaavitedstPr

acije

dogodek en en

popusti

e

ejemskiS

alni

ži

emljevemljevalniprS

ečajinatadniagrN

leznimibougimiin dr

nooreti s sladketi s sladkorvveti s sladk

žio uspešnoakako uspešnokkak

,ov na toororovvorodgo

oelikelikoVVelik

na odramogrpr

niKultur

orji: ZVEZtganizaoorS

ejšeuna odramni

arst

ev za oritst

v in oov in delkizizdelkedstPr

V SLJENCEOV UPOKA DRUŠTEorji: ZVEZ

ev za v in

VENT / INŠTITUT HEVENIJE / PROEOV SL

amogrproškiOtr

acijahkloazličnih rrazličnih

am na ogrogram na prprogralniemljevemljevalnipr

TEHNIČNO KULA A ZA / ZVEZVREKVENT / INŠTITUT HE

VENIJEOTURO SLTEHNIČNO KULTEHNIČNO KULTURO SL

!

"#$%&'(!"#')*&(!+*,(-$.-%'/0!/'!'%+1#*'/0!+(-(,#-('2!+(!34('%!+-%+%!*,)5.%-!*/(&%./6#-!$4#-%'/2%!/'!'2/0#-%!*,)7/'$6%!34('%!

!" #$%&'()'*" +(" %(&$,-,./0" +.(1/2-" 3" )(4.(5%$5&'$%-+0'-6" ,$" $2/" &/7,-" 3/" 4-+&(5$8-" ,/,9)-" 0(&(+)-" 4-9,-5:-" /&$" :-&(3();"!(&$,-,./0" +(")(3

! >?9GCFA!A?9@:EGC!

$E?C^[A!:EC?AE9G!G!:>9HA=YA:EA;Y=;


»Ko temperatura preseže normalnevrednosti, pri katerih se dobro počutimo,je to za kronične bolnike gotovo večjebreme kot za ljudi, ki so zdravi.« Kot jepojasnil sogovornik, so največja tvega-nja povezana prav z visoko temperatu-ro in vlago, še zlasti če nastopita hkra-ti. Priporoča, da redno spremljamo vre-mensko napoved in se skrajnostim sku-šamo čim bolj izogniti.

Manj rezerve»Telo skuša vedno delovati v okviru ne-

kega optimalnega območja in ima me-hanizme, da se na vplive okolja prilago-di. Če je vroče, se skuša ohladiti in ohra-njati temperaturo čim bliže normalni, toje 37 stopinj Celzija. Eden takih mehan-izmov je potenje, ki pomeni izločanje te-kočine, da ta izpareva s površja telesa,s čimer se telo ohlaja. Poleg tega se žilena površini razširijo in poveča se prekr-vitev podkožnega žilnega pleteža, da setoplota odvaja na površino.« Kot pojas-njuje strokovnjak, ima prav zaradi tehmehanizmov zdrav človek sorazmernoveliko rezerve vse do tedaj, ko bi ga zu-nanji dejavniki lahko spravili v nevar-nost.

Da se to zgodi, morajo biti žile prožnein prekrvitev dobra. Slabše zmogljivotelo in srce se teže prilagodita. »Če ima-mo majhno srčno rezervo (na primerob srčnem popuščanju), je delovanjesrca že v normalnih okoliščinah osla-bljeno in tudi zato lahko ob izpostavlja-nju skrajnim vremenskim razmeram prejpride do pregretja.« Še posebno težko seohlajamo, kadar je hkrati prisotna še vi-soka vlaga in se ne moremo tako dobropotiti in hladiti.

Vročinski indeksZato prof. dr. Zlatko Fras, dr. med., pri-

poroča spremljanje vročinskega indek-sa, ki je dober kazalec, kdaj so razmereza srčnega bolnika najslabše in se moraše posebej varovati. Najbolje se počuti-mo vse dotlej, ko je vrednost vročinske-ga indeksa pod 30, ko se bliža in prese-že 50, pa je že zelo nevarno.

Vročinski indeks je vrednost, ki jo lah-ko izračunamo iz vrednosti temperatu-re okolja in relativne vlažnosti ter poka-že, kako ljudje zaradi povečane vlage vzraku občutimo vročino. Če je na primerrelativna vlažnost 40-odstotna, je nje-gova vrednost enaka temperaturi ozrač-ja, in v takih razmerah niti temperatura35 stopinj Celzija še ne pomeni večjih te-žav. Pri višji vlagi pa se njegova vrednostpovečuje, tako da so v tropskem svetulahko zelo nevarne že temperature malonad 30 stopinjami Celzija.

Morje je dovoljenoPoleti in tudi na dopustu se zato, če se

le da, čim več zadržujmo v senci in hla-

du (izberimo si cilje, kjer bo to mogoče)in se izogibajmo izpostavljanju največ-jemu soncu. Počitnice v hribih so zara-di nižjih temperatur nekoliko bolj pripo-ročljive kot počitnice ob morju, a tuditem se, kot pravi prof. dr. Fras, ni trebaodpovedati. »Če smo na morju, kje ob Ja-dranu, v senci in še rahlo pihlja veter, lah-ko temperaturo 35 stopinj Celzija po-vsem dobro prenašamo in tudi osveži-tve v morski vodi nam koristijo.« Seve-da pa ni priporočljivo, da bi se močno se-greti na hitro pognali v hladno vodo.Niti se ne smemo namakati v pretopli ba-zenski vodi.

V mestih dodatno breme povzročaonesnaženje s prašnimi delci v zraku infotokemičnim smogom (ozon). Zato jeza kronične srčne bolnike, ki živijo vmestih, kjer so temperature še deset sto-pinj višje kot na ozelenelem podeželju,dobrodejen že vsak odhod v nekoliko pri-jetnejše ozračje.

Ne čakajmo na žejoNa počitnicah in na splošno v polet-

nem času moramo upoštevati predvsemnekatera osnovna navodila, svetuje prof.dr. Fras:• Dejavnost in gibanje omejimo na ju-

tranje (pred 7. uro) in večerne ure (po20. uri). V najhujši vročini se zadr-žujmo v senci in hladu.

• Zaščitimo kožo in telo z zaščitnimikremami ter svetlimi, lahkimi in zra-čnimi oblačili. Ker se noge poleti zelopotijo, naj bo lahka in zračna tudi obu-tev, da je koža čim bolj suha, tako daše zlasti pri sladkornih bolnikih nepride do zapletov in ran.

• Z znojenjem izgubljamo telesno te-kočino in če ne pijemo dovolj, lahkopride do dehidracije. Ni nujno, da joprepoznamo takoj. Med znaki dehidra-cije so lahko čedalje težja zbranost, gla-vobol, nespečnost in zaprtost. Najbo-lje je piti kar vodo, lahko tudi drugenesladkane pijače, izogibati pa se mo-

Poletne srčne težave

Visoka temperatura in vlaga sta poletna dejavnika, ki lahko srčnemu bolniku naredita poletne počitnice malcemanj brezskrbne. A če se primerno prilagodimo, lahko uživamo tako ob namakanju v morski vodi kot ob osvežilnihizletih v hribe, zagotavlja prof. dr. Zlatko Fras, dr. med., strokovni direktor Interne klinike Univerzitetnegakliničnega centra Ljubljana in predsednik Združenja kardiologov Slovenije.


® Urša Blejc

Znaki vročinske izčrpanosti:• omotica• hladna in uvela koža• glavobol• pospešen srčni utrip• mišični krči

Prof. dr. Zlatko Fras, dr. med., strokovnidirektor Interne klinike v UKC Ljubljana

foto

: DIA

NA

AN

đEL

Ić

ramo tekočinam, ki vsebujejo alkoholali kofein. »Pomembno je, da na vseto mislimo že vnaprej, še preden se iz-postavimo okoliščinam, ko bomo boljizgubljali tekočino. Ko je sladkornibolnik žejen, je to lahko že prepo-zno,« opozarja sogovornik. Poudarjatudi, da povišan krvni sladkor (ki de-luje kot diuretik) lahko pomeni tudivečje izločanje tekočine, zato je ure-jenost bolezni v poletnem času po-membna tudi s tega vidika.

• Lahka in na več manjših obrokov najbo razdeljena tudi hrana, da se ne botelo preveč mučilo še s prebavo.

Pred potovanjem in med njimZ upoštevanjem vseh teh navodil se

izognemo dodatnim tveganjem in po-seben posvet pri zdravniku pred odho-dom na dopust pravzaprav ni potreben,ugotavlja prof. dr. Zlatko Fras. Niti po-sebne prilagoditve pri odmerjanju zdra-vil po navadi niso potrebne. (Pri sladkor-nih bolnikih je smiseln le pogostejši nad-zor krvnega sladkorja.)

Poskrbimo pa, da sama pot na počitni-ce ne bo preveč naporna, tako da potu-jemo pri nižjih temperaturah oziroma vohlajenih prevoznih sredstvih in si privo-ščimo dovolj postankov. Da se torej ne na-prezamo preveč. Še posebno med potjo(pa tudi na cilju) moramo paziti, kje puš-čamo zdravila. Nikoli ne smejo na primerostati v vozilu pri visokih temperaturah,kar je že malce obrabljeno navodilo, a nanjše vedno marsikdo pozabi.

Opremljeni s podatki

S seboj moramo seveda vzeti dovoljzdravil, čeprav je najpogostejša zdravi-la, ki jih uporabljajo bolniki s kronični-mi boleznimi, mogoče dandanes dobitiže skorajda posod po svetu.

Sogovornik ob tem opozarja, da je do-bro na seznamu zdravil, ki jih jemljemo,in ga imamo pri sebi, poleg lastniškihimen zapisati še imena učinkovin, saj ninujno, da bodo v tujini prepoznali slo-venska imena.

Spodbuja še eno koristno navado, zakatero bi bilo dobro, da bi jo usvojili. »Kernikoli ne vemo, kdaj lahko pride do za-pletov in so ti pri srčnih bolnikih vednovsaj dvakrat pogostejši kot pri drugih, bibilo še najbolje, da bi vzeli s seboj na do-pust strnjen povzetek zdravstvenega sta-nja (diagnoze, morebiti opravljene po-sege, težo stanja in seznam predpisa-nih zdravil).« Ugotavlja, da to med Slo-venci še ni v navadi in da bolniki pogo-sto sicer vzamejo s seboj seznam zdra-vil, po drugi strani pa nekateri tovorijotudi cele fascikle izvidov. Poleg že ome-njenega bolnikom svetuje, naj si priskr-bijo še za kaj več kot zgolj evropsko kar-tico zavarovanja, da bo zanje res ustre-zno poskrbljeno, če se kaj zaplete. »Samsi vedno rečem, da sem v resnici pripra-vljen plačati dvakrat več, samo da se minič ne bo zgodilo.« Poleg tega preverimodostopnost zdravniške pomoči v krajih,ki smo jih izbrali za počitniški cilj, ozi-roma o tej povprašajmo agencijo, s ka-tero potujemo.

Kdaj po pomočZaradi vročine se lahko razširijo žile

in krvni tlak lahko pade. »Če se nekdoskoraj zgrudi zaradi omotice, bo sevedanemudoma poiskal zdravniško pomoč.Slabi znaki so lahko hladna koža, glavo-bol in pospešen srčni utrip. Mišični krčipa so že zelo resno znamenje, da je tre-ba zdravnika res poiskati čim prej,« opo-zarja prof. dr. Zlatko Fras, dr. med.

Mišični krči pogosto nastanejo obraznih naporih tudi zaradi neravnove-sja soli v telesu, ki jih izločamo s pote-njem. Takrat je treba nadomestiti ne letekočino, ampak tudi soli. Sicer pa je tre-ba ob slabem počutju poskrbeti, da seudobno namestimo, najbolje uležemo,da popijemo dovolj tekočine in se ohla-dimo.

»Vsi našteti ukrepi so še za stopnjopomembnejši, če gre za sladkornega bol-nika s pridruženo srčno boleznijo – šebolj je treba paziti na zadostno pitje inizogibanje neposredni vročini. Ne pripo-ročam počitnic v hudi vročini, kjer ni sen-ce in kjer je vlažnost velika,« je za ko-nec še enkrat opozoril strokovnjak.

Vročinska kap Če termoregulacijski sistem telesa od-pove, človek postane zmeden, ima hudglavobol, se ne znoji več, postane rdeč,nastanejo krči in nazadnje izgubi za-vest. Takoj ga moramo umakniti v hlad-nejši prostor ali vsaj v senco, in ga, čeje nezavesten, namestiti v bočni polo-žaj. Potrebuje nujno medicinsko pomoč.Hladimo ga s prepihom, hladnimi ob-kladki ali kopeljo. Vročinska kap ni po-gosto, je pa zelo nevarno stanje.

Nova

NULA GRENIVKA


Zakaj je voda tako pomembna?Voda ima v človeškem organizmu iz-

jemno pomembno vlogo in skrbi za nje-govo optimalno delovanje. V njej oz. znjeno pomočjo potekajo vse kemičnereakcije in fiziološke funkcije organizma.Voda pomeni kar 60–70 odstotkov težetelesa, nahaja se v celicah (40 %) in zu-naj njih (20 %). V mišicah je zastopanav večji količini, kot denimo v maščobnemtkivu ali v kosteh. Je glavna komponen-ta krvi, v telesu pa ima tudi varovalnofunkcijo ter je izjemno pomembna priuravnavanju telesne temperature.

Voda v številkah:• Dobro hidriran odrasel človek ima v

telesu okoli 42 litrov vode.

• 7 odstotkov vode je v krvi, njena ko-ličina pa se ne sme spreminjati.

• Dobro hidrirane mišice vsebujejo do75 odstotkov vode.

• Kosti vsebujejo 23 odstotkov vode.

• V maščobnem tkivu je 5–10 odstotkovvode.

• Vsebnost vode je pri moških 60-odstot-na, pri ženskah 50-odstotna. Pri debe-lih se vsebnost zniža do 40 odstotkov,atleti pa imajo 70 odstotkov vode.

Poleti, ko so zunanje temperature vi-šje, se organizem skuša odvečne toplo-te znebiti s pomočjo znojenja. Z izhla-pevanjem znoja s površine kože se telolahko učinkovito ohlaja. Znoj poleg vodevsebuje tudi elektrolite (natrij, kalij, kal-cij, magnezij). Pri malih otrocih je ter-moregulacija manj učinkovita kot priodraslih; proizvajajo manj potu, površi-na kože pa je glede na telesno težo več-ja, zato so bolj občutljivi za dehidraci-jo. Podobno je pri starostnikih. Zato de-hidracija lahko pri mlajših otrocih instarostnikih nastopi v poletni vročini hi-treje.

Pri 2-odstotni izgubi teže zaradi pote-nja (izguba tekočine) se poslabša fizičnasposobnost organizma. Ko je izguba teže4-odstotna, izgubimo moč v mišicah,

pri 5-odstotni izgubi nastopi vročinskaizčrpanost, 7–10-odstotna izguba teko-čine pa pomeni zelo resno ogroženost or-ganizma. Pojavijo se halucinacije, telo ko-labira, pride lahko do vročinske kapi incelo smrti.

Pomembno je, da znamo prepoznatiznake dehidracije. Poleg že omenjenihznakov je pametno opazovati tudi bar-vo in količino urina. Urin dobro hidrira-ne osebe je svetlo rumen do brezbarvenin brez vonja. Zaradi odvajanja urinamoramo na stranišče vsaj šestkrat alisedemkrat na dan. Zmanjšano izloča-

nje urina temno rumene barve je zane-sljiv kazalec dehidracije.

Količina dnevno izločene vode Preden odgovorimo, koliko tekočine

dejansko potrebujemo in kateri napit-ki so primerni za nadomeščanje izgu-bljene tekočine, poglejmo, koliko je or-ganizem ob dobri preskrbljenosti z njodnevno izloči. Glavnina vode zapustinaše telo skozi ledvice z urinom (1500ml), skozi kožo s potenjem je izgubi-mo okoli 1000 ml in približno 200 mlz blatom.

Koliko popiti v vročiniV vročih poletnih dneh potrebuje odra-

sel človek najmanj dva litra tekočine nadan (35 ml vode na kilogram telesneteže), če je potenja več, pa 2,5 do tri li-tre. S hrano je povprečno vnesemo vsakdan en liter, pri metabolizmu nastane do-datnih 250 ml vode, preostanek, 1,5–2litra na dan, pa je moramo v telo vnestiv obliki pijače.

V mirovanju naj bi po tekočini seglivsako uro do uro in pol in popili od 100do 150 ml tekočine. Med telesno aktiv-nostjo ali zadrževanjem zunaj poletiob morju na plaži moramo frekvencopitja povečati na vsakih 15 do 30 minutv količini 100 ml, to je odvisno od po-tenja.

Potrebno količino vode pri otrocih paizračunamo iz podatka, da otrok potre-buje za prvih 10 kg svoje telesne teže 100ml vode na kg telesne teže; za naslednjih10 kg telesne teže 50 ml vode za vsak kg;

V vročini ne pozabite na tekočino

Vsi dobro vemo, da je voda nujno potrebna za življenje. Kako pomembna je voda za organizem, nam pove žepodatek, da človek lahko zdrži brez hrane tudi več tednov, brez vode le nekaj dni. Velikokrat pa se premalozavedamo, kaj pomeni redno piti dovolj tekočine.

OSREDNJA TEMA: Sladkorni bolnik in počitnice – hidracija

® Andreja Širca - Čampa, univ. dipl. inž., klinična dietetičarka

Povprečna izguba vode v eni uri pri odraslem, povzročena s potenjem gledena aktivnost v odvisnosti od zunanje temperature

Temperatura zraka (° C) 26,7 32,2 37,8 43,3Količina vode, izgubljene v eni uri, izražena v litrih

Zmerna aktivnost 0,378 0,710 0,946 1,420Lahka aktivnost 0,237 0,378 0,710 0,946Počitek 0,047 0,095 0,237 0,567

Vir: McArdle, Ketch, Ketch, 2013


nato za tretjih 10 kg telesne teže še 20ml za vsak kilogram. Edino pri dojenč-kih do enega leta starosti (do 10 kg) semed tekočino šteje tudi mleko. Tako pol-no dojeni dojenčki ne potrebujejo do-datka vode, dovolj tekočine dobijo z red-nim dojenjem, tudi v vročini.

Primer: • malček, težak 14 kg, potrebuje (100 ml

x 10 kg) + (50 ml x 4 kg) = 1200 mlvode/dan;

• 25 kg težka šolarka pa potrebuje (100ml x 10 kg) + (50 ml x 10 kg) + (20 mlx 5 kg) = 1600 ml vode/dan.

Voda in nesladkan čaj staodlična izbira

Če gre le za redno nadomeščanje te-kočine v vročem okolju brez fizičneaktivnosti ali pa ta traja manj kot eno uroin ni intenzivna, za nadomestitev izgu-bljene tekočine povsem zadošča navad-na voda iz vodovoda. Na hitrost absorp-cije vode vpliva tudi hitrost praznjenjaželodca, ta pa je odvisna od količinezaužite tekočine, njene sestave, tempe-rature, pa tudi od tega, ali je tekočini do-dan ogljikov dioksid (gazirane pijače) aline. Najpomembnejši dejavnik je pro-stornina. Če zaužijemo večjo količino te-kočine hkrati, se ta hitreje izprazni iz že-lodca, kot če tekočino vnašamo posto-poma (če nam grozi dehidracija, je to po-memben podatek, da popijemo več vodehkrati). Praznjenje želodca in s tem re-hidracijo upočasnijo pijače z mehurčki,hladne pijače in pijače, katerih osmolar-nost je višja (vsebujejo ogljikove hidra-te in elektrolite), torej sokovi in smuti-ji. Takšni napitki vsebujejo vodo in slad-kor. Koncentracija sladkorja je po nava-di previsoka za hitro absorpcijo, kot joimajo voda, negazirana mineralna vodaali nesladkani čaji, poleg tega pa te te-kočine v naših možganih zbujajo dodat-no željo po sladkem. Zato so nesladka-ni čaji (sadni ali zeliščni) poleg vode enaboljših izbir, saj organizmu prinesejo po-leg okusa po sadju tudi nekaj minera-lov. S primerno ohlajenim nesladkanimsadnim čajem dokazano laže vnesemov telo dovolj tekočine in se izognemo de-hidraciji v poletni vročini.

Poletni zajtrkPravijo, da se po jutru dan pozna. Po-

noči naše telo in možgani porabijo vseenergijske zaloge v jetrih in zjutraj jihmoramo za dober začetek dneva obno-viti ter znova napolniti. Zajtrk je prvidnevni obrok in je najobilnejši. Pomeničetrtino do tretjino dnevnih energijskihpotreb in sladkornemu bolniku prepre-či dopoldanske hipoglikemije.

Poleti si zajtrk v prijetno svežem jutrulahko privoščimo v prijetni senci na vrtu.Začnite ga s svežim sadjem (jagode, bo-rovnice ali ribez), ne preveč majhna sko-delica bo dovolj. Ker mora biti sestavnidel vsakega zajtrka tudi škrobno živilo,bogato s prehransko vlaknino, je ajdovkruh z orehi in svežo skuto, ki smo ji do-dali sveži peteršilj in ščepec soli, kot na-lašč za nadaljevanje. Ravno prav topel ze-liščni čaj (meta, lipa, bezeg) bo telo šedodatno ohladil. Topel čaj je zaščitnapijača, s katero premagujejo dehidraci-jo in se ohlajajo prebivalci vročih krajev(Turčija, Maroko, Egipt …).

Odličen začetek dneva je tudi kos pol-nozrnatega ali pirinega kruha, nema-stna šunka in osvežujoč »caprese«; svežparadižnik z manj mastno mozzarelo,kapljico hladno stiskanega oljčnega oljain svežo baziliko.

Poletni prigrizkiPrigrizek je premostitveni obrok med

glavnima obrokoma. Namenjen je pre-ganjanju lakote in poseganju po prekr-ških. Čeprav gre za lahke obrok, naj botudi ta sestavljen po načelih zdrave pre-hrane. Odlična poletna malica je grški jo-gurt z oreščki, dateljni in ribezom alidrugim jagodičjem (recept za pripravosmo objavili v prejšnji številki Slakor-

ne). Dobra in osvežujoča malica je tudikošček ajdove pite s skuto, le pripravitijo morate dan prej, da se v hladilniku do-bro ohladi. Vsebuje malo sladkorja, ve-liko vlaknin, zaradi albuminske skutetudi beljakovin.

slovenian diabetes assosiation - sladkorni bolnik in...

Documents