sladkorni bolnik in zdravje oči nova knjiga o sladkorni …...glasilo zveze društev diabetikov...

Glasilo Zveze društev diabetikov Slovenije • ISSN 1408-1164 • Javno glasilo 95 b o l e z e n

Številka 95• julij 2012Cena 1,54 €

www.diabetes-zveza.si

Številka 98• marec 2013Cena 1,54 €


Sladkorni bolnik in zdravje očiNova knjiga o sladkornibolezniMarec - mesec raka debelega črevesa in danke

Sladkorna bolezen 3MAREC 2013

Ko se zastre okno v svet

Okvare oči so tiha grožnja sladkorne bolezni. Pravzaprav ni sladkor-nega bolnika, ki se ne bi bal okvare vida, lahko pa celo slepote. Še ved-no je diabetična nevropatija vodilni dejavnik izgube vida pri diabeti-kih med 20. in 65. letom. Po podatkih Mednarodnega diabetičnega zdru-ženja (IDF) se kar 74 odstotkov tistih, ki imajo sladkorno bolezen večkot deset let, sreča s katero od oblik diabetične retinopatije, 14 odsto-tkov bolnikov pa živi z diabetičnim makularnim edemom. Zato smopomenu preventive in sistematičnega presejanja v tej številki nameni-li kar nekaj pozornosti. Ravno pri zdravju oči so redni pregledi inustrezno zdravljenje izjemno učinkoviti, saj zmanjšajo slepoto že za98 odstotkov.

Slabšanje vida lahko ustavimo, zatrjuje Dominik Soban, ki je s pra-vočasnim ukrepanjem in s pomočjo novosti v zdravljenju še vedno de-javen na vseh interesnih področjih. Takšne izkušnje vlivajo upanje involjo, kajti nova spoznanja v medicini prinašajo kakovostno življenje.Ob tem pa se je treba soočiti tudi s strahovi in drugo platjo bolezni. Pre-tresljiva je izpoved Jožeta Možgana, zdravnika, ki je dolga leta zdravilsladkorne bolnike, spremljal zaplete, ki jih bolezen prinaša, nazadnjepa le-te skusil tudi na svoji koži. Kot pravi sam, slepota pomeni velikosoodvisnost, nepripravljenost nanjo pa življenje dodatno oteži. Zgod-ba dr. Možgana nas poziva k preventivi in upoštevanju navodil strokeza dobro vodenje sladkorne bolezni.

Kako pa vi živite z njo? Jo dobro krotite, jo imate pod nadzorom alivas vedno znova neprijetno presenečajo njene razsežnosti? Se vam zdi,da ona obvladuje vas? Želimo si, da bi svoje težave, bolečine in straho-ve delili z nami. Veseli bomo pozitivnih zgodb o tem, da vas je nauči-la zdravo živeti, da ste ravno zaradi odkrite sladkorne bolezni izgubilikakšen odvečen kilogram in koliko dobrega je prinesla ob spoznava-nju sobolnikov v krajevnem društvu.

Letošnja junijska številka Sladkorne bo že stota po vrsti. Avtorji in vsisodelujoči pri reviji si prizadevamo, da vam v vsaki številki pripravimokoristno in zanimivo vsebino. “Stotico” pa bi radi posvetili vam, dragi bral-ci, zato vas vljudno vabimo, da svoje zgodbe o življenju s sladkorno bo-leznijo pošljete na uredništvo revije [email protected] na sedež zveze. Ne bojte se pisati o temnih in svetlih plateh življe-nja s sladkorno boleznijo, morda bo ravno vaša zgodba komu neizmer-no pomagala.

BE

SE

DA

U

RE

DN

ICE

® Živa Janež Višnar, urednica

Izdaja:Zveza društev diabetikov Slovenije, Kamniška ulica 25, 1000 Ljubljana

telefon: 01 430 54 44,faks: 01 430 54 54,

e-pošta: [email protected],e-pošta uredništva:

[email protected],na spletu: www.diabetes-zveza.si

Izdajateljski svet:Peter Miklavčič (pred se dnik),

Marjan Šiftar, Dominik Soban (čla na)

Uredniški odbor:Živa Janež Višnar

(glav na in od go vor na ure dnica),Bra ne Bom bač (te hni čni ure dnik),

Milojka Mansoor (lek to ri ca), Maruša Pavčič, univ. dipl. inž. živil. teh.,

dr. Aleš Skvarča, dr. med.,Maja Južnič Sotlar, Ivan Hrastnik (čla ni),

Špel ca Ru dolf (taj ni ca in trženje oglasnega prostora)

telefon: 01 430 54 44, e-pošta: [email protected]

Grafična priprava: BomArt, d.o.o., Rakek

Tisk: Tiskarna Pleško, d.o.o., Medvode

Natisnjenih 18.000 izvodov

Re vi ja Slad kor na bo le zen je vpi sa na v raz vid me di jev, ki ga vo di Mi nis tr stvo

za kul tu ro RS, pod za po red no šte vil ko 95.

Izdajo Sladkorne bolezeni je omogočilaFIHO – Fundacija za financiranje

invalidskih in humanitarnih organizacij

Novo Nordisk, d.o.o., je generalni sponzor Zveze društev diabetikov Slovenije

Za vsebino prispevkov in oglasov ne odgovarjamo.

Nepodpisani prispevki so plačani oglasi.

Foto:Brane Bombač

4 Sladkorna bolezen MAREC 2013

VSEBINA

OSREDNJA TEMA: Sladkorni bolnik in zdravje oči

5 Strokovni posvet

9 Suho oko

10 Dober vid pri diabetiku

12 Diabetični makularni edem

14 Glavkom

16 Diabetična retinopatija

18 Zdravljenje diabetične retinopatije

AKTUALNO

8 Nova knjiga o sladkorni bolezni Sladkorčki

23 Pismo bralca

26 Medicinsko tehnični pripomočki in diabetik

30 Staranje

ZA NAŠE ZDRAVJE

20 Atopijski dermatitis

22 Alergijske bolezni

24 Luskavica

25 Celiakija

29 Apiterapija

32 Rak debelega črevesa in danke

33 Glivične okužbe

OSEBNA ZGODBA

19 Dominik Soban

28 Jože Možgan

26 TERMINOLOŠKI KOTIČEK

21 EDUKOTIČEK

6

33

9

10

18

14

20

29 28


Glede na tako polno predavalnico, da vsi niso mogli niti se-sti, lahko verjamemo, da se pomena poglobljenega medseboj-nega sodelovanja, ki omogoča ne le boljšo, ampak tudi nuj-no potrebno poenoteno obravnavo sladkornih bolnikov po vsejSloveniji, zavedajo vsi, ki so pri tem ključni. Ali, kot je medsvojim zanimivim predavanjem navrgla gostujoča predavate-ljica nevrologinja: »Pozno popoldne, tik pred dela prostim kul-turnim praznikom, se na nekem strokovnem srečanju zago-tovo ne bi zbralo toliko kolegov nevrologov, kot je danes vastukaj!«

Vsako leto uspešnejši V smernicah za presejanje in zdravljenje diabetične retino-

patije (2010) piše, da je mogoče s pravočasnim zdravljenjem,tako sistemskim kot očesnim, zmanjšati tveganje za slepoto

pri več kot 90 odstotkih bolnikov z diabetično retinopatijo.Ta pozni zaplet ima sicer skoraj tretjina bolnikov s sladkor-no boleznijo, po dvajsetih letih trajanja sladkorne bolezni paskoraj vsak. »Danes vemo, da je predvsem z dobrim nadzo-rom glikemije in krvnega tlaka mogoče občutno zmanjšati po-jav mikrovaskularnih zapletov. In s takim preprečevanje ohra-

Slovenski diabetologi in oftalmologi (še) krepijo sodelovanje

OSREDNJA TEMA: Sladkorni bolnik in zdravje oči – strokovni posvet

® Tina Kralj

»Pri obravnavi bolnikov zdaj velja t. i. multifaktorski pristop. Tudi zatoimajo strokovna srečanja, kot je današnje, tako velik pomen,« je v začetkufebruarja ob pozdravu in uvodu v popoldansko predpraznično strokovnosrečanje diabetologov in oftalmologov z naslovom Očesne bolezni insladkorna bolezen – multidisciplinarni pristop k razpoznavi in zdravljenjupoudaril eden izmed gostiteljev, prof. dr. Andrej Janež, predstojnik KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC v Ljubljani inpredsednik Slovenskega osteološkega društva.

Prof. dr. Andrej Janež

Prof. dr. Marko Hawlina, dr. med., spec. oftalmolog, predsednikZdruženja oftalmologov Slovenije: »Predvsem je naš cilj, da bi v

Sloveniji dobili učinkovit sistem presejanja diabetikov v vseh regijahter s tem zmanjšali morbiditeto in potrebo po težkih operacijah.

Drugi veliki cilj je uvedba in plačilo terapije z zaviralci endotelijskegarastnega faktorja pri bolnikih z diabetičnim makularnim edemom.

Danes si brez tega zdravljenja ne moremo več predstavljatimoderne obravnave bolnikov z diabetičnim makularnim edemom.«

»Kar 35 odstotkov bolnikov s sladkorno boleznijo ima diabetičnoretinopatijo. Ta odstotek se ne spreminja, spreminja pa se delež

tistih bolnikov s sladkorno boleznijo tipa dve, ki imajo napredovaloobliko diabetične retinopatije. Pred 30 leti je bil ta delež osem

odstotkov, zdaj je pet. To je res pomembno manj, a vendar še vedno– pet.« Tako je k čimprejšnji vzpostavitvi preventivnega presejalnegaprograma pozvala doc. dr. Mojca Globočnik Petrovič, dr. med., spec.

oftalmologinja.

niti,« je prek fotografije pogleda skozi vetrobransko steklo predtežavami in ko so te že prisotne, ponazoril dr. Janež, »pogleddlje časa jasen.«

Ključna naloga primarne ravni – preventivaPomemben mejnik v obravnavi sladkornih bolnikov v

ambulanti zdravnika družinske oziroma splošne medicineje bila uvedba referenčnih ambulant s sodelovanjem višjediplomirane medicinske sestre, je v svojem predavanju po-udarila prim. asist. dr. Davorina Petek, dr. med., spec. splo-šne medicine. »Ključna pa je preventiva oziroma,« je doda-la, »vloga družinskega zdravnika je pravzaprav preprečeva-nje sladkorne bolezni. To je mogoče s hitrim prepoznava-njem bolj ogroženih, katerim je treba pomagati bolezenpreprečiti ali jo vsaj odriniti dlje v prihodnost.« Ključna staše zgodnje odkrivanje sladkorne bolezni, torej na stopnji,ko ni poznih zapletov, in pri že odkritih bolnikih učinkovi-to zdravljenje in svetovanje. Tudi splošna zdravnica pri-marne ravni je v svojem predavanju poudarila nujnost ce-lostne oskrbe, ki jo omogoča sodelovanje vseh ravni zdrav-stva in vseh strokovnjakov, ki sodelujejo pri obravnavi slad-kornih bolnikov.

Kdaj bo zaživel presejalni program?Delež bolnikov s sladkorno boleznijo tipa ena, ki imajo na-

predovalo obliko diabetične retinopatije, se je v treh desetlet-jih zmanjšal za dve tretjini, kar je zagotovo odraz boljšega vo-denja bolezni, je poudarila doc. dr. Mojca Globočnik Petro-vič, dr. med., spec. oftalmologije. »In kako lahko preprečuje-

mo zaplete? Seveda z zgodnjim zdravljenjem. Ujeti moramoprav vse, kar je še poseben izziv pri asimptomatičnih bolni-kih. Torej je nujno redno pregledovanje – kar pomeni najmanjenkrat na leto – diabetikov pri okulistu.« Uspeh sistematične-


»Razmerje sladkornih bolnikov, ki jih obravnavamo splošni oziromadružinski zdravniki primarne ravni sami, se zelo razlikuje glede namestno ali podeželsko okolje,« je s primerjavo lastnih podatkov skolegičinimi ponazorila prim. asist. dr. Davorina Petek, dr. med.,

spec. splošne medicine.

Usklajena skupna obravnava in dobro sodelovanje strokovnjakov z vseh v zdravljenje sladkorne bolezni vpetih področij ter bolnika lahkouspešno preprečujejo hitro napredovanje diabetične retinopatije.

foto

graf

ije: B

RAN

EBO

MBA

Č

ga presejanja in ustreznega znanja, kako ukrepati, z lastnimzgledom po besedah predavateljice dokazujejo na Islandiji,kjer so ustrezen pristop uvedli že leta 1981. »V 14 letih so takoincidenco slepote zmanjšali skoraj na nič.«

Drugače je v Sloveniji, kjer je, kot je navedla dr. Mojca Glo-bočnik Petrovič, stopnja letne pregledanosti morda 50-od-stotna. »Obravnava posameznega bolnika je odvisna od na-potitve k oftalmologu, od njegove dostopnosti, kar je sicer mo-goče izboljševati s fotografiranjem očesnega ozadja, ter od oza-veščenosti bolnika o pomenu rednega pregledovanja.« Zdrav-stveni svet je že lani sprejel pripravljen preventivni programza diabetično retinopatijo, vendar ga zaradi pomanjkanjasredstev še ne izvajajo. Program temelji na lokalni organizi-ranosti centrov za presejanje in vključuje nujno potrebnooblikovanje baze podatkov oz. register. Predvidenih je desetcentrov po posameznih regijah – glede na število sladkornihbolnikov. Ključna je dobra dostopnost za bolnike. »Vzposta-

vljeni program nam bo prinesel boljšo pregledanost bolnikov,manjše tveganje za slepoto, večjo delazmožnost in, kar je naj-pomembnejše, boljšo kakovost življenja naših bolnikov.«

Spati pri lučki?Zagotovo za vse bolnike zanimiv nasvet je med predavanji

podal prof. dr. Marko Hawlina: »Iz fizioloških študij je žedolgo znano, da je poraba energije v mrežnici večja v temikot pri svetlobi. Na podlagi teh študij je prof. Geoffrey Ardens sodelavci na City University v Londonu proučeval bolnikes sladkorno boleznijo, ki jih je razdelil v dve skupini, in sicerna tiste, ki so spali v popolni temi, in na tiste, ki so spali s po-sebnimi očali s svetlobnimi diodami. Ugotovili so, da je pribolnikih, ki so spali v svetlobi, diabetična retinopatija napre-dovala počasneje. Zato naj bi bolniki z diabetično retinopa-tijo spali v prostorih, ki niso povsem zatemnjeni.«

Doc. dr. Leja Dolenc Grošelj, dr. med., spec. nevrologije in fiziologije:»Za dobro delovanje možganov in drugih funkcij v telesu je

pomembno, da tudi slabovidni in slepi bolniki dobro spijo. Ljudjesmo bitja, ki spimo ponoči oziroma v temi in smo budni podnevi

oziroma v svetlobi. Tem bolnikom je mogoče pomagati s svetlobo inustreznimi odmerki melatonina.«

»Knjiga je namenjena vsem, ki imajosladkorno bolezen, in njihovim družin-skim članom. Prepričana sem, da bo po njejz veseljem segel tudi kakšen zdravstvenidelavec, saj je o sladkorni bolezni res vseobširno zapisano. Od A do Ž,« je ponosnopovedala urednica knjige in predsednicaDruštva za otroke s presnovnimi motnja-mi, doc. dr. Nataša Bratina, dr. med. Pri-ročnik popelje bralca skozi petindvajsetpoglavij v svet sladkorne bolezni tipa 1. Vnjej lahko poišče razumljive informacije ovzrokih diabetesa, delovanju človeškega te-lesa, samokontroli, glikoziliranem hemo-globinu, hipoglikemiji, ketoacidozi in in-zulinski črpalki. Poleg tega prinaša tudi po-datke, ki so bolj praktične narave, kot so:prehrana, šport in sladkorna bolezen,vplivbolezni in stresa ter tveganih oblik vede-nja pri diabetesu. Priročnik podaja tudikoristne napotke, kako načrtovati nose-čnost in kako sladkorno bolezen popelja-ti na potovanje ter kako prepoznati najpo-gostejše motnje hranjenja pri sladkornibolezni tipa 1. Sladkorčki vas poučijo o po-vezanosti diabetesa z nekaterimi drugimikroničnimi boleznimi.

Obsežna poglavja Ustvarjalci so se v priročniku posvetili

še kroničnim zapletom diabetesa, debelo-sti, maščobam v krvi in psihologiji. Priroč-nik med drugim odstira tudi zgodovinskaozadja zdravljenja sladkorne bolezni, so-cialno problematiko ter bralca seznanja zraziskavami na področju diabetesa. Po be-sedah doc. dr. Nataše Bratina je priročnikpomemben predvsem zato, »ker vemo, daje v času, ko se bolezen diagnosticira in za-čne zdravljenje, pacientom pogosto zelo

težko sprejeti vse, kar jim všoli dobrega vodenja sladkor-ne bolezni povemo, in pač po-trebujejo priročnik, v kateremsi lahko te stvari še natančnopreberejo in pozneje povpra-šajo ter tako seveda bolje ob-vladujejo sladkorno bolezen.«Priročnik je lektoriran inopremljen s simpatičnimi ilu-stracijami Mete Wraber, s ka-terimi v določenih poglavjihomejijo resnost, ki veje iz besedil. Na kon-cu zajetne in uporabne knjige pa lahkobralec v slovarčku preveri svoje razume-vanje nekaterih strokovnih pojmov. Zara-di vsega navedenega ustvarjalci priročni-ka uspešno nagovorijo tudi mlade bralce.Zelo pomembna so tudi pričevanja diabe-tikov o njim lastnih občutjih, izkušnjah inspoprijemanju z boleznijo: »Knjigo smoopremili z mislimi pacientov, ki kažejosvoje sprejemanje diabetesa. Se pravi, daposkušamo to osebno noto nekoga, ki imaenako kronično bolezen, podati tudi dru-gim, ki imajo sladkorno bolezen. To jespodbuda iz prve roke,« pravi urednicaSladkorčkov.

Družinski člani in sladkorna bolezen

Posebna pozornost je namenjena vzgo-ji družine diabetika, saj otrok pogosto zbo-li v najzgodnejših letih. Starši morajo ma-lemu bolniku prenesti vse potrebne infor-macije, vprašanje pa je, ali so jih tudi samirazumeli pravilno. Zato je zelo koristno, dalahko svoje znanje s pomočjo Sladkorčkovpreverijo in morda dopolnijo tudi starši. Zavse, ki imajo sladkorno bolezen tipa 1, je

torej izobraževanje o dobremvodenju sladkorne bolezniizjemno pomembno. Zanj pamed drugim skrbi tudi Dru-štvo za pomoč otrokom spresnovnimi motnjami, ki iz-haja iz tradicije dela Klini-čnega oddelka za endokrino-logijo, diabetes in boleznipresnove ljubljanske Pedia-trične klinike. Društvo tako spomočjo številnih zdravni-

kov, medicinskih sester, dietetikov in psi-hologov že 47 let organizira kolonijo zaotroke s sladkorno boleznijo, 35 let pa tudiletna srečanja mladih diabetikov in njiho-vih družin ter izdaja glasilo Sladkorčki, pokaterem je društvo poimenovalo tudi pri-ročnik. Poleg navedenega je društvo želani z drobno knjižico, ki so jo poslali na1200 naslovov slovenskih osnovnih šol invrtcev, nagovorilo tudi učitelje in vzgojite-lje, da bi ti bolje spoznali sladkorno bole-zen. »S številnih šol smo prejeli zahvalo.Učitelji so na srečanjih povedali tudi, da jimje knjižica v veliko pomoč. Še vedno je na-mreč tudi pri njih prisoten strah, ko seprvič srečajo s to boleznijo. To je razum-ljivo, saj vstopajo na novo področje. Iz teknjižice izvedo več o diabetesu, opisani sotudi preprosti postopki meritve sladkorjain oblikovanja varovalne prehrane. Pred-vsem so pa v tej knjižici tudi telefonskeštevilke, na katere se lahko učitelji in vzgo-jitelji obrnejo po pomoč, kadar so v sti-ski,« je povedala predsednica društva inurednica priročnika Sladkorčki, ki so na-stali kot nekakšen prerez dela omenjene-ga društva v zadnjem desetletju. PriročnikSladkorčki je sicer dostopen na Kliničnemoddelku za endokrinologijo, diabetes inbolezni presnove Pediatrične klinike in nasedežu Društva za pomoč otrokom s pres-novnimi motnjami, ki pa prav tako domu-je na Pediatrični kliniki v Ljubljani.

Sladkorčki – vse, kar ste želeli vedeti o sladkorni bolezni

V začetku leta je Društvo za pomoč otrokom s presnovnimi motnjami skupaj s specialisti diabetologi obehKliničnih oddelkov za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove Pediatrične klinike in Interne klinike UKCLjubljana predstavilo obširen priročnik za otroke, mladostnike in odrasle s sladkorno boleznijo tipa 1. Sladkorčkiso prvi tovrstni priročnik, ki v laičnem jeziku na skoraj štiristo straneh odgovarja na praktična vprašanja, ki se vedno znova porajajo diabetikom in njihovim družinam.

AKTUALNO: Izšla je nova knjiga o sladkorni bolezni


Slavka Brajovič Hajdenkumer

Doc. dr. Nataša Bratina, dr. med.

Cilj vedno ostaja isti, dobro počutje in dolgo kakovostno življenje. Ni mi postreženona pladnju, kar pa ne pomeni, da si ga ne smem vzeti sama.

(pričevanje diabetičarke Vesne)


Kaj je suho oko?

Suho oko je kronična očesna bolezen,ki se kaže na različne načine. Prizadetinajpogosteje tožijo zaradi pekočih alisuhih oči, občutka tujka oziroma reza-nja v očeh, rdečih, utrujenih oči, včasihtudi slabšega vida. Obolenje je lahkozelo blago in težave nastanejo le v do-ločenih okoliščinah, na primer pri dol-gotrajnem delu z računalnikom v kli-matiziranih prostorih. Redkeje gre zahujšo obliko suhega očesa, ki močnoprizadene kakovost življenja. Težave soizrazite in prisotne ves čas, v skrajnih pri-merih lahko izrazita oblika suhega oče-sa privede celo do slepote.

Zakaj oko postane suho?

Vzrokov za suho oko je veliko, meha -nizma nastanka pa sta v grobem dva.Suho oko je lahko posledica premajhne-ga izločanja solz ali čezmernega izhla-pevanja solz z očesne površine. Manjšeizločanje solz je lahko posledica resne-ga obolenja, kot so avtoimunske bolezni,najpogosteje Sjoegrenovega sindroma,lahko pa je posledica staranja in hor-monskega stanja. Čezmerno izločanjeje najpogosteje posledica kroničnegavnetja vek, redkeje je posledica hujšihobolenj. Oba mehanizma pripeljeta dosprememb kakovosti solznega filma invnetja očesne površine, ki še dodatno pri-zadene izločanje in izhlapevanje solzter s tem vodi do začaranega kroga bo-lezni. Zato je zelo pomembno, da suhooko zgodaj prepoznamo in zdravimo.

Koga najpogosteje prizadene in zakaj?

Suho oko je zelo pogosta bolezen, pri-zadene pa od pet do trideset odstotkovpopulacije ljudi v različnih starostnihskupinah. Pogostejše je pri starejših inpri ženskah. Ne glede na starost so po-memben dejavnik tveganja bolezni ve-zivnega tkiva, kot je revmatoidni artri-

tis. Drugi pomembni vzroki so uporabanekaterih zdravil, na primer antihistami-nikov, ter refraktivne očesne operacije,ne smemo pa spregledati niti infekcije zvirusom hepatitisa C.

Ali so morda sladkorni bolniki boljobčutljivi za to stanje?

Nekatere raziskave so pokazale, da jebolezen suhega očesa pogostejša prisladkornih bolnikih, vendar trenutno niepidemioloških študij, ki bi to pogostnostdokazale. Po nekaterih podatkih je suhooko prisotno pri več kot polovici vsehsladkornih bolnikov. Tveganje je večje prislabo vodeni sladkorni bolezni tipa 1 inče je prisotna diabetična retinopatija.

Pri sladkornih bolnikih je prizadetooživčenje roženice, ki je prozorno oknonašega očesa. To lahko vodi do manjše-ga izločanja solz in slabšega obnavljanjaroženične povrhnjice. Le-ta je pri su-

hem očesu bolj izpostavljena zunanjimdejavnikom kot pri zdravih prav zaradislabšega in manj kakovostnega solzne-ga filma. Zaradi prizadete oživčenostiroženice imajo diabetiki manj subjektiv-nih težav s suhim očesom, zato je bole-zen suhega očesa pri sladkornih bolni-kih večkrat odkrita pozneje.

Kako lahko to zdravimo?

Pri blagih oblikah suhega očesa si lah-ko bolnik pomaga že z nekaterimi navo-dili o prilagoditvi življenjskega okolja.Naslednja stopnja zdravljenja so nado-mestki umetnih solz. Te tako imenova-ne “umetne solze” imajo kljub temu, danaj bi bile čim bolj podobne naravnimsolzam, zelo različno sestavo. Pomem-bno se je posvetovati z zdravnikom of-talmologom, ki opravi diagnostične te-ste in svetuje, katere umetne solze so pri-merne za vašo obliko suhega očesa. Priizrazitejših oblikah je pomembno pro-tivnetno zdravljenje z očesnimi kaplji-cami in včasih tudi s sistemskim zdra-vljenjem, torej s tabletami.

Kaj lahko svetujete ljudem, ki imajo suhooko?

Pri zelo blagih težavah svetujemo izo-gibanje okolju, v katerem nastanejosimptomi suhega očesa. To so klimati-zirani prostori, dolgotrajno delo za raču-nalnikom ali bližinsko delo in uporabarazličnih zdravil, ki vplivajo na suhooko. Svetujemo, da je računalniški zaslonpod nivojem oči, saj je tako očesna režaožja, kar preprečuje izhlapevanje solz.Priporočamo, da pri dolgotrajnem bližin-skem delu na vsakih 20 minut nareditekratek odmor, da se oči “spočijejo” ozi-roma navlažijo. O uporabi zdravil, kivplivajo na suho oko, se posvetujte ssvojim zdravnikom. Če ti ukrepi ne po-magajo, svetujemo pregled pri očesnemzdravniku.

Neprijetna težava

Oči so zelo pomemben organ in čutilo. Sladkorni bolniki morajo nanje še posebej skrbno paziti, saj se prav na očeh zelo rade pokažejo pozne posledice oziroma zapleti sladkorne bolezni. A diabetična retinopatija ni edinanevšečnost, ki lahko doleti diabetika; med sicer nenevarne, a zato nič manj neprijetne težave spada tudi takoimenovano suho oko. Kaj je to in zakaj nastane, smo se pogovarjali z dr. Petro Schollmayer, specialistkooftalmologinjo z Očesne klinike UKC Ljubljana.

OSREDNJA TEMA: Sladkorni bolnik in zdravje oči - suho oko

® Maja Južnič Sotlar

Dr. Petra Schollmayer, specialistka oftalmologinja

z Očesne klinike UKC Ljubljana

foto

: OSE

BNI

ARH

IVP.

S.

Sladkorna bolezen prinaša večje tvega-nje za očesne bolezni, saj zaradi okvarje-nih drobnih žil prihaja do skupka spre-memb na očesni mrežnici oziroma retini.Vzrok za nastanek teh sprememb še nipovsem pojasnjen, znano pa je, da dejav-niki, kot so povišan krvni sladkor in krvnitlak, trajanje sladkorne bolezni, debelostin povišan holesterol, pripomorejo k raz-voju sprememb na očesni mrežnici. Spre-membe, ki so posledica diabetesa, lahkonastanejo v različnih predelih očesa. Takoso diabetiki bolj dovzetni za vnetje oči,lahko nastane ječmen na očesni veki, po-gosteje obolevajo tudi za sivo mreno ozi-roma katarakto in glavkomom. Najhujšiočesni zaplet pa je okvara kapilar v očesnimrežnici ali diabetična retinopatija. Če jenamreč ne zdravimo pravočasno, diabeti-čna retinopatija povzroči poslabšanje vidaali celo slepoto, pojasnjuje primarij magi-ster Davorin Sevšek.

Diabetična retinopatijaZaradi okvarjenih kapilar v mrežnici

pri napredujoči retinopatiji prihaja do iz-raščanja novih žilic, ki so bolj krhke in zatorade zakrvavijo. Diabetična retinopatijaima več oblik, za vse pa velja, da je lahkookvarjen tudi centralni del mrežnice, to jerumena pega, ki je odgovorna za barvniin sploh dober vid. Če ta oteče, kar oftal-mologi imenujejo makularni edem, topovzroči poslabšanje vida, lahko pa tudislepoto. Po besedah specialista oftalmo-loga primarija Sevška je ravno diabetičnaretinopatija najpogostejši pozni zapletsladkorne bolezni in zato tudi vodilni pov-zročitelj slepote v razvitem svetu. Z njo senamreč sooča kar približno 30 odstotkovdiabetikov. Diabetična retinopatija se raz-vija postopoma. Pri bolnikih s sladkornoboleznijo tipa 1 retinopatijo odkrijejo vštirih do petih letih po začetku zdravlje-nja. Po petih do desetih letih diabetesaima diabetično retinopatijo od 25 do 50 od-

stotkov bolnikov, po desetih do petnaj-stih letih diabetesa pa je prisotna tako re-koč pri vseh bolnikih. Pri bolnikih s slad-korno boleznijo tipa 2 pa je diabetična re-tinopatija pogosto prisotna že ob odkritjusladkorne bolezni, opozarja priznani lju-bljanski oftalmolog.

Redni očesni preglediZa diabetike je ustrezno poskrbljeno in

so redno naročeni na predviden očesnipregled, ocenjuje primarij Davorin Sevšek.Prvi očesni pregled opravijo v dveh mese-cih pri vsakem na novo odkritem diabeti-ku s sladkorno boleznijo tipa 2. Za bolni-ke z diabetesom tipa 1 pa velja, da se prvipregled opravi pri petnajstih letih starostiali pet let po odkritju sladkorne bolezni.Za vse sladkorne bolnike, ki še nimajo dia-betične retinopatije oziroma je le-ta lahkaali zmerna, velja, da se morajo na redni oče-sni pregled zglasiti enkrat na leto.

Na pogostejše očesne preglede, ki sona dva do šest mesecev, morajo diabetikis hudo in zelo hudo diabetično retinopa-tijo brez izraščanja novih žilic, z makular-nim edemom, nosečnice, bolniki z okva-

ro ledvic, bolniki s povišanim očesnimtlakom itd. Nujni očesni pregled ob postop-nem poslabšanju vida mora biti opravljenv štirih tednih, ob nenadnem poslabšanjupa je specialistični pregled potreben ne-mudoma. Oftalmolog pri bolniku najprejpreveri ostrino vida, nato mu s kapljica-mi razširi zenico in pregleda očesno oza-dje z oftalmoskopom ali z biomikrosko-pom in posebno lečo. Po tem pregledubolnik zaradi razširjenih zenic ne sme vo-ziti motornega vozila.

Zgodnja diagnostikaPrimarij Davorin Sevšek z Univerzitet-

ne očesne klinike v Ljubljani je pred dvaj-setimi leti študijsko obiskal danske oftal-mologe, ki so imeli v tistem času naj-skrbneje urejeno zgodnjo diagnostikodiabetične retinopatije. Po njihovem zgle-du je skupaj z diabetologi Univerzitetne-ga kliničnega centra tudi v Ljubljani uve-del dvostopenjsko zgodnjo diagnostikodiabetične retinopatije pri bolnikih z dia-betesom tipa 2. Odtlej tudi pri nas velja,da v Diabetološkem dispanzerju vsake-mu na novo odkritemu diabetiku slika-jo očesno ozadje. Slike nato odčita oftal-molog. Če diabetik nima znakov diabe-tične retinopatije, ga čez eno leto znovapovabijo na slikanje očesnega ozadja.Če pa na slikah očesnega ozadja oftalmo-log že zazna spremembe, bolnika napo-tijo v Očesno diabetološko ambulanto, kideluje na Univerzitetni očesni kliniki vLjubljani. Tam sledi dodatna diagnosti-ka: optična koherentna tomografija(OCT) ali slikanje mrežničnih žil s kon-trastom. Pri že bolj izraženi diabetični re-tinopatiji pa bolnika napotijo na zdravlje-nje z laserjem ali z injekcijami biološkihzdravil in kortikosteroidov.

Lasersko zdravljenjePoseg z laserjem opravijo ambulantno.

Bolniku s kapljicami razširijo zenico in

Dober vid pri diabetiku

Urejen krvni sladkor je za ohranjanje dobrega vida izjemno pomemben, saj povišan ali zelo nizek krvni sladkor ter velika nihanja vrednosti le-tega škodijo očesnemu žilju in povzročajo krvavitve na mrežnici. Ker je zdravljenjesprememb na mrežnici res uspešno le, če jih pravočasno odkrijemo, so za diabetike redni pregledi pri očesnemzdravniku nujni, opozarja primarij magister Davorin Sevšek. Specialist oftalmolog z Univerzitetne očesne klinike v Ljubljani je pred dvajsetimi leti po danskem vzoru tudi v Ljubljani skupaj z diabetologi Univerzitetnega kliničnegacentra uvedel dvostopenjsko zgodnjo diagnostiko diabetične retinopatije pri bolnikih z diabetesom tipa 2.

OSREDNJA TEMA: Sladkorni bolnik in zdravje oči


® Slavka Brajovič Hajdenkumer

Prim. mag. Davorin Sevšek, dr. med.,specialist oftalmolog z Univerzitetne očesne

klinike v Ljubljani

foto

: OSE

BNI

ARH

IVD

. S.

omrtvijo roženico. Bolnik sede in naslo-ni brado na biomikroskop, ki je povezanz optičnim vlaknom laserja. Oftalmologbolniku ob roženico prisloni posebno lečo,prek katere v oko usmeri laserski žarek.Z lasersko fotokoagulacijo naredi na očes-nem ozadju majhne pečate. Te drobneopekline se v enem tednu zabrazgotinijo.S tem uniči posamezne okvarjene žilice naočesnem ozadju in tako prepreči nadalj-nje krvavitve ter zmanjša oteklino.

Če je mrežnica močno prizadeta, pa jo,da bi preprečili nastajanje novih hitrokrvavečih žilic, razen rumene pege, pope-čatijo v celoti. Ker lahko lasersko zdra-vljenje le ohrani vid, ne more pa ga povr-niti, je potrebno, da pravočasno odkrije-mo diabetično retinopatijo in začnemozdravljenje, preden sta vidin mrežnica v celoti pro-padli, pove očesni zdrav-nik primarij Sevšek, ki la-serski poseg ocenjuje kottako rekoč neboleč. Bolniklahko po posegu takoj odi-de domov, le da zaradi raz-širjene zenice in pokritegaočesa ta dan ne sme vozi-

ti. En teden po posegu pa bolniku odsve-tujejo težja fizična dela.

Sama laserska fotokoagulacija nima po-membnejših stranskih učinkov. Le tedaj,ko zdravljenje zahteva obsežen laserski po-seg, imajo lahko bolniki posledično zože-no vidno polje in slabši vid ponoči.

Novost v laserskem zdravljenjuLjubljanska Univerzitetna očesna klini-

ka je pred dvema letoma lasersko zdravlje-nje dopolnila z uporabo mikropulznegadiodnega laserja, ki velja za novost ne lev Sloveniji, temveč tudi v Evropi, pojasnju-je primarij Davorin Sevšek. Ta laser v na-sprotju z navadnim ne poškoduje mrež-nice in zato lahko z njim varno pečatijo vpredelu rumene pege. Z njim lahko zdra-

vijo oteklino rumene pegeoziroma makularni edem,ki je najpogosteje posledi-ca diabetične retinopatije.Novi mikropulzni diodnilaser prinaša dobre rezul-tate, ki so primerljivi zzdravljenjem očesnih bole-zni z biološkimi zdravili inkortikosteroidi.

Biološka zdravila in kortikosteroidi

Obsežen makularni edem zdravijo tudiz injekcijami kortikosteroidov in biolo-ških zdravil, ki jih vbrizgajo neposrednov bolnikovo oko. Pri teh posegih pa lah-ko pride do neželenih učinkov, kot so po-višan očesni tlak, odstop mrežnice in no-tranje vnetje očesa, opozarja primarij Sev -šek. Pogosto pa je treba obsežne spre-membe v makuli zdraviti s kombinacijo la-serske tehnike in očesnih injekcij.

K ohranitvi vida lahkopripomoremo tudi sami

Najpomembnejši je dobro urejen krvnisladkor. Ker pa očesno žilje dodatno bre-menijo zvišan krvni tlak, povečana ko-ličina maščob v krvi in kajenje, lahko zzdravim življenjskim slogom za dobervid marsikaj storimo tudi sami. Zatoprim. mag. Davorin Sevšek sladkornimbolnikom odsvetuje kajenje, priporočapa redno kontrolo in zdravljenje poviša-nega krvnega tlaka in holesterola. Vse-kakor pa tudi redne obiske pri očesnemzdravniku.

Proliferativna diabetičnaretinopatija - pečati polaserski fotokoagulaciji.

Diabetični makularni edem ozi-roma okvara rumene pege zaradisladkorne bolezni spada med po-zne zaplete sladkorne bolezni, in si-cer v okvir diabetične retinopatije.»Rumena pega je ključna za ostrinovida, zato jo obravnavamo posebej.Diabetični makularni edem se lah-ko pojavi na kateri koli stopnji dia-betične retinopatije. To pomeni, danekdo z napredovalo diabetično re-tinopatijo lahko še vedno precej do-bro vidi in po drugi strani oseba zblago obliko diabetične retinopatiježe ima zelo moten vid,« razlaga so-govornica.

Redno na pregledSpremembe v vidu po navadi opa-

zimo relativno pozno, zato so zapreprečevanje hujših zapletov klju-čni redni presejalni pregledi. »Si-stem, ki ga imamo v UKC Ljubljana,seveda ni idealen, je pa učinkovit.Vsakomur, ki pride na pregled k dia-betologu v tukajšnjo diabetološkoambulanto, avtomatično slikajo oče-sno ozadje. Te slike nato pregleda-mo oftalmologi in če ugotovimo opa-zne spremembe, pacienta povabi-mo na pregled še k nam. Tako ga lah-ko redno spremljamo in začnemozdraviti, takoj ko je to nujno.« V Slo-veniji je sodelovanje med diabetolo-gi in oftalmologi sicer različno ure-jeno, kar ne zagotavlja nujno enakoučinkovite obravnave vseh bolnikov. Asist. mag. Mojca Ur-bančič: »Zato je med našimi cilji tudi poenotenje tega proce-sa.« V vsakem primeru, še poudarja oftalmologinja, imajo ve-liko odgovornost za svoje zdravje tudi sladkorni bolniki

sami. »Najprej morajo biti dobro se-znanjeni z vsemi mogočimi zapleti.Kajti bolnik, ki ve, na kaj mora bitipozoren, in ki redno hodi na pre-glede k oftalmologu, ima manjšetveganje, da bi se razvile napredova-le spremembe. Tisti, ki mu dovoljzgodaj oziroma pravočasno pomaga-mo, pa lahko pričakuje boljši izidzdravljenja.« Hitrejše ukrepanje intako učinkovitejše zdravljenje omo-goča tudi ustrezna uporaba diagno-stičnih preiskav pri pacientih, prikaterih sumijo na DME. To sta pred-vsem fluorescenska angiografija(FA), ki pokaže stanje žilja, in opti-čna koherenčna tomografija (OCT),ki ponudi sliko mrežnice v prerezu.

Od laserja k injekcijamLasersko zdravljenje je za zdaj edi-

ni način zdravljenja DME pri nas, kiga plača zavarovalnica. Asist. mag.Mojca Urbančič: »Načela laserske-ga zdravljenja še vedno veljajo. Konajdemo prisotne točno določenespremembe, z laserskim zdravlje-njem lahko zmanjšamo tveganje zaokvaro vida za nekaj več kot 50 od-stotkov. Lasersko zdravljenje v veči-ni primerov omogoča ohranjanjevida, ga pa ne izboljša. Novejši laser-ji, kot je na primer mikropulzni, somanj travmatski za mrežnico, sajvplivajo le na celice, s čimer se spre-meni metabolizem.« Z novimi zdra-

vili, t. i. zdravili anti-VEGF, pa se zdravljenje bolezenskih spre-memb pri DME ne le bistveno spreminja, ampak je tudi po-membno uspešnejše. Zdravila anti-VEGF so t. i. zaviralci žil-nega endotelijskega rastnega faktorja. Funkcija VEGF je na-

mreč stimulacija razraščanja žilic,vpliva na prepustnost žilja. »Pri slad-kornih bolnikih je raven omenjene-ga rastnega faktorja v očeh poviša-na, zato se žilice bolj razraščajo inso bolj prepustne. Zdravila, razvitana podlagi boljšega poznavanja pa-


OSREDNJA TEMA: Sladkorni bolnik in zdravje oči – strokovni posvet

Asist. mag. Mojca Urbančič, dr. med., spec.oftalmologije, Očesna klinika UKC Ljubljana: Novinačini zdravljenja starostne degeneracije rumenepege in – upamo, da čim prej tudi – diabetičnega

makularnega edema pomembno spreminjajo načinnašega dela. Bolnik z DME v okviru laserskega

zdravljenja prihaja na tri do štiri mesece, v okviruterapije z zdravili anti-VEGF pa vsak mesec. Za vsemprijazno obravnavo takó občutno povečanega števila

bolnikov nas ni dovolj, kar se odraža tudi vcelodnevnem čakanju na preglede in poseg. Hkrati zuvedbo novih zdravil moramo torej na novo urediti

tudi obravnavo naših pacientov.

»Okvaro rumene pege v okviru sladkorne bolezni različno poimenujemo,običajno diabetična makulopatija ali diabetični makularni edem (karpomeni kopičenje tekočine v tem delu očesa). Ta pozni zaplet sladkornebolezni prizadene od 1 do 5,7 odstotka sladkornih bolnikov ter je hkratinajpogostejši vzrok za slepoto zaradi diabetične retinopatije.«

Sodobna obravnava bolnika z diabetičnim mak ularnim edemom

»Študije, na podlagi katerih smo vzpostavili smernice za zdravljenje diabetičnega makularnega edema, so stareže skoraj štiri desetletja in ves ta čas nismo dočakali kakšnega posebnega napredka. Nova zdravila prinašajopomembno razliko – so učinkovitejša in vid izboljšajo, ne le ohranijo,« glede novosti na področju zdravljenjadiabetičnega makularnega edema (DME) poudarja asist. mag. Mojca Urbančič, dr. med., spec. oftalmologije z Očesne klinike UKC Ljubljana.

® Tina Kralj

foto

: BRA

NE

BOM

BAČ

tofiziologije, blokirajo receptorje za VEGF.« Zdravilo vbri-zgajo neposredno v oko, za poseg pa je treba bolnika pri-praviti v sterilnem okolju operacijske sobe, s čimer sezmanjša tveganje za morebitne zaplete, kot so na primerinfekcije.

Za koga je primerno?Zdravljenje z injekcijami zdravila anti-VEGF so najprej za-

čeli uporabljati pri starostni degeneraciji rumene pege. Odleta 2011 pa je registrirano tudi tovrstno zdravilo za zdra-vljenje DME. Kot se je izkazalo v študijah, se vid sladkor-nega bolnika z DME po tovrstnem zdravljenju v povpreč-ju izboljša za šest do deset črk, kar pomeni za eno do dvevrstici v tabelah. »To je občutno boljši izid kot z laserskimzdravljenjem,« razlaga asist. mag. Mojca Urbančič, »hkra-ti zdravilo anti-VEGF ne povzroča iatrogene okvare.« Zdra-

vljenji se razlikujetatudi glede na čas učin-ka. »Pri laserskih po-segih se učinek poka-že več mesecev poz-neje, včasih to traja

tudi leto ali dve. Zdravila anti-VEGF učinkujejo po nekajdnevih, njihov učinek traja približno mesec dni. To je tudipomanjkljivost tega zdravljenja, torej stalne nove aplikaci-je. Vendar so študije hkrati pokazale, da se med zdravlje-njem ravnovesje v očesu spreminja, kar pomeni, da vsakanova injekcija ne pomeni novega začetka zdravljenja. Ve-čina bolnikov ne potrebuje nove injekcije prav vsak mesec,seveda pa morajo vsak mesec priti na kontrolni pregled.Zdravilo se dodaja, dokler se vid izboljšuje. Ko se to usta-vi, je treba pacienta opazovati in če se stanje začne spet slab-šati, znova začeti terapijo.« Kateri bolnik je primeren, odlo-či oftalmolog na podlagi pregleda in opravljenih že ome-njenih preiskav (FA, OCT).

Na kaj paziti po posegu

Lasersko zdravljenje DME ambulantno izvajajo v vseh bol-nišnicah pri nas z oftalmološkimi oddelki. Drobne opekli-ne, ki jih povzroči laser, se stabilizirajo v tednu dni, v temčasu se je treba izogibati večjim naporom.

Tudi zdravljenje z zdravili anti-VEGF je ambulantni po-seg. Prvi kontrolni pregled, ki je načrtovan kot vnovičen po-seg, sledi po mesecu dni. Bolnik po posegu dobi navodila,v katerih primerih naj se oglasi na pregled predčasno, dabi se tako izognil morebitnim hudim zapletom. Znaka zavrnitev sta denimo poslabšanje vida ali pordelost očesa. »Vteh primerih naj se bolnik vrne v dežurno ambulanto, sajje huda infekcija lahko za oko usodna.«

Primere, ko DME nastane zaradi patoloških povezav medmrežnico in steklovino, zdravijo z operacijo. Ta vzrok zaDME je sicer precej redkejši.

»Končno imamo zdravljenje,ki ne le ohranja vid, ampakga tudi izboljša!«

Sodobna obravnava bolnika z diabetičnim mak ularnim edemom

Glavkom, nekateri ga poznajo pod sta-rim imenom zelena mrena, je napredu-joča okvara vidnega živca, ki prenaša in-formacije do možganov. Pri glavkomuse živec okvari ravno na mestu, kjer živ-čna vlakna izstopajo iz očesa. Spremem-be na vidni funkciji nastanejo tedaj, koodmre večji del živčnih vlaken. Bolnikima lahko že precej napredovalo bolezen,a je ne zazna, saj imajo človeški možga-ni sposobnost, da izpad vida oziroma ti-sti predel, ki ga oko ne zazna, kompen-zirajo in ga zapolnijo s podobnostmi izokolja. Tako bolnikova vidnost lahkoostaja še vedno relativno dobra, ugota-vlja docentka Cvenklova. Številni bolni-ki z glavkomom pripovedujejo o zame-gljenem ali malo temnejšem vidu, največ-

krat spremembe dolgo niti ne opazijo. Davidijo skozi tunel, pa povedo šele, ko sio glavkomu tudi kaj preberejo. Najpogo-steje spremembe opazijo tedaj, ko si enooko pokrijejo in ugotavljajo, da na enooko vidijo slabše kot na drugo, pojas-njuje doktorica Cvenklova.

Glavkom odprtega zakotjaTa najpogostejši glavkom namreč ne

poteka vedno simetrično in lahko enooko prizadene bolj kot drugega. Značil-nost te potuhnjene oblike glavkoma jepočasno napredovanje, brez bolečin intežav z vidom, ki najpogosteje prizade-ne starejše od 65 let. Ravno starost je do-datni razlog, da bolnik spremembamvida ne namenja primerne pozornosti,

saj jih pripisuje sta-ranju ali pa sivimreni, pripovedu-je specialistka of-talmologinja. Oče-sni tlak takega bol-nika se namreč po-časi zvišuje, sajprekatna vodka, kinastaja v očesu,slabo odteka. In če-prav je vidni živecže dodobra načet,bolnik v očesu nezaznava bolečine.

Ko pa bolnik vendarle opazi poslabšanjevida, je glavkom na že zelo napredova-li stopnji. Ker je pešanje vida zaradi glav-koma nepopravljivo, je pomembno, daga zgodaj odkrijejo. S spremljanjem inzdravljenjem bolnik namreč vendarleohrani vidno funkcijo.

Glavkom zaprtega zakotjaZanj so značilne bolečine v očesu, gla-

vobol, rdeče oko in mavrični krogi oko-li svetlobe. Ta oblika bolezni nastane,ker očesna tekočina ne more odtekatiskozi zakotje, ki ga prekriva in zapira

Skriti tat vida

Glavkom je drugi najpogostejši vzrok slepote na svetu. Strokovnjaki ocenjujejo, da približno polovica bolnikovbolezni sploh ne zazna, saj ta najpogosteje poteka potuhnjeno. Podobno kot diabetes, ki sicer po nekaterih ne najbolj zanesljivih študijah domnevno tudi spada med dejavnike tveganja za nastanek glavkoma, ugotavlja doc. dr. Barbara Cvenkel, oftalmologinja z Očesne klinike UKC Ljubljani.

OSREDNJA TEMA: Sladkorni bolnik in bolezni oči – glavkom


® Slavka Brajovič Hajdenkumer

Ulica kot jo vidi zdrav človek

Ulica kot jo vidi bolnik z začetnim glavkomom Pogled bolnika s hudim glavkomom

Doc. dr. Barbara Cvenkel, oftalmologinja z Očesne klinike UKC Ljubljani

foto

: BRA

NE

BOM

BAČ

šarenica. Potrebno je takojšnje zdravlje-nje, ki večini bolnikov povsem povrnevid. Če pa z zdravljenjem odlašamo, pov-zročimo nepopravljivo okvaro očesa inposlabšanje vida. Vendar, kot opozarjadoc. dr. Cvenklova, tako dramatična obli-ka glavkoma zaprtega zakotja poteka lev 20 do 30 odstotkih primerov, pri veli-ki večini bolnikov s to obliko glavkomapa je lahko potek bolezni prav tako po-tuhnjen, na dogajanje opozarja le zame-gljenost vida. Glavkom lahko sicer priza-dene tudi otroke, a ta oblika je na srečoprecej redka in je povezana z razvojni-mi anomalijami očesa.

Dejavniki tveganjaPogostnost glavkoma s starostjo močno

narašča. Statistika pravi, da pri štiridese-tih letih za najpogostejšo obliko glavko-ma zbolita dve osebi na tisoč ljudi. Pri sta-rejših od osemdesetih let pa ima glavkomže kar okoli osem odstotkov populacije.Izjemno pomemben dejavnik tveganjaje tudi povišan očesni tlak. Za razvojglavkoma smo dovzetnejši tudi, če so gaže imeli svojci v prvem kolenu. Takšnadružinska anamneza zahteva prve te-meljite očesne preglede že pri tridesetihali petintridesetih letih. Glavkom po ne-katerih študijah, ki sicer niso povsemzanesljive, ocenjuje dr. Cvenklova, tudibolj ogroža diabetike. Med dejavniki tve-ganja za razvoj glavkoma pa so še srčno-žilne bolezni, nizek krvni tlak, motnjeprekrvitve, ki se kažejo v hladnih rokahali nogah, in kratkovidnost. Kratkovidnooko je namreč večje in daljše in njegovapodporna tkiva so navadno šibkejša.

Temeljit pregled očiČe glavkom odkrijejo pravočasno, v

začetnejši fazi, lahko oftalmologi v veči-ni primerov preprečijo nadaljnje peša-nje vida. Pri napredovali obliki pa lahkoočesni zdravnik le še upočasni napredo-vanje bolezni. Vidni živec je namreč delcentralnega živčnega sistema. Staranje papomeni odmiranje živčnih vlaken že ponaravni poti. Da bi diagnosticirali glav-kom, je potreben temeljit oftalmološkipregled. Zgolj merjenje očesnega tlaka šeni dovolj. Poleg tega bo očesni zdravnikpregledal očesno zakotje, izstopišče vid-nega živca na očesnem ozadju in če bopotrebno, tudi testiral vidno polje za vsa-ko oko posebej. Nekatere preiskave bozdravnik ponovil večkrat, da bi ugotovil,ali nastajajo spremembe, ki kažejo nanapredovanje bolezni.

ZdravljenjeŽe nastala glavkomska okvara vida

je nepovratna in je z zdravljenjem nemoremo zmanjšati. Doc. dr. BarbaraCvenkel z Univerzitetne očesne klinikev Ljubljani pojasnjuje, da je edino do-kazano učinkovito zdravljenje glavko-ma znižanje očesnega tlaka, s katerimodložijo nastanek in napredovanje glav-koma. Očesni tlak znižajo s kapljicami,

ki imajo najmanj negativnih učinkovna oči in organizem. Kapljice namrečzmanjšajo nastanek prekatne vodke vočesu in/ali povečajo njeno odtakanjeiz očesa. Pri zdravljenju glavkoma od-prtega zakotja lahko očesni tlak zniža-jo tudi z laserskimi posegi. Včasih pa seje treba zdravljenja glavkoma lotiti tudiz operacijo, kjer operater pod mikrosko-pom napravi novo pot, da prekatna vod-ka laže odteka iz očesa. Vsekakor so prizdravljenju pomembni redni kontrolnipregledi, pri katerih oftalmolog prilago-di oziroma spremeni zdravljenje, daprepreči napredovanje bolezni. To jesicer po besedah strokovnjakinje s po-dročja glavkoma zelo individualno inodvisno od vrednosti zvišanega očesne-ga tlaka. Bolezen ima pogosto linearenpotek, vedno pač ne. Zato je spremlja-nje bolnika toliko pomembnejše, opo-zarja dr. Cvenklova.

Skrivni tatGlavkom, ki ga najbolje opiše besed-

na zveza “skrivni tat vida”, lahko najbo-lje zajezimo z rednimi očesnimi pregle-di. Ti so za ljudi, ki imajo večje tvega-nje za nastanek bolezni, priporočljivine glede na starost. Mednje spadajo tudisladkorni bolniki. Pri štiridesetih letihdoc. dr. Cvenklova pregled priporočavsakomur, tudi če nima težav z očmi. Sta-rejši od 65 let pa naj bi šli na temeljit pre-gled na eno do dve leti.

Več informacij o glavkomu lahko poiš-čete na http://www.glavkom.szd.si/.

Zdravo izstopiščevidnega živca

Izstopišče vidnegaživca pri glavkomu

Diabetična retinopatija, odkrita v zelonapredovalih oblikah, lahko v skrajnihprimerih povzroči slepoto. Pravzapravje, kot pravi asist. mag. Mojca Urban-čič, dr. med., specialistka oftalmologi-nja z Očesne klinike UKC Ljubljana,prav diabetična retinopatija najpogostej-ši vzrok slepote v starosti med 20 in 75leti. In ta podatek seveda vsemu sku-paj daje dodatno težo, saj poleg velike-ga zdravstvenega bremena dodaja člo-veku še eno – socialno-ekonomsko.Slepota sredi najbolj dejavnega življenj-skega obdobja človeku povsem spreme-ni življenje in zahteva prilagoditve takorekoč v vsem. Vsi se ji ne zmorejo pri-lagoditi optimalno in imajo zaradi njenemalo težav. Tudi zato je dejstvo, daje slepoto kot posledico sladkorne bo-lezni veliko bolje preprečevati. To pa jemogoče predvsem s čim boljšim nad-zorom nad osnovno boleznijo in red-nimi kontrolnimi pregledi pri oftalmo-logu, svetuje sogovornica.

Retinopatija zaradi sladkorne bole-zni nastane zaradi dolgotrajno poviša-nih vrednosti krvnega sladkorja, kardolgoročno poškoduje drobne žile, meddrugim tudi tiste žilice, ki prehranjuje-jo očesno mrežnico. Zaradi povečanihsladkorjev v krvi se spremenijo žilne ste-ne, ki po eni strani postanejo bolj pre-pustne, po drugi pa se hitreje mašijo. Za-radi večje prepustnosti v mrežnico pre-hajajo tekočina, lipoproteini, prihajado mikrokrvavitev in to so vse značil-ne spremembe v mrežnici. Na pregle-du očesnega ozadja oftalmolog kot ene-ga prvih znakov opazi tudi mikroane-vrizme v žilicah mrežnice. Ko se spre-membe stopnjujejo, razlaga sogovorni-ca, se povečuje ishemija mrežnice (pre-majhna oskrba s kisikom) in oko posku-ša samo popraviti škodo (na žilicah)tako, da tvori nove žilice. Temu stroko-vno rečejo neovaskularizacija. Težava je,ker na novo nastale žilice niso normal-

ne, ampak so bolezenske ter bolj pre-pustne in nagnjene h krvavitvam. Zatov mrežnici sčasoma nastaja čedalje večbrazgotinastega tkiva oziroma, kot re-čejo strokovnjaki, fibrozno žilne proli-feracije. To tkivo se krči, kar lahko z na-predovanjem retinopatije privede doodstopa mrežnice.

Prikrade se brez bolečinVseh teh sprememb bolnik s sladkor-

no boleznijo večinoma ne zazna. Da jenekaj narobe, se zave šele takrat, kopride do krvavitve v steklovino, do od-stopa mrežnice ali je prizadeta rumenapega, ki je centralni del očesa in s ka-terim najbolj jasno vidimo. Ko je priza-deta rumena pega, je prizadet central-ni vid – vidna ostrina in šele takrat bol-nik sam opazi, da je nekaj narobe. Zatotudi v napredovalih fazah retinopatijeob neprizadeti rumeni pegi bolnik samne more posumiti, da je z njegovimiočmi nekaj hudo narobe (razen, če negre za krvavitev v steklovino ali odstopmrežnice).

Prav zato, je zelo jasna dr. Urbanči-čeva, je ključnega pomena, da je vsaksladkorni bolnik pod rednim nadzo-rom ne le diabetologa, temveč tudi of-talmologa.

Spremembe lahko opazne že ob diagnozi sladkornebolezni

Diabetična retinopatija je eden odtreh najpogostejših poznih zapletovsladkorne bolezni, kar pomeni, da serazvije po več letih bolezni. Bolezentipa 1 diagnosticirajo zelo kmalu po ti-stem, ko se začne, saj so znaki pravilo-ma dokaj jasni in bolnik v zdravstvenistiski, ki ga zelo zgodaj pripeljejo kzdravniku ter s tem do prave diagnozein takojšnjega zdravljenja. Ti bolnikiso seveda pod stalnim nadzorom dia-betologa. Ta jih v nekako prvih petih le-

tih od vznika bolezni napoti k oftalmo-logu, ki nato redno spremlja stanjemrežnice in ob morebitnih znakih re-tinopatije začne ustrezno ukrepati.

Sladkorna bolezen tipa 2 in retinopatija

Ta tip bolezni se razvija lahko zelodolgo, po tihem in ne da bi se človekpravzaprav zavedal, da ima zelo resnobolezen. Ko je diagnoza končno posta-vljena, se neredko zgodi, da ima bol-nik tudi že nekatere pozne zaplete,tudi diabetično retinopatijo, zato naprvi pregled pri oftalmologu sevedane sme čakati dolgo, ampak ga diabe-tolog pošlje praviloma takoj. Prvo innajpomembnejše pravilo pri obravna-vi diabetične retinopatije, kot pravinaša sogovornica, namreč je, čim prejjo odkrijemo, tem manjša je škoda inboljše so možnosti za (čim daljšo)ohranitev vida. Ohranitev vida je seve-da v največji meri odvisna od spre-memb, ki so na očeh že prisotne, in odtega, kako hude so. Najpomembnejšeso spremembe, ki nastanejo v rumenipegi, ter napredovale spremembe, prikaterih prihaja do krvavitev iz novih ži-lic v mrežnici oziroma do brazgotinje-nja in krčenja brazgotin ter posledi-čno do odstopa mrežnice. Slepota za-radi sladkorne bolezni nastane pravi-loma zaradi dveh dogodkov: prvič, za-radi trajnih okvar v rumeni pegi oziro-ma zaradi odstopa mrežnice. Vendar paje slepota zaradi odstopa mrežnice vrazvitem svetu danes zelo redka, pra-vi naša sogovornica.

Prej ko jo odkrijejo, boljše so možnosti

Za sladkornega bolnika je seveda naj-pomembnejše vprašanje, ali se diabe-tična retinopatija lahko zdravi. Odgovorje sicer manj spodbuden, saj tega sta-nja, ko se enkrat začne, ni mogoče

Zapleti na očeh

Sladkorna bolezen je kompleksno obolenje, ki vpliva na stanje celotnega organizma. Zaradi svoje narave inlastnosti sčasoma zelo poškoduje drobne žile in periferno živčevje, zato ima veliko bolnikov tako imenovane poznezaplete bolezni. Trojček, ki najpogosteje prizadene bolnike, obsega zaplete na perifernih živcih nog, slabšedelovanje ali celo odpoved ledvic in zaplete na očeh oziroma tako imenovano diabetično retinopatijo.

OSREDNJA TEMA: Sladkorni bolnik in bolezni oči – diabetična retinopatija



ozdraviti, vendar pa obstaja nekaj učin-kovitih načinov, s katerimi lahko oftal-mologi stanje vsaj blažijo in prepreču-jejo napredovanje, razlaga dr. Urbanči-čeva. Vsekakor pa je najpomembnej-še, da retinopatijo odkrijejo čim prej. Vtem primeru so možnosti boljše in je vidohranjen dlje časa. To so potrdile tudiraziskave. Načrtno presejanje sladkor-nih bolnikov na retinopatijo je v 90 od-stotkih preprečilo možnost hudih okvarin slepote. »Oftalmologi še ne zmoremoozdraviti mrežnice, lahko pa zaustavi-mo napredovanje okvare in s tem ohra-nimo vid. Zato je zelo pomembno, kakoje vodena sladkorna bolezen in kako jeurejen in voden bolnik. Bolje ko je ure-jen, manjša ko so nihanja krvnega slad-korja, če ima ob tem tudi urejena hole-sterol in pritisk, je bistveno manj mož-nosti, da bi retinopatija napredovala vhujše oblike in spremembe.

Oblike zdravljenjaRetinopatijo zdravimo z lasersko koa-

gulacijo. To je postopek, med katerimna mrežnici naredimo z laserjem drob-ne opeklinice in s tem relativno zmanj-

šamo ishemijo (zmanjšano preskrbo skisikom) in dosežemo novo ravnovesje,s tem pa se zmanjša stimulus za napre-dovanje sprememb. Lasersko zdravlje-nje po potrebi večkrat ponavljamo, s či-mer pri večini bolnikov vsaj upočasni-mo napredovanje sprememb. Kadar sospremembe že tako velike, da je mrež-nica že začela odstopati ali prihaja doponavljajočih se krvavitev v oko, kar po-meni, da takrat bolnik nič ne vidi alizelo slabo. Poleg tega dolgotrajna pri-sotnost krvi v očeh škoduje mrežnici.V takih primerih se odločimo za ope-racijo (vitrektomijo), med katero gre-mo s posebnim instrumentom v oko iniz njega odstranimo steklovino, s tempa imamo dostop do mrežnice. Če je od-stopila, jo vnovično naležemo na pod-lago ali kako drugače popravimo, čeje to potrebno,« pojasnjuje dr. Urban-čičeva.

Spremembe na rumeni pegi, ki soposledica sladkorne bolezni, lahkozdravijo na dva načina. Manjše spre-membe zdravijo z lasersko koagulaci-jo, razširjene spremembe, pri katerihlaser ni bil dovolj učinkovit, pa zdravi-

jo z zdravili, ki sodeč po dosedanjih kli-ničnih raziskavah veliko obetajo. Tre-nutno uporabljajo tarčno zdravilo izskupine zdravil, ki zavirajo žilni endo-telijski rastni faktor (anti-VEGF) in jena voljo v sklopu raziskave, obstaja paše eno zdravilo, ki našim bolnikom žalše ni dostopno. Te kažejo, da v primer-javi z laserskim zdravljenjem, ki ohra-ni takšno stopnjo vida, kot jo je bolnikimel ob začetku zdravljenja, pa zdra-vila vid celo nekoliko izboljšajo. Po-manjkljivost zdravila je v tem, da je vobliki injekcij, ki jih je treba v oko da-jati vsak mesec.

Novosti v zdravljenjuTrenutno je v fazi razvoja in raziskav

tudi zdravljenje s kortikosteroidi. Kak-šni bodo rezultati, bo treba počakati šenekaj časa. Vsekakor pa velja in ne mo-remo dovolj močno poudariti, da so vtem trenutku kljub vsej sodobni medi-cini in laserski tehnologiji še vedno naj-boljša izbira dober nadzor nad osnovnoboleznijo, redno upoštevanje zdravni-kovih nasvetov ter redni obiski pri of-talmologu.

Do lani so kirurško zdravljenje diabe-tične retinopatije izvajali le na ljubljan-ski očesni kliniki, odslej – za zdaj v ne-koliko manjšem obsegu – je ta posegmogoč tudi v mariborskem UKC. Leta2011 je bilo med bolniki, ki jih je operi-ral naš sogovornik, 16,6 odstotka slad-kornih bolnikov, ti so poseg potrebova-li zaradi diabetične retinopatije oz. za-pletov pri diabetični retinopatiji. Vsehskupaj, ki potrebujejo ta poseg, je torejpribližno petina.

Zdaj kirurško zdravljenje napredova-le diabetične retinopatije sicer potrebu-je občutno manj bolnikov kot še pred de-setletjem. Ob tem je vitrektomija učin-kovitejša in imajo bolniki po njej zelomalo zapletov. Mag. Xhevat Lumi: »Pritem sta enako pomembna oba dejavni-ka. Torej tako boljša obravnava sladkor-nih bolnikov kot izboljšana tehnologijas pripomočki, ki so danes na voljo. Zad-njih nekaj let bolnike po večini zdravi-mo s t. i. brezšivno vitrektomijo, ki po-leg boljših rezultatov prinaša tudi hitrej-še okrevanje z občutno manj zapleti.«

Lokalna ali splošna anestezijaKot za vsak kirurški poseg je treba

dan pred operacijo priti v bolnišnico, nadan posega pa biti tešč. Bolnik, ki se pri-pravlja na vitrektomijo, se v večini pri-merov lahko odloči, ali bo obseg pre-stal v lokalni ali splošni anesteziji. »Pritem seveda upoštevamo njegovo splošnozdravstveno stanje in stanje očesa, kiga nameravamo operirati. Pri operaciji,ki je zahtevnejša in zato primerno dalj-ša, se prej odločimo za splošno aneste-zijo, saj bolnik teže zadrži nepremičenpoložaj uro ali dlje, pri čemer – glede na

to, da je zaradi operacije pokrit prekobraza – zrak dobiva po cevki. Pri slad-kornih bolnikih, ki jih operiramo, morabiti vedno prisoten anesteziolog, saj soto osebe s praviloma številnimi pridru-ženimi bolezenskimi stanji.« Bolnikom,ki operaciji budno prisostvujejo in mo-rajo tudi sodelovati, omrtvičijo oko. Takosicer čutijo, kaj se dogaja, in vse slišijo,vendar jih ne boli. Če po operaciji ni po-sebnih zapletov, je bolnik odpuščen žedan zatem. V tednu dni mora na prvikontrolni pregled k izbranemu oftalmo-logu, v treh mesecih ga pregleda še oče-sni zdravnik, ki ga je operiral. Po ope-raciji bolnik morda še nekaj časa čuti ne-kaj nelagodja v očesu, bolelo pa naj gane bi in tudi učinek – torej izboljšan vid– je mogoče opaziti tako rekoč takoj poposegu.

Kaj pa zapleti?Zapletov je po vitrektomiji zelo malo,

ima jih manj kot pet odstotkov operira-nih. Takoj pa je treba nazaj – k svojemuoftalmologu ali v dežurno oftalmolo-ško ambulanto –, če oko začne boleti,če se nenadoma poslabša prej že izbolj-šan vid ali če oko postane vneto, rdečein draženo oziroma zakrvavi. Je v tehprimerih nujna takojšnja nova operaci-ja? »Ne, v večini primerov lahko poma-gamo z zdravili. Bolnik z neurejenimočesnim tlakom bo po operaciji mordazačutil bolečine ali imel začasno slabšivid, saj se pritisk v očesu zaradi opera-cije lahko prehodno poviša. To je mo-goče urediti z zdravili. Enako lahko po-magamo bolnikom, ki se vrnejo z vnet-jem na površini operiranega očesa. Huj-ši zaplet je znotrajočesno vnetje, pri ka-

Vsako leto ga potrebuje manj bolnikov

Ko so druge možnosti – glede na klinične smernice je to predvsem laserska fotokoagulacija – zdravljenjadiabetične retinopatije izčrpane, torej ne učinkujejo več, imajo sladkorni bolniki z napredovalo proliferativnodiabetično retinopatijo na voljo še kirurško zdravljenje. Zdravljenje s posegom, imenovanim vitrektomija, nam jepodrobneje razložil asist. mag. Xhevat Lumi, dr. med., spec. oftalmolog z Očesne klinike UKC Ljubljana.

OSREDNJA TEMA: Sladkorni bolnik in zdravje oči – zdravljenje diabetične retinopatije


® Tina Kralj

»Seveda gre za približno oceno na podlagilastnega dela. Vendar se delež sladkornihbolnikov, ki imajo tako hudo napredovalo

diabetično retinopatijo, da potrebujejokirurško zdravljenje, zagotovo občutno

zmanjšuje. Medtem ko smo pred desetletjemtako rekoč vsak dan operirali enega takegabolnika, zadnja leta v povprečju operiramo

enega na teden.« Tako pravi asist. mag.Xhevat Lumi, dr. med., spec. oftalmolog z

Očesne klinike UKC Ljubljana.

»Bolniki naj vedo, da s kirurškimzdravljenjem diabetičneretinopatije ne odpravimosladkorne bolezni, ampak (delno)le njene posledice, ki pa se z nadaljnjo osnovno boleznijoznova pojavljajo. Zato je ključnadobra urejenost same sladkornebolezni.«

Izraz vitrektomija v dobesednem prevodu pomeni odstranitevsteklovine in označuje operativni poseg, s katerim delno ali vceloti odstranijo steklovino. Steklovina je vodeno-želatinastamasa, ki zapolnjuje notranjost očesa med lečo in mrežnico. Vsprednjem delu očesa se nahaja prozorna leča, ki usmerjasvetlobo skozi steklovino v zadnji del očesa, imenovan mrežni-

ca. Mrežnica možganom pošilja sliko, ki jo vidimo. Poseg izva-jajo od konca 60. oziroma začetka 70. let minulega stoletja,zadnja desetletja s t. i. brezšivno tehniko. Najnovejši instru-menti imajo namreč tako majhen premer, da se vbodna rana,narejena pod ustreznim kotom, takoj po posegu nepredušnospontano zalepi nazaj.

foto

: BRA

NE

BOM

BAČ


terem je praviloma resnično potrebenvnovičen kirurški poseg. Kako redkonastane, lahko ponazorim s podatkom,da se v minulem desetletju pri svojihbolnikih s tako hudim zapletom še ni-sem soočil.«

Individualna odločitevKirurško zdravljenje zapletov zaradi

diabetične retinopatije je primerno zasladkorne bolnike z napredovalo stopnjoproliferativne diabetične retinopatije,katerim lasersko zdravljenje ne zaleževeč. »Od časa do časa,« ob tem razlagamag. Lumi, »še vedno obravnavamokakšnega bolnika, ki pride k nam s takohudimi okvarami, da mu je mogoče –seveda le delno – pomagati le še s kirur-škim zdravljenjem, a pred pregledompri nas še nikoli ni bil pri oftalmologu.Govorim o bolnikih, ki že dolga letavedo, da imajo sladkorno bolezen. Tudizato je treba poenotiti možnosti prese-jalnih pregledov za diabetično retinopa-tijo in enako obravnavo ponuditi vsembolnikom po vsej Sloveniji.« Kriteriji,kdo je kandidat za operacijo in kdaj najbi jo izvedli, se z leti sicer nekoliko spre-minjajo. Razvoj tehnike omogoča, da da-nes operacijo lahko ponudijo prej, kot sojo nekdaj. In vendar, naš sogovornik po-udarja: »Vedno se odločimo individual-no, torej glede na življenjski slog, potre-be, starost in splošno stanje bolnika. Napotrebo po tovrstnem zdravljenju je tre-ba gledati s človeške plati. Nekdo je (boljkot z operacijo) zadovoljen tudi s slab-šim vidom. Seveda takemu bolniku, čese mu stanje začne pomembno slabša-ti, vendarle svetujemo kirurško zdravlje-nje. Predvsem mu je treba pomagati,preden se okvari njegova rumena pega.Bolniki z odstopom mrežnice pa potre-bujejo takojšnjo operacijo.«

K težavam z mrežnico so še posebej na-gnjeni sladkorni bolniki. Pri njih je vi-trektomija pogosto potrebna zaradisprememb na mrežnici in krvavitev vsteklovino iz spremenjenega ožilja. Iz kliničnih smernic za presejanje inzdravljenje diabetične retinopatije: Indikacije za zdravljenje z vitrektomijoso: • krvavitev v steklovini ali hematovi-

treus; • odstop mrežnice;• edem rumene pege z zadebeljeno

hialoidno membrano in trakcijo.

Pri štiridesetih letih so se začele prvetežave, utrujenost, nepravilna in nered-na prehrana. Obisk zdravnika in dia-gnoza – sladkorna bolezen. Prvi šok,meni se to ne more zgoditi. Zdravljenjez dieto in tabletami, žal je življenje te-klo po svojih tirnicah, v istem slogu kotpred diagnozo. Drugi šok je bil prehodna zdravljenje z inzulinom. Seznanjensem bil z vsemi posledicami, težavamiin stranpotmi diabetesa. Tretji šok priokulistu – diabetična retinopatija. Dia-betolog in okulist ugotavljata neurejenosladkorno bolezen kot posledico stres-nega načina življenja, premalo gibanjain neurejene prehrane.

Davek sladkorne bolezniPri diabetični retinopatiji nastanejo

spremembe na očesnem ozadju. Poča-si sem začel izgubljati vid, slika je bilaneostra. Pojavile so se mi manjše krva-vitve kapilar na ozadju in manjše otekli-ne. Terapija – pečatenje z laserjem. V obeočesi sem dobil več kot 8500 pečatov. Vidse je počasi izboljševal. In četrti šok! Zženo sva odpotovala na dopust v Turči-jo. Čudovito vreme, lepa pokrajina, vča-sih neznosna vročina in 90-odstotna vla-ga v zraku. Po nekaj dneh se je moj vidzačel poslabševati, napisanega na raču-nalniku nisem videl, podnapisov na te-leviziji tudi ne, očala niso pomagala.Najhuje je bilo na poti domov. V letalunisem videl na monitor, kjer se je prika-zovala pot leta, z letališča proti domu panisem razpoznaval usmerjevalnih tabel.Vid se mi je res nenadoma poslabšal. Kotmi je razložil specialist oftalmolog dr.Bogdan Gregorčič, se to zgodi, ko se v

mrežnici zmanjša preskrba s kisikomtakrat nastane rumena pega.

Nov pristop v zdravljenjuPo pogovoru z dr. Gregorčičem sem se

odločil za zdravljenje degeneracije ru-mene pege z injekcijami Avastina v obeočesi. Bil sem tudi seznanjen s tveganjitega zdravljenja. Vključili so me v sklopraziskave, ki jo je odobrila komisija Re-publike Slovenije za medicinsko etiko.Vsi moji podatki se uporabljajo v znan-stvene namene. V približno enem letuzdravljenja se mi vid zelo izboljšuje, šelahko pišem in berem z računalniškegazaslona, vidim podnapise na televiziji,jasno razločim cestno signalizacijo inobcestne reklame. Po določenih ocenahse mi je vid izostril, izboljšal za pribli-žno 80 odstotkov. Injekcije dobivam vsa-kih 14 dni v drugo oko, tako da sem jihdo zdaj dobil že 28. Očesni pritisk je vmejah normale. Roženica je čista, leči staminimalno skaljeni. Še vedno pa obča-sno nastajajo težave z vidom, zlasti prineurejenem krvnem sladkorju in mo-jih prekrških. Tudi druga bolečinska sta-nja, prehladi, gripa, vročina, lahko vpli-vajo na ostrino slike.

Rezultati so obetavni Srečen sem, da znova skoraj normal-

no vidim in da sem se rešil morečih sanjslepote. Seveda gre velika zahvala Očes-nemu oddelku Splošne bolnišnice dr.Franc Derganc in dr. Bogdanu Gregor-čiču iz Šempetra pri Gorici. Ta okulisti-ka se po uspehih, organiziranosti in po-zitivnem pristopu do pacienta lahko pri-merja z najboljšimi klinikami v Evropi.

OSEBNA ZGODBA

Lepo je gledati in videti ® Dominik Soban

V življenju so nekatera obdobja intrenutki, ki ti spremenijo življenjski slog,življenjski tok, spustijo te na realna tla.Seveda meni kot dolgoletnemu aktivnemušportniku – rokometašu, polnemuživljenjske energije, navajenemu naspremembe življenjskega ritma, življenje

polno stresov, se ne more nič zgoditi. Poškodbe, udarci, napori, vzponi inpadci so zaznamovali mojo življenjsko pot. Različne zaposlitve, odgovornadelovna mesta, izredni študij, pa družina, nenehna nova iskanja in noviprojekti, vedno v “movimentu”, včasih ni bilo časa niti za dopust – mislilsem, da bom obrnil svet.

foto

: OSE

BNI

ARH

IVD

. S.

»Atopijski dermatitis ni enakalergijam. To je klinična diagno-za, čeprav veliko ljudi to še ved-no meša,« je poudarila Vlasta Dra-goš, ki vodi otroško ambulanto naDermatovenerološki kliniki v Lju-bljani. Atopijski dermatitis je bo-lezen sodobnega časa. Velja zabolezen otrok, ki je pred nekaj de-setletji tako rekoč niso poznali. Ssodobnim načinom življenja se jerazvila posebna oblika vnetja, ka-tere podlaga je napaka v tvorbidoločenih snovi v koži. Zakaj na-tančno je prišlo do močnejšega iz-ražanja teh sprememb v današnjih ča-sih, ne vedo natančno. Za večino prime-rov je krivih več dejavnikov, med kate-rimi alergija v nasprotju s splošnim pre-pričanjem ne igra pomembne, še zda-leč pa ne glavne vloge. Značilno je iz-boljšanje in poslabšanje vnetja tako re-koč “čez noč”, brez pametnega razloga.Najhujši je ob vnetju seveda srbež, za-radi katerega se lahko oseba z atopijskimdermatitisom spraska do krvi. »Ocenju-jemo, da ima to bolezen, tudi v Slove-niji, okrog 20 odstotkov otrok in nekajodstotkov odraslih. Pravijo tudi, da je ži-vljenje bolnikov z atopijskim dermati-tisom po svetu slabše kot bolnikov ssladkorno boleznijo. Ker jih ves čas kajsrbi. Kar naprej je koža vneta. Otroci zatopijskim dermatitisom so pogosto tudihiperaktivni, ker so v pogonu tudi zato,ker jih ves čas nekaj moti,« je pojasni-la Dragoševa.

Velik pomen seminarjevŠola za strokovno javnost (za osebne

zdravnike in pediatre), ki traja šest ur,je imela letos na programu predavanjeAlergijski pohod in patogenetski me-hanizmi atopijskega dermatitisa prof.dr.Tomaža Lundra o klinični sliki in di-ferencialni diagnozi atopijskega derma-titisa, sekundarnih okužbah pri njem, pa

o sodobni etiopatogenezi in katere bo-lezni so lahko na pogled podobne. Splo-šni zdravniki in pediatri so se seznaniliše z zdravljenjem s protivnetnimi zdra-vili, sodobno lokalno terapijo, imunomo-dulatorji, indiferentno terapijo, antihista-miniki, na koncu pa tudi, kako se take-ga bolnika vodi v splošni ambulanti. Na-men vsakoletnega seminarja je pred-vsem obnoviti znanje iz klinične der-matologije, obnoviti vso pestrost razli-čnih kliničnih oblik atopijskega derma-titisa in njemu podobnih bolezni ter ob-noviti vse sekundarno spremenjene kli-nične slike osnovne bolezni. »Največjavrednost teh seminarjev, to vedno potr-dijo vsi udeleženci, so predvsem sliko-vni prikaz različnih oblik bolezni inpraktični napotki za delo z bolniki v am-bulanti. Takih oblik izobraževanja nakonkretnih primerih vedno primanjku-je. Popolnoma drugače je, če nekdo pre-dava ex katedra iz člankov, zbranih iz li-terature, ali so predavanja iz prakse zaprakso,« je poudarila dr. Dragoševa. Do-dala je tudi, da je dodana vrednost tudiseznaniti zdravnike s sodobnim lokalnimzdravljenjem. To predavanje ima na kon-cu seminarja redno dr. Dragoševa, vnjem pa so povzete vse zadnje novostiv lokalni terapiji, ki jih v Sloveniji red-no dopolnjujejo glede na nove sodobne

svetovne smernice. Letos je to pro-kativno vzdrževalno zdravljenjez lokalnimi imunomodulatorji znatačnim prikazom za koga, kdajin konkretno pri kakšnih klini-čnih oblikah je primerno.

Izobraževanje bolnikovPrim.Vlasta Dragoš in predsed-

nica združenja ter predstojnicaklinike Tanja Planinšek Ručigajmenita, da pa je enako pomembnoin nujno tudi izobraževanje bol-nikov samih, zato so pred dvemaletoma začeli tudi edukacijo bol-

nikov s to kronično boleznijo. Idejnivodja te šole za starše (bolnih otrok z ato-pijskim dermatitisom) je dr. Dragoševain po njeni zaslugi je samozdravljenje go-tovo veliko boljše. »Dermatologi smoprepričani, da je treba bolezen voditi naveč ravneh. Vsi moramo namreč enakodelati. Vsi imeti enoten pogled in načinpri obravnavi teh bolnikov. Imeli bomoizobraževanje tudi za lekarnarje, kajtitudi oni so izjemno pomemben člen vtej verigi. Bolnik namreč ne sme dobitiod različnih profilov različne informaci-je. To ga potem samo zmede. Že tako sodanes bolniki zaradi poplave različnih in-formacij zmedeni, ne vedo, koga bi upo-števali, in to nezaupanje v nas dermato-logi zelo občutimo,« je pojasnila Drago-ševa. Dermatologi se namreč pri svojemdelu, zlasti v primeru atopijskega derma-titisa, srečujejo z veliko oviro; tri četrtbolnikov se ne drži terapije. Zato se jekot nuja pokazala tudi potreba po šoli zabolnike z atopijskim dermatitisom instarše otrok s to boleznijo. V kratkemčasu v ambulanti, kjer so zdravniki ome-jeni s časom, bolniku ne morejo razlo-žiti kompleksnosti bolezni.

Bolezen stoterih obrazovNekateri imajo blago vnetje, drugi

hudo, lahko je na vnetju bakterijska okuž -

Ko je treba živeti z nenehnim srbežem

Sodobna obravnava bolnika z atopijskim dermatitisom se je pokazala za nujo, ki pripomore k uspešnejšemuzdravljenju in ne nazadnje k zniževanju stroškov v zdravniški blagajni. Nedavna novost na seminarju za splošnezdravnike in pediatre v organizaciji Združenja slovenskih dermatovenerologov in Dermatovenerološke klinike jebilo prokativno vzdrževalno zdravljenje z lokalnimi imunomodulatorji z natačnim prikazom za koga, kdaj inkonkretno pri kakšnih kliničnih oblikah je primerno.

ZA NAŠE ZDRAVJE: Atopijski dermatitis


® Monika Kubelj

Prim. Vlasta Dragoš, dr. med.,Dermatovenerološka klinika, Ljubljana

foto

: OSE

BNI

ARH

IVM

. K.


ba, lahko je glivična. Enkrat ima ta bol-nik dodatno virusno okužbo … In to jedodana vrednost teh seminarjev. Da zna-jo torej tudi drugi zdravniki prepoznatispremembe in da se znajo bolniki sa-mozdraviti ter s tem živeti. Kajti če imaškakršnokoli kronično bolezen, je samo-prepoznavanje in samozdravljenje po-leg sodelovanja z medicinsko stroko klju-čno za uspešno zdravljenje in vzdrževa-

nje bolezni na neki sprejemljivi ravni,«je večkrat poudarila Dragoševa.

Obisk šole spremeni življenje Bolniki se tako naučijo, kdaj je čas za

samoukrepanje. Individualno vizualnoprepoznavanje je bistveno za samozdra-vljenje. Šola za bolnike in starše otrokje enkrat na mesec na dermatološki kli-niki. Obe sogovornici trdita, da bi se ob

pravilnem upoštevanju navodil in slede-nju terapiji čakalne vrste v dermatolo-giji skrajšale, stroški zdravniške blagaj-ne se bodo znižali. »Ne čudim se, daima naša država toliko pregledov in datoliko zdravil zavržemo. Žal moram pri-znati, da pa bolniki, ki pridejo v samo-plačniško ambulanto, izjemno resnovzamejo nasvete in terapijo,« je še do-dala vodja otroške ambulante.

Edukatorji se vsak dan srečujemo zvprašanjem, kaj pa sladice. »Se jim mo-ramo res povsem odpovedati?« in »Kate-ro sladico je dovoljeno pojesti?«. Pravilo-ma nas to vpraša na novo odkriti bolniks sladkorno boleznijo, morda ženske ne-koliko pogosteje kot moški. Včasih namvprašanje zastavi bolnik, ki že več let živis sladkorno boleznijo, ob čemer pomisli-mo, kako je bilo pa do zdaj, se je res vsata leta povsem odpovedoval sladicam? Inne nazadnje, se je treba sladicam povsemodpovedati?!

Prepoved sladkorja je nesmiselna!

Priporočila zdrave uravnotežene pre-hrane, ki veljajo tudi za bolnike s slad-korno boleznijo, pravijo, da sladkor lah-ko zavzema do 10 odstotkov energetskevrednosti glede na dnevne potrebe posa-meznika. Na splošno je to od 180 do 200kilokalorij.

Okvirna energetska vrednost živila v ki-lokalorijah na 100 gramov živila: beli slad-kor (387), rjavi sladkor (377), sladkor vprahu (390), javorjev sirup (354), bon-boni (381), pecivo, v povprečju (280),marmelada (250), med (310), čokolada(550), piškoti (460).

Glede na zgornjo tabelo lahko bolnik ssladkorno boleznijo zaužije okoli 40 gramovsladkorja. Vendar pozor! Teh 40 gramov jeskritih že v marsikaterem živilu, za kateroste morda menili, da nima sladkorja. Naj-pogosteje je sladkor skrit v sladkih pija-čah, sadnih jogurtih, nekaterih dodatkih,kot so kečap, kakav (instant), pecivu in pi-škotih, čokoladi, pudingu ali sladoledu.

Torej, lahko uživamo v sladicah?Lahko občasno in če smo to načrtovali!

Enak odgovor velja tudi za ljudi, ki nima-jo sladkorne bolezni. Velja tudi, da si sla-dico laže privoščimo, če je naša telesna težanormalna in če se na račun uživanja sla-dic več gibljemo.

Največja napaka je uživanje sladic vsmislu prekrška. To pomeni, da smo že-lodec dodobra napolnili z rednim obro-kom, sladico pa pojedli v mislih: »Ah, sajmalo se pa lahko prekršim!«. Količina oglji-kovih hidratov (OH) se pri obroku sešte-va. Če smo za kosilo imeli fižolovo juho,krompir in solata s koruzo, smo OH zau-žili že trikrat. Če pa smo popili še koza-rec sladke pijače ali piva, je vnos OH šti-rikraten. Seveda pri takem kosilu sladicapomeni prekršek in jo v takih primerihodsvetujemo. Lahko ste bolj spretni pri

načrtovanju – pomembno je zmanjšajtevnos OH med obrokom – tokrat se odre-cite krompirju in koruzi v solati. Količinafižolove juhe naj bo za polovico manjša.Na račun zmanjšanega vnosa OH sladicoraje pojejte po obroku.

Uživanje sladic po obroku ima zaradizaužitja prejšnjih živil prednost. Vsako ži-vilo prehaja iz želodca skozi prebavni si-stem s svojo specifično hitrostjo. Živila, kivsebujejo veliko vlaknin (zelenjava in sa-dje), prehajajo počasneje, enako velja zaživila, ki vsebujejo beljakovine in maščo-be. Najhitreje prehajajo ogljikovi hidrati. Po-znamo dve vrsti ogljikovih hidratov, obevplivata na zvišanje krvnega sladkorja.Enostavni OH je sladkor (glukoza, frukto-za …). Sestavljeni OH so predvsem škrobin škrobna živila. Kadar želimo pojesti sla-dico ali kaj sladkega, je pomembno, da tonačrtujemo in se morda pred tem odreče-mo kosu kruha ali drugim OH ob obroku.

Sladica je izjemoma lahko tudi obrok:npr. krof in 2 decilitra mleka ali jogurta.Tak obrok si lahko privoščimo ob prazni-kih, prav pa bi bilo, da bi ob praznikih veččasa namenili tudi gibanju, ne zgolj dru-ženju ob mizi.

Prihodnjič pa še kaj več o pomenu oglji-kovih hidratov!

EDUKOTIČEK

® Jana Klavs, diplomirana medicinska sestra edukatorka

foto

: B. B

. Med pustom in veliko nočjo – časposta ali priložnost za krof in potico

Danes se bomo dotaknili pomembnih predprazničnih in medprazničnih vprašanj. Spretno pa se bomo izogniliaktualnim političnim vprašanjem, koliko praznikov naj imamo. Tema je namreč namenjena nasvetom gledeuporabe sladkorja oz. sladic, ki so del slovenske tradicije.

Alergijske bolezni nastajajo v različnihstarostnih obdobjih, vendar odgovora navprašanje, zakaj je tako, znanost še ni po-nudila. Vemo le, da imajo otroci, denimo,pogosto tako imenovani alergijski po-hod. Alergija najprej nastane zaradi hra-ne, nato se preseli na kožo (atopijski der-matitis), sledi razvoj astme, v šolski dobipa se začne še alergijski rinitis. Ta v pu-berteti praviloma mine in se pri nekate-rih v odraslosti vrne, drugim pa nikoliveč. Ravno zaradi tega prelivanja, če lah-ko tako rečemo, alergijo uvrščamo medsistemske bolezni. Vendar je prelivanjein povezovanje posameznih oblik alergi-je značilno bolj za otroke kot za odrasle,pravijo zdravniki.

Kdaj k zdravniku?Težave zaradi alergijskih bolezni so

različno hude. Kdaj naj gremo zaradinjih k zdravniku, je zato seveda logičnovprašanje. Nemudoma je treba poiska-ti zdravniško pomoč, če je alergijskareakcija zelo huda in se simptomi spro-žijo na več mestih, denimo začnejo ote-kati veke, ustnice, stopala, roke. Če je toprvič, je zlasti pomemben posvet in pre-gled pri alergologu, saj bo takemu člo-veku dal napotke, kako ravnati ob mo-rebitnem naslednjem alergijskem do-

godku, ter ga opremil s priborom zaprvo pomoč ob alergijski reakciji. V njemsta antihistaminik in glukokortikoid, čese pojavijo tudi oteženo dihanje, motnjevida ali omedlevica, morajo imeti polegtega še injekcijo adrenalina.

Pot do diagnoze praviloma hitraDiagnozo zdravnik praviloma hitro

postavi že na podlagi anamneze in vblažjih primerih lahko družinski zdrav-nik začne tudi zdraviti. Vsekakor pa ježe pri blažjem alergijskem rinitisu pri-poročljivo narediti alergološko diagno-stiko, ki se začne s kožnimi testi, med

katerimi na gornjo plast kože podlaktinanesejo alergene ter ocenijo, na kate-re je nekdo preobčutljiv. Druge preiska-ve so odvisne od vrste in resnosti aler-gijske bolezni. Možnosti:• kožni testi na koži hrbta, kjer so aler-

geni v stiku s kožo 48 ur, da se spro-ži reakcija,

• krvni testi na specifična alergijska pro-titelesa,

• obremenitveni test, med katerim v nad-zorovanih okoliščinah (v bolnišnici)človeku postopoma dodajajo alergen,

• testi in vitro, ki se najpogosteje izva-jajo v raziskovalne namene; pri tehtestih zunaj telesa krvne celice izzo-vejo z alergeni.Razen osnovnih laboratorijskih testov,

ki jih lahko izvajajo v vseh laboratorijih,se diagnostične preiskave opravljajo lev alergoloških ambulantah v sklopu bol-nišnic.

Primerno okolje za alergika Bolnik oziroma človek, ki ima alergij-

sko bolezen, naj zelo pazi, da se ne ob-daja s potencialnimi novimi alergeni,kajti v tem primeru se bo spekter alerge-nov, ki mu bodo povzročali težave, naj-brž povečal. To je pomembno upošteva-ti tudi pri izbiri poklica. Sicer pa v vsak -danjem življenju poskrbimo za zračno inčisto stanovanje. Če varčujemo z energi-jo in imamo zelo zatesnjena okna termalo zračimo prostore, to zelo ugajapršici. Stanovanje moramo prezračiti več-krat na dan. Odstraniti moramo tudi ple-sni; ker uspevajo v prsti, so v sobah, v ka-terih so tudi lončnice, v zraku tudi aler-geni plesni. Če smo alergični na živalskodlako, v stanovanju ne smemo imeti mač-ke ali psa. Alergijo zelo poslabša tudi ci-garetni dim. Kajenje in pasivno kajenjenadvse olajšata razvoj alergije. Pri kadil-cih nekatera zdravila (na primer za ast-mo) skorajda ne zaležejo, zato je smisel-

Alergijske bolezni

Bliža se pomlad, čas, ko začne narava cveteti. To marsikomu povzroča več ali manj težav, zlasti vsem, ki imajoalergijo. Seveda pa ne smemo delati naravi krivice, saj niso le cvetoče trave in drevesa tisti, ki povzročajo alergijooziroma alergijske bolezni, ki so se v zadnjih letih močno razširile. Da je tako, je deloma “krivo” boljšeprepoznavanje bolezni, deloma pa pozornost, ki jo namenjamo alergijskim boleznim in težavam. Vsekakor pa velja,da je ljudi s simptomi alergijskih bolezni tudi dejansko čedalje več, pravijo zdravniki, ki se vsak dan ukvarjajo z ljudmi, ki jih mučijo tovrstne težave.

ZA NAŠE ZDRAVJE: Alergija



Ob anafilaktičnem šoku takoj pokličimo na 112O anafilaktičnem šoku govorimo, ko nastane kombinacija padca krvnega tlaka terse pojavijo simptomi na koži, dihalih in v prebavilih. V takem primeru je treba takojiti k zdravniku in nato na obravnavo k alergologu. Pri hujših reakcijah je potrebnaše imunoterapija. Če smo prisotni ob nekom, ki ga je pičila osa ali sršen, in vidimo, da ima hudo aler-gijsko reakcijo (mu otekajo usta, veke, roke, noge, se duši, izgublja zavest, je odso-ten, ima dvojni vid), takoj:• odstranimo alergen, denimo osje želo, iz kože in prizadeti del ohladimo z ledom, • dvignemo mu noge (s tem mu dvignemo krvni tlak; padec krvnega tlaka povzroči šok),• pokličemo prvo pomoč na telefonsko številko 112.Ljudje, ki vedo, da so alergični, imajo večinoma ves čas pri sebi osnovno prvo po-moč proti pikom. V njej sta antihistaminik in glukokortikoid, za zelo hude primerepa še injekcija adrenalina, ki jo zdaj lahko kupijo tudi pri nas v lekarnah.

Ne pretiravajmo s čistočoČistoča in higiena sta v našem kultur-nem okolju nekaj, brez česar si je težkopredstavljati življenje. Sta seveda tudikoristni. Zaradi višjih higienskih stan-dardov se je zelo zmanjšalo število ne-varnih kužnih bolezni. Res pa je, da sočistila agresivna tudi do kože in sluznic,zato pri nepravilni ali obilni uporabi lju-dem povzročajo težave. Kar zadevaalergijske bolezni, drži, da čistoča neka-ko zamoti imunski sistem. Zato pri ose-bah z nekaterimi genetskimi značilnost-mi veliko raje in veliko hitreje pride doalergijskega odziva, kot bi se to zgodilov bolj umazanem okolju.

no, da v prostoru, v katerem je bolnik zalergijo, ne kadimo.

Alergija se lahko pojavi tudi šele v odraslosti

Zanimivo je, da se alergija lahko nena-doma pojavi tudi v odrasli dobi, torej priljudeh, ki dotlej niso imeli tovrstnih te-žav. Tako je zato, ker je alergija prid-obljena. Imunski sistem se lahko začneodzivati na posamezno snov (alergen)kadarkoli v življenju. Še več. Ob prvemstiku z alergenom (na primer po prvempiku čebele) sploh ne more priti do aler-gijske reakcije, saj v telesu še ni alergij-skih protiteles. Ta nastanejo ob prvi (alinekaj naslednjih) izpostavitvi alergenu.Ko pa so alergijska protitelesa v telesu,utegne ob naslednjem stiku z alerge-nom priti do reakcije.

Alergeni v našem prostoruAlergene v grobem delimo na:• inhalacijske: pršice, kosmati hišni lju-

bljenčki, plesni, pelod vetrocvetnihrastlin (leske, brez, oljk, cipres, pelodtrav, plevelov, predvsem ambrozije),

• prehrambni: oreški, arašidi, ribe inmorski sadeži,

• piki žuželk: os, čebel, sršenov,• zdravila.To so štiri skupine najpogostejših aler-genov. Najpogostejša alergija na hranov odrasli dobi je tako imenovani oralnialergijski sindrom, ki nastane pri ljudehz alergijskim rinitisom zaradi preobčut-ljivosti na brezov pelod. Ti ljudje ne mo-rejo uživati svežega sadja. To je zelo ne-navadna oblika alergijske bolezni, ki paje na srečo samo neprijetna in ni poten-cialno nevarna, kot so denimo lahko ne-varne alergijske reakcije, ki jih povzro-čajo drugi alergeni, ti lahko povzročijotudi anafilaktični šok.

Škodljive plesniPlesen je nadloga, ki je pogosto prisot-na v naših domovih, tudi tistih novejše-ga datuma. Zlasti v stavbah, ki so jihzgradili v kratkem času in imajo okna,ki močno tesnijo, zračenje pa je po-manjkljivo, zelo rada nastane plesen.Plesni izločajo toksine, ki so škodljivi žev manjših količinah, zato jih je treba iz-koreniniti. Pri tem so nam v pomoč na-slednji ukrepi: zmanjševanje vlage vprostoru, redno zračenje s široko odpr-timi okni trikrat na dan od dve do štiriminute, mehansko odstranjevanje ple-sni in premazi proti njej.

Spoštovani!

Ob prebiranju odgovorov dr.Matjaža Vrtovca o uravnavanjuglikemije v bolnišnici sem se spomnilmanjšega nesporazuma ob mojembivanju v UKC. Diabetes imam 30let, od tega sem 11 let na inzulinu.Ko sem nedavno zaradi večkratnihinfarktov imel tudi več koronografij(ali ta poseg spada med resne?), semskušal sestro prepričati, da si kljubodsotnosti obrokov pred posegommoram dati dolgi inzulin (24 h);obveljala je njena – pač morašubogati in inzulina ta večer ni bilo.Ob tem se mi je porodilo dvojevprašanj: 1. Kdo mora skrbeti zastanje bolnika (v tem primeru zapravilen odmerek inzulina) obhospitalizaciji – bolnik sam ali osebjebolnišnice? 2. Kdo je imel v temprimeru prav? Mene je diabetologučil, da ob izostanku obrokovopustim inzulin pred obroki (ker jihpač ni), ne smem pa opustitidolgodelujočega; tako semneuspešno skušal tudi ravnati.Zahvaljujem se za odgovor – mordabo zanimal tudi druge bolnike, ki bise znašli v podobnem položaju.

Stane iz Ljubljane

Odgovor na zastavljeno vprašanjesmo poiskali pri vodji diabetološkega

oddelka v UKC Ljubljana, diabetolo-ginji doc. dr. Vilmi Urbančič, dr. med.:

Gospod ima seveda prav, ko trdi, dao vodenju diabetesa ve dovolj, da bi siga lahko tudi med hospitalizacijo vo-dil samostojno. Takega priporočila se-veda ne moremo dati kar na splošno,ga je pa mogoče upoštevati, če gre zabolnika, ki obvlada samovodenje. Česo bolniki hospitalizirani zunaj diabe-tološkega oddelka, marsikdaj obvla-dajo uravnavanje antidiabetične tera-pije bolje kot oddelčno osebje. Za ho-spitaliziranega bolnika odgovarja nje-gov lečeči zdravnik, negovalno oseb-je pa odgovarja za to, da korektno iz-vede zdravnikova navodila.

Večerni dolgodelujoči inzulin je si-cer mogoče izpustiti – vendar ga je tre-ba v tem primeru s čim nadomestiti –po navadi z infuzijo z dodatkom inzu-lina, ki teče ponoči – kar pa je za bol-nika neprijetno in obremenjujoče. Ve-lja torej poslušati bolnikove argumen-te, še zlasti če gre za osebo z dolgole-tnimi izkušnjami z boleznijo. Terapi-jo, ki jo bolnik predlaga, pa mora predaplikacijo obvezno potrditi tudi odgo-vorni zdravnik.

AKTUALNO: Pismo bralca

Njej je namreč kljub zoprni kožni bole-zni uspelo v modnem svetu. Z njo sebori tudi igralka, model in poslovna žen-ska Kim Kardashian. A zaradi tega bo-lezen ni nič manj resna, je le dokaz, dani treba vreči puške v koruzo. Luskavi-ca je pogosta bolezen kože, ki je najpo-gosteje kronična, dolgotrajna. Njenegavzroka natančno ne poznamo, vemo pa,da ni nalezljiva. Organizacije bolnikov– v Sloveniji je to Društvo psoriatikov ssedežem v Mariboru in številnimi po-družnicami po vsej državi – od leta 2004zaznamujejo 29. oktober kot svetovnidan luskavice. S tem naj bi pomagaliozavestiti splošno javnost o luskavici inbolnikom k učinkovitejšemu zdravlje-nju, naj bi pa tudi povezali bolnike in nji-hove svojce med seboj in jim omogoči-li izmenjavo izkušenj.

Nenadno presenečenjeLuskavica lahko nastane v kateri kolistarosti in pri komer koli. Tako je pove-dala Vesna Tlaker Žunter, specialistkadermatovenerologije na Dermatovenero-loški kliniki UKC Ljubljana. Največkratse kaže s pordelimi, zadebeljenimi, ssrebrnkastimi luskami pokritimi, od oko-lišnje zdrave kože ostro omejenimi spre-membami. Najpogosteje prizadene kožonad komolci, koleni, križem in v zatil-nem delu lasišča. Pri večini bolnikov po-teka v omejeni obliki, na manj-ši površini, razmeroma nemote-če, a trdovratno in vztrajno.Spremembe lahko obsegajo tudivelike površine kože in včasihmočno srbijo. »Luskavica se lah-ko pokaže tudi na nohtih, ki serjavo ali rumeno obarvajo, za-debelijo in odstopajo. Včasih,zlasti na dlaneh in podplatih,se lahko kaže tudi z rumenimiali rjavkastimi mehurčki, ki sovideti gnojni, čeprav v njih nibakterij. Pri 10–30 odstotkih bol-nikov luskavica prizadene tudi

sklepe. Luskavični artritis se lahko kažezgolj z blagimi bolečinami ali s hudim,hitro napredujočim vnetjem, ki deformi-ra sklepe. V zadnjih desetih letih raziska-ve kažejo tudi, da bolnike z luskavico boljogrožajo srčno-žilne bolezni; pri njih sopogostejši debelost, sladkorna bolezen,depresija, visok krvni tlak, kajenje in al-koholizem,« je v strokovnem članku za-pisala Žunterjeva.Da gre za luskavico, običajno ugotovimoklinično. Krvne preiskave, ki bi nam bilapri tem v pomoč, ni. Včasih si pomaga-mo s histološko preiskavo, to je z izre-zom manjšega koščka prizadete kože inpregledom pod mikroskopom. »Luska-vica se včasih pojavlja družinsko, veči-noma pa ne. Dejavniki iz okolja, ki jo lah-ko sprožijo ali poslabšajo, so v nekate-rih primerih okužbe, npr. angina, hor-monske spremembe, npr. menopavza,alkohol, nekatera zdravila in hud psihi-čni stres. Pri večini bolnikov sprožilni de-javnik ostane neznan. Prehrane, ki bisprožila luskavico, ali diete, ki bi jo zdra-vila, žal ne poznamo,« navaja zdravni-ca.

Kako je z zdravljenjem?Bolniki s kroničnimi boleznimi kože sepogosto srečujejo z nelagodjem, stra-hom in nerazumevanjem okolice. Izogi-bajo se določenim aktivnostim in prosto-

rom, včasih pa se celo popolnoma umak-nejo iz družabnega življenja. »Dolga de-setletja je veljalo prepričanje, da je pri lu-skavici smiselno in potrebno le lokalnozdravljenje, to je zdravljenje s kremamiin mazili, ali fototerapija, to je obseva-nje z ultravijoličnimi žarki. Te metodezdravljenja res večinoma zadoščajo priblagih oblikah luskavice in na voljo ima-mo številne različne pripravke. Vemopa tudi, da pri bolj razširjenih, trdovra-tnih ali zapletenih oblikah luskavicesamo uporaba krem ni dovolj in da je po-trebno sistemsko zdravljenje. Če je pri-zadetih več kot 10 odstotkov površinekože – ena bolnikova dlan pomeni pri-bližno en odstotek telesne površine – alipri nekaterih drugih oblikah luskavice,tudi če je prizadeta manjša površina,vedno razmišljamo o sistemskem zdra-vljenju,« pravi dermatologinja.

Zdravljenje luskaviceDermatologi imajo danes na voljo več ra-zličnih učinkovitih in varnih zdravil, skaterimi lahko obvladajo ali vsaj olajša-jo skoraj vse oblike luskavice. Če z obi-čajnimi sistemskimi zdravili (metotrek-satom, ciklosporinom ali acitretinom)in fototerapijo luskavice ne gre, obstajatudi v Sloveniji že več kot pet let mož-nost zdravljenja z biološkimi zdravili.»Biološka zdravila so izjemno učinkovi-

te beljakovinske molekule, prid-obljene s pomočjo zahtevnihtehnoloških postopkov, ki jihbolniki prejemajo v obliki injek-cij v presledkih od enega do dva-najst tednov. Ob upoštevanjupredpisanih previdnostnih ukre-pov je zdravljenje z biološkimizdravili, kot ga vidimo v praksi,zelo učinkovito in varno,« pojas-njuje Žunterjeva. Zato je oza-veščanje izjemno pomembno,saj bi nekateri bolniki potrebo-vali učinkovitejše zdravljenje,pa ne vedo, da obstaja.

Luskavica kot zdravstveni izziv

Pri nas naj bi bilo oseb z luskavico okoli petdeset tisoč, v svetu pa gotovo več kot 125 milijonov. Ko bodo odkrilinjen vzrok, se bo morda našlo tudi učinkovito zdravilo. Do tedaj pa se bolniki soočajo s številnimi ovirami tako prizdravljenju kot pri vsakodnevnih težavah. Tudi diabetiki. Vendar to ni razlog za obup. Ameriška manekenkaCarieDee English je dokazala, da tudi bolezen ni ovira na poti do sanj.

ZA NAŠE ZDRAVJE: Luskavica


® Monika Kubelj

Huda luskavica z obsežno prizadetostjo kože.

foto

: VTŽ


Celiakija je posledica imunske reakci-je telesa na gluten v žitu, predvsem v pše-nici. Pri tem nastala protitelesa in imun-ske celice poškodujejo različne organe,največkrat predvsem tanko črevo, karpovzroči moteno prebavo hrane. Motenaje prebava različnih hranil, zato nastaja-jo težave, kot so napenjanje, vetrovi, dri-ske, v hudih oblikah tudi hujšanje. Zara-di slabega izkoristka hrane pa se temu pri-druži še slabokrvnost s pomanjkanjem že-leza ali drugih vitaminov, osteoporoza, priotrocih tudi zaostajanje v rasti. Celiakijase lahko razvije pri otrocih ob prvih sti-kih z glutenom ali pa kadarkoli poznejev življenju, tudi v odrasli dobi in celo vpoznih letih. »Sprva smo poznali samo "ti-pično" obliko bolezni, kjer se hudi simp-tomi pojavijo že zgodaj v otroštvu, zdajpa se največkrat srečujemo z bolj prikri-timi, "atipičnimi" oblikami v poznemotroštvu in predvsem pri odraslih. Netako redko gre za "tiho" celiakijo, ko bol-niki vrsto let nimajo nikakršnih težav, inbolezen odkrijemo naključno pri pregle-dih zaradi drugih težav ali pri presejanjusorodnikov bolnikov s celiakijo,« je ra-zložila Jasna Volfand, dr. med., specialist-ka internistka iz Diagnostičnega centraBled. Na to bolezen večkrat pomislimo priljudeh z nerazjasnjenimi prebavnimi mot-njami, dolgoletno slabokrvnostjo, pa tudipri sorodnikih bolnikov s celiakijo, pribolnikih z različnimi avtoimunskimi bo-leznimi itd. »Ob sumu na celiakijo najprejdoločimo značilna protitelesa v krvi, tj.protitelesa proti tTG ali EMA; njihova pri-sotnost je približno 90-odstotno občut-ljiva in natančna za diagnozo celiakije. Pripovišanih protitelesih pa moramo natovečinoma bolezen potrditi še z gastro-skopijo in odvzemom vzorčkov sluznicetankega črevesa,« je povedala naša sogo-vornica.

Zakaj nastane celiakija prisladkornem bolniku?

»Tudi sladkorna bolezen tipa 1 je avtoi-munske narave in zato povezana z isto

genetsko osnovo kot celiakija, tudi spro-žilec bi bil lahko isti – predvsem različneenteroviroze,« pravi dr. Volfandova. »Nipa dokazano, da bi samo uživanje glu-tena sprožilo razvoj sladkorne bolezni,kot se večkrat misli. Ugotovili so, da jeceliakija pri bolnikih s sladkorno bolez-nijo tipa 1 zelo pogosta, v povprečju v Ev-ropi okrog 4- do 8-odstotna, v Slovenijipa med otroki in mladostniki okoli 5,6-odstotna, zato so predvideni tudi pro-grami za redno presejanje takšnih bolni-kov zaradi zgodnjega ugotavljanja bole-zni.« Največkrat ima bolnik že sladkor-no bolezen in celiakija se pridruži poz-neje, v nekaj letih po postavitvi prve dia-gnoze. Samo četrtina bolnikov ima teža-ve, značilne za celiakijo, kot so na primerprebavne motnje ali slabokrvnost, večjidelež sladkornih bolnikov s celiakijo panima nikakršnih težav – to je tako ime-novana tiha celiakija, ki jo odkrijejo šelez usmerjenimi pregledi.

Načrtovanje prehraneCeliakijo zdravimo izključno z dieto,

pravi naša sogovornica. »Bolniki se mo-rajo strogo izogibati vsem sledovom glu-tena, ki ga najdemo v vseh vrstah kruš-nega žita: pšenici, piri, kamutu, rži, ječ-

menu, pa tudi ovsu je pogosto primešan.Stroga in natančna dieta ozdravi vse te-žave v zvezi s celiakijo in tudi črevesnasluznica se obnovi,« pravi dr. Volfando-va in dodaja, da je tudi pri sladkornih bol-nikih tipično zdravljenje celiakije z die-to. »Jasno pa je, da je izvajanje diete prisladkornih bolnikih bolj zapleteno. Žena začetku je pomemben vpliv na kako-vost življenja bolnika, ki se mora zdaj karna lepem soočati z dvema vrstama pro-blemov pri izbiri hrane. Predvsem nazačetku diete se lahko pojavljajo hipo-glikemije kot odraz zmanjšane dostop-nosti oziroma izbire živil z ogljikovimihidrati.« Za bolnike s sladkorno bolez-nijo in celiakijo je torej še posebno po-membno, da imajo prehrano načrtova-no vnaprej, saj se ne morejo zanesti nato, da bodo lahko na hitro dobili kakšenbrezglutenski prigrizek ali da se bodo vrestavraciji lahko najedli brezglutenskehrane. Poleg tega ima hrana brez glute-na včasih višji glikemični indeks kotustrezne jedi iz pšenice, kar spet otežinadzor bolezni.

»Vsekakor je na dolgi rok dieta blago-dejna za sladkorne bolnike, tudi pri ure-janju sladkorne bolezni,« pravi JasnaVolfand. »Če je bila prej absorpcija hra-ne zaradi okvare tankega črevesa in driskokrnjena in nepredvidljiva, se po ozdra-vitvi sluznice razmere uravnajo in vode-nje sladkorne bolezni je lažje, vredno-sti sladkorja v krvi pa bolj stabilne.« Jepa tudi res, da za zdaj še ni prepričljivihpodatkov o tem, ali vztrajanje pri brez-glutenski dieti tudi kaj vpliva na zaple-te sladkorne bolezni.

Celiakijo zdravimo z dieto

Celiakija je še vedno bolezen za vse življenje, vendar obstaja način, kako z njo živeti, da bo čim manj zapletov.Zakaj nastane pri sladkornem bolniku in kako jo zdravimo, smo se pogovarjali z Jasno Volfand, dr. med.,specialistko internistko iz Diagnostičnega centra Bled.

ZA NAŠE ZDRAVJE: Celiakija

® Mica Kotnik

Čedalje pogosteje odkritaCeliakija je preobčutljivost organizmana gluten in je čedalje bolj poznana invse pogosteje odkrita težava. Nekateripodatki kažejo, da utegne imeti celiaki-jo kar 20 tisoč Slovencev, po svetovnihin evropskih študijah naj bi jo imelo pri-bližno 0,5 do en odstotek prebivalstva.

Poskusna dieta ni dovoljDiagnoze ni smiselno postavljati samos poskusno dieto, pravi naša sogovorni-ca. »Nekaj tednov poskusne diete brezglutena pri polno razviti celiakiji še neprinese popolnega olajšanja in bi takodiagnozo prehitro zavrgli. Prav tako die-ta z omejitvijo kruha in testenin pogo-sto odpravi tudi različne druge težave,saj celiakija ni edina motnja, kjer škodigluten; v teh primerih bi bila diagnozaprenagljena in za bolnika preveč obre-menjujoča. Vedeti namreč moramo, das poskusno dieto hitro zabrišemo značil-ne spremembe za celiakijo, tako da tudipri že vpeljani dieti opredelitev diagno-ze celiakija ni mogoča.«

Pacient ima pravico, da se v okvirupriznanega cenovnega standarda svo-bodno odloča o blagovni znamki, tipu alimodelu merilnika za merjenje krvnegasladkorja. To pomeni, da se lahko svo-bodno (oziroma v dogovoru z zdravni-kom, sestro edukatorko…) odloča inspreminja svojo izbiro merilnika krvne-ga sladkorja in drugih medicinsko-teh-ničnih pripomočkov, ki pripadajo posa-

mezniku. To velja tudi za vsako posame-zno naročilnico, kar pomeni, da pacientna eno naročilnico lahko prejme testnetrakove za merjenje glukoze v krvi za ra-zlične merilnike (če jih sočasno upora-blja), seveda ob upoštevanju skupne ko-ličine, predpisane na naročilnici. Pravil-nost ravnanja smo preverili tudi na Za-vodu za zdravstveno zavarovanje Slo-venije, ki navaja: »Na naročilnico za MTP

pooblaščeni zdravnik v upravičenem pri-meru pacientu lahko predpiše potrebnoštevilo testnih trakov za določanje gluko-ze v krvi v breme obveznega zdravstve-nega zavarovanja. Predpisano količinotestnih trakov pacient prevzame pri po-godbenem dobavitelju Zavoda za zdrav-stveno zavarovanje Slovenije, to je v spe-cializirani prodajalni ali lekarni. V pri-meru uporabe različnih vrst aparatov za

Medicinsko-tehnični pripomočki in pravice boln ikov

V preteklih mesecih je bilo v javnosti precej pozornosti namenjene spremembam pri cenah medicinsko-tehničnihpripomočkov (MTP) in opozorilom o neupravičenih zahtevah določenih prodajalcev za doplačila. Pacienti smo napodlagi informacij lahko izbrali ustreznega dobavitelja MTP, čeprav je morda to od nas zahtevalo spremembonavad, kakšen korak ali opravek več … Glede na izkušnje pacientov pa to ni edini problem pri zagotavljanju tehpripomočkov, na katerega bi kot uporabniki storitev morali biti pozorni.

AKTUALNO: Medicinsko-tehnični pripomočki in diabetik


® Eva Bolčič

Na vsakem koraku je čutiti prizadevanje, da bi bili ekolo-ško čim globlje ozaveščena družba, pri tem pa je enako po-membno kot spreminjati navade tudi stvari in pojme poime-novati tako, da bomo ta imena vsi enako razumeli. Sevedaposkušajo pridelovalci in predelovalci še zlasti v reklamahuporabljati izraze, ki pritegnejo čim več kupcev. Ni lahko za-dovoljiti čim več kupcev in jih prepričati, da je ravno ta iz-delek najprimernejši zanje. Merila in standarde sicer imamo,a se pogosto kršijo. Za presojanje kakovosti pridelkov in iz-delkov so seveda pristojni le strokovnjaki in v končni posle-dici uporabniki, delček pa v ta mozaik lahko prispeva tudirazumevanje besed, ki označujejo stvari in pojme na tem po-dročju.

V tej družini besed so najpomembnejši prva dela zloženkbio- in eko- ter pridevnik organsko. Ta označuje vse, kar pri-haja iz žive narave. Angleška beseda organic označuje eko-loško živilo. Eko pomeni dom ali okolje, bio pa izhaja iz fran-coske besede biologique in prav tako označuje ekološko ži-vilo, način pridelave ali predelave. Na tej podlagi imajo živi-la in najrazličnejši izdelki oznake BIO, EKO ali organic.

Ekologija, veda o odnosu organizmov do okolja (SSKJ), jebila podlaga za zloženke, ki so sledile tako, kot so se razvi-jala naša prizadevanja za varstvo okolja: ekološki, ekolog, eko-loško živilo, ekocertifikat, ekopridelava, ekokmetija, ekolo-ški otok, ekohiša, ekološka čistila.

Druga skupina zloženk se začenja z bio (življenje): biolo-ška predelava, biodinamična pridelava, biodinamično kme-tovanje, biokmetija, biopark, biorazgradljiv.

Konvencionalni pridelava in predelava dopuščata upora-bo umetnih snovi in različnih postopkov, ki poslabšajo ka-kovost ter škodujejo naravnemu okolju. Ekološka živila sopridelana brez uporabe pesticidov, niso gensko spremenje-na, predelana so brez kemičnih dodatkov in brez ionskega ob-sevanja. Vmesni člen je integrirana pridelava, pri kateri jedovoljena delna in nadzorovana uporaba gnojil in nekaterihfitofarmacevtskih sredstev, pomembno pa je tudi ohranjanjebiotske raznovrstnosti.

Za splošno laično rabo torej lahko rečemo, da so ekološko,biološko in organsko kmetijstvo sopomenke.

Eko, bio, organsko in naravno

® Milojka Mansoor, jezikoslovka

TERMINOLOŠKI KOTIČEK

foto

: OSE

BNI

ARH

IVM

. M.

Jože Možgan, ki je svojo poklicno pot zdravnika končalštiri leta pred upokojitvijo, saj je iz ordinacije presedlal vposlanske klopi, se danes z nekaj grenkobe v glasu zave-da, da je začetke svoje bolezni verjetno jemal malce pre-malo resno. »Četudi sem imel določene znake že več let –

Davek sladkorni bolezni

Življenje nam pogosto postreže z nenavadnimipresenečenji in morda je včasih bolje, če muzastavimo vprašanje ali dve manj, kot bi mu jihsicer, saj nas utegnejo odgovori ne le presenetiti,ampak tudi zaboleti. Čemu tak uvod? Jože Možganiz Škofje Loke je večino svojega aktivnega instrokovnega življenja preživel v ordinaciji, kjer jekot splošni zdravnik skrbel med drugim tudi zalepo število ljudi, ki so zboleli za sladkornoboleznijo. Spremljal jih je dolga leta, videl tudipozne zaplete bolezni, tudi retinopatijo, a slepote,ki jo ta lahko povzroči, pri nobenem svojembolniku. Kaj pomeni slepota zaradi sladkornebolezni, pa je nazadnje spoznal – na svoji koži.

OSEBNA ZGODBA: Jože Možgan


Medicinsko-tehnični pripomočki in pravice boln ikov

določanje glukoze v krvi dobavitelj lahko izda tudi razli-čne modele testnih trakov za aparate za določanje gluko-ze v krvi – torej v okviru predpisane vrste pripomočka.«

Od teorije do praksePo izkušnjah pacientov pa vsi trgovci in lekarne te pra-

vice ne zagotavljajo, kar ni sprejemljivo. Lekarne in spe-cializirane trgovine med ljudmi uživajo določeno spošto-vanje, zaupanje in kredibilnost; prav je, da temu primer-no opravljajo tudi vse svoje naloge. Zatrjevanje, da izda-ja različnih tipov enakega medicinsko-tehničnega pripo-močka na eno naročilnico ni mogoča, vsekakor temu nepritiče. Ob vsem skupaj se poraja pomislek, da pravila natem področju očitno ne veljajo za vse. Zato se žal potrju-je ugotovitev, da naše pravice na tem področju niso samou-mevne in da se moramo pacienti zanje odločno zavzema-ti, če želimo, da so upoštevane, sicer smo nevede zavede-ni oziroma so naše pravice omejene, pa se tega sploh nezavedamo.

Nadaljevanje na naslednji strani

predvsem me je mučila žeja, ponoči pasem pogosto hodil urinirat –, sem jihignoriral. Šele ko sem zaradi vnetja venna levi goleni pristal v trnovski bolniš-nici, so mi postavili nič kaj prijetno dia-gnozo – sladkorna bolezen. Kljub bole-zni sem naprej redno delal, opravljal de-žurstva in terensko delo, kamor sem sevozil z avtom. Jemal sem predpisanazdravila, dietnih priporočil pa se v po-polnosti žal nisem mogel držati že za-radi narave svojega dela. To seveda nibilo najbolje, saj sem bil, kot rečeno,veliko z avtom na terenu in morebitnahipoglikemija ni bila ravno zaželena.«

Bolezen seveda ni mirovala. Šla je svo-jo (predvidljivo) pot. Zlasti se je začelostanje slabšati v obdobju, ko se je JožeMožgan poslovil od zdravniškega dela inse podal v poslanske vrste. V starosti 58let, to je bilo leta 1998, je v začetku po-letja med vožnjo nenadoma opazil, dadvojno vidi, in od tam naprej se je zače-lo odvijati z dramatično hitrostjo. V bol-nišnici so njegovi kolegi potrdili, da greza diabetično retinopatijo, žal pa muniso povedali, kako zelo resno je stanje.Zaupal in upal je, da se bo to dalo neka-ko ustaviti, a je bil istega leta za novo-letne praznike že povsem slep.

Življenje s slepotoOd takrat živi s slepoto kolikor se da

normalno. »Bolezni ponižajo človeka,posebej še slepota. Postaneš popolno-ma odvisen od tistih, s katerimi živiš.Imam srečo, da imam tako dobro dru-žino. Še zlasti žena je zelo skrbna, otro-ci so tudi zelo pozorni, posebno hčiBarbara, ki je najin angel varuh. Tudižena je sladkorna bolnica in na inzuli-nu, tako da imamo v našem domu sko-rajda mini bolnišnico, vsaj glede prak-tičnih izkušenj z vsemi mogočimi zaple-ti, ki jih je prinesla in jih prinaša bole-zen,« se pošali sogovornik. Dobro ve, očem govori, saj ga je bolezen zares do-bro zaznamovala. Ob slepoti sta ga do-letela še druga dva za sladkorno bole-zen tipična zapleta: nefropatija s kon-čno odpovedjo ledvic in posledično he-modializo ter nevropatija, zaradi kate-re ima stopala, kot sam pravi, povsemlesena in brez občutka.

Bolezen trdno v vajetihZdaj ima bolezen, vsaj glede krvne-

ga sladkorja, trdno pod nadzorom. Žepetnajsto leto je na inzulinu, njegov gli-

kemični hemoglobin je ves čas med 6in 7, vrednosti krvnega sladkorja pa somed štiri in osem. V vsem tem časunima težav s samim sladkorjem, žal paje bolezen naredila svoje v organizmu,kar občuti skorajda sleherno minutodneva. Zaradi številnih težav in zaple-tov, ki jih je okusil zaradi poznih zaple-tov bolezni, se je tudi odpovedal presa-ditvi ledvice, saj se kot zdravnik zelo do-bro zaveda, da je tovrstni poseg za slad-kornega bolnika še bolj tvegan kot si-cer. Zato nekajkrat na teden potrpežlji-vo hodi na hemodializo. In tudi na red-ne preglede v kranjski dispanzer zasladkorne bolnike, ki ga oba z ženozelo pohvalita zaradi izvrstne organizi-ranosti. Na te preglede in redne obiskeambulant se je sčasoma privadil. Veli-ko bolj ga boli slepota, pravzaprav dej-stvo, da ga je doletela tako rekoč povsemnepripravljenega.

Bolnik naj bo seznanjen z dejstvi

»Iz svoje izkušnje lahko povem, da jebolje, če zdravniki pošteno povedo pa-cientu, kaj pričakujejo, da se bo doga-jalo z njegovim vidom, in če je jasno,

da bo kmalu nastopila slepota, je prav,da bolnik to ve. V vmesnem času se na-mreč lahko začne intenzivno pripra-vljati na življenje, prilagojeno slepoti, za-čne lahko ustrezno rehabilitacijo, seprivadi delu z računalnikom za slepe,se nauči braillovo pisavo … No, tu ute-gne biti težava, zlasti pri tistih bolnikih,ki imajo uničene periferne živce in za-radi tega na konicah prstov nimajo oti-pa. Zanje je zato še toliko pomembnej-še, da se naučijo čim bolje uporabljatiračunalnik za slepe. Za vse to pa seve-da potrebuješ čas, zato so prave infor-macije glede zdravstvenega stanja šetoliko pomembnejše. Dejstvo je tudi,da starejši ko je človek, več časa potre-buje za vse te prilagoditve. Vse to zdajsam boleče spoznavam na svoji koži, za-radi dragocenega časa, ki sem ga izgu-bil, ne vedoč, da bom tako kmalu osle-pel, sem zdaj občutno bolj odvisen odpomoči svojih bližnjih, kot bi bil, če bise pravočasno začel pripravljati na ži-vljenje s slepoto,« kritično razmišlja našsogovornik.

Ustavimo epidemijo diabetesa!Kot pravi Jože Možgan, je diabetes da-

nes že dobil razsežnosti prave epidemi-je. »Samo v Sloveniji je 120 tisoč bolnihljudi, kar je neznansko veliko. Večji delobolelih ima bolezen tipa 2 in to je ve-lik javnozdravstveni problem. Rad bi vi-del, da bi bilo poznih zapletov bolezničim manj, zlasti na očeh. Pri odpovediledvic znamo dokaj učinkovito pomaga-ti, hemodializa je sprejemljiva rešitevpredvsem za upokojene bolnike. Tudiskrb za žile na nogah je na višji ravni,kot je bila nekoč. Nekaj več dela nasčaka še na področju rehabilitacije slepihstarejših bolnikov, ki so oslepeli zaradiposledic sladkorne bolezni. Bolniki bi semorali že od samega začetka boleznizavedati, da so zapleti še kako mogoči,in ko enkrat nastanejo, ni zdravil, s ka-terimi bi jih ozdravili. Lahko jih delnozaustavimo in omilimo, pozdraviti sejih nikoli več ne da. Zato jih je bolje čimdlje preprečevati in skrbeti, da ne nasta-nejo. Nihče pri tem ni in ne more biti iz-jema. Dejstvo pa je, da ima tisti, ki se boljdrži zdravniških priporočil, več možno-sti, da do zapletov ne bo prišlo oziromabodo ti nastali pozneje in z milejšimiposledicami. Sam sem za to najboljšiprimer,« končuje svojo pripoved JožeMožgan.


Jože Možgan

foto

: OSE

BNI

ARH

IVJ.

M.


Čebele s svojimi pridelki človeku omo-gočajo izdelavo in uporabo številnihproizvodov za vsakdanjo rabo, prehra-no in zdravje. Čebelarji zbirajo cvetniprah, pripravljajo propolis, matični mle-ček, čebelji vosek in seveda med, najboljpoznan in razširjen čebelji proizvod. Zmedom si krepimo zdravje, sladimo čajein druge napitke, uporabljamo ga v ku-hinji, pa za pripravo domače kozmetike.

Poznamo vse odlike medu?O sestavi medu, koristnih in ugodnih

učinkih ter apiterapiji, ki je koristna tudiza diabetike, je Društvo diabetikov tipa 1Slovenije v sodelovanju s Čebelarskimcentrom Slovenije, diabetologom Damija-nom Justinkom, dr. med., in predstavni-co podjetja Tosama pripravilo enodnevnodelavnico. Dobili smo potrditev, da je meduporaben in koristen tudi za diabetike!

Med kot hrana in zdraviloMed večinoma sestavljajo fruktoza

(38 %), glukoza (31 %), drugi sladkorji(maltoza in melecitoza itd.) (9 %) invoda (14–21 %). Poleg tega pa med vse-buje še beljakovine, aminokisline, enci-me, vitamine in mineralne snovi ter ra-zlične organske kisline.

Med je podoben navadnemu sladkor-ju, tako da načelno ni prednosti za slad-kornega bolnika. Loči ga sestava, saj jetrikrat slajši od sladkorja, kalorično celoizdatnejši. Glikemični indeks medu jeocenjen na GI 70–75 povprečno za vsevrste medu.

1 jušna žlica g OH Kcal

Med 17 64

Kristalni sladkor 13 50

Glede na čebeljo pašo ločimo akacijev,lipov, cvetlični, gozdni, hojev, smrekovin kostanjev med, če naštejemo samo ne-kaj najpogostejših. Zaradi velike kon-centracije sladkorja z osmotskim raz-

krojem uničuje bakterije, tudi pH medu(ki znaša od 3,2 do 4,5) je za večinobakterij prenizka (izjema so spore), karvse določa, da je med izvrstno protibak-terijsko sredstvo. Poleg tega med vse-buje mikroelemente, spodbudi imun-sko aktivnost, limfocite, citokine … Zatoga lahko uporabimo pri množici zdrav-stvenih težav: pri boleznih in težavah zdihali, pri slabi prebavi, pri nizkem pri-tisku, slabokrvnosti, šibkem krvnem ob-toku, za krepitev in razstrupitev.

Med in diabetikiMarsikateri diabetik meni, da med pa

že ni za nas. Predstavljena dejstva omedu, pa če pridamo zdravilne učinko-vine in učinke cvetnega prahu, matične-ga mlečka in propolisa, temu nasprotu-jejo in dokazujejo nasprotno: med jetudi za diabetike! Koristen je kot dopol-nilo k zdravi prehrani, seveda v primer-ni količini. Tako razen splošnih opozo-ril ne preprečujemo uživanja medu dia-betikom, seveda pa morajo upoštevati ka-lorije (zaužili naj bi 10 odstotkov dnev-nih kalorij ali ena jušna žlica na dan bibila najbolj primerna, posebno na pol-nozrnatem kruhu, na primer). Pri naku-pu in izbiri medu pa je potrebna tudi do-ločena pozornost: pomembno je prepo-znati in uporabljati kakovosten med, kitudi dejansko vsebuje zdravilne učin-

kovine in ima še druge lastnosti prave-ga medu. V tem pogledu nam lahko po-membno pomagajo naslednji napotki:med kupujemo pri lokalnem čebelarjuali pa se odločimo za slovenski med vznačilnem kozarcu. Cena medu pri na-kupu ne sme biti odločilna, če želimozase kakovosten in polnovreden med.

Široke so možnosti uporabe medu tudiza zunanjo uporabo, za zdravljenje kož-nih razjed in ran. Med spodbuja pretoktistih snovi iz telesa, ki pospešujejo ce-ljenje in tvorbo novih celic, in je izjem-no bogat vir vitaminov, encimov in mi-neralov. Med deluje bakteriostatično.Uporabljajo se medene obloge, s kateri-mi se zdravijo vse kronične rane, kirur-ške rane, kožne razjede in opekline. Me-dene obloge zmanjšujejo tudi neprijetenvonj okužene rane.

Nismo pa spregledali še drugih mož-nosti in odlik medu, ki so pomembne zadiabetike. Med je lahko odlična hrana prihipoglikemiji: je tekoč, lahko topen inkoncentriran. Kot energetsko in po se-stavi bogato živilo je dober tudi za ob-novo glikogenskih zalog v jetrih, kar jezlasti pomembno po hipoglikemiji in podolgotrajnejših in napornejših športnihaktivnostih.

Avtorica je pripravila poljudno poročilo z dogod-ka, članek ni strokovni prispevek o uporabimedu pri sladkornih bolnikih.

Apiterapija (tudi) za diabetike

Čebelarstvo je dejavnost, ki je v slovenskem prostoru prisotna in razširjena že stoletja, še kako živa pa je tudi danes, in to tako med preprostimi ljudmi kakor tudi na strokovni in znanstveni ravni. Dobro je urejeno tudidelovanje čebelarskih organizacij, ki skrbijo za medsebojno povezovanje čebelarjev, širjenje znanja in dobrihpraks, tehnološki in kakovostni napredek dejavnosti in ne nazadnje tudi za zaščito, uveljavljanje in promocijoslovenskega medu ter drugih čebeljih proizvodov med porabniki.

AKTUALNO: Sladkorni bolnik in med

® Eva Bolčič

foto

: JER

NEJ

LIPO

VŽ

AN

ČIK

Dejstvo je, da je staranje prebival-stva demografska značilnost Slovenije.Tudi nizka rodnost ni spodbudna. Topa ne pomeni, da je staranje slabo žesamo po sebi. Da moramo gube skrititako ali drugače in za vsako ceno, si-cer nas bo družba izolirala, je žalostenrezultat sodobne manipulacije in zlo-rabe ideje o večni mladosti. Kot da leta nekaj šteje.

Staranje izziv družbeDosežena visoka starost je lahko ve-

lik dosežek in hkrati izziv neke druž-be. Kako izkoristiti modrost in izkuše-nost tistih, ki so v življenju že marsi-kaj dosegli. Se veliko naučili in bi prido -bljeno lahko delili z drugimi? Pričako-vano trajanje življenja se je po ocenahOrganizacije združenih narodov v dru-gi polovici prejšnjega stoletja podaljša-lo v vseh delih sveta. V povprečju seje življenjska doba svetovnega prebi-valstva, ki je na začetku petdesetih letprejšnjega stoletja znašala 46,5 leta,podaljšala za 18,5 leta. Rojeni v letih2000 in 2001 lahko v povprečju priča-kujejo, da bodo dočakali svoj 65. roj-stni dan. Zanimivih je še nekaj podat -kov. V zadnjih 50 letih se je življenjskadoba najbolj povečala v manj razvitihobmočjih sveta (za 22 let) in znašapribližno 63 let; v razvitem svetu, kjerje bila visoka že pred petdesetimi leti,pa se je podaljšala za 11 let in znaša pri-bližno 75 let. V Sloveniji se je v enakemobdobju življenjska doba podaljšalaza 11 let. Deček, ki je bil rojen v Slo-veniji v letih 2002 ali 2003, lahko pri-čakuje, da bo živel 73 let, deklica paskoraj 81 let. Kako torej izkoristiti ta po-tencial, saj staranje ne pomeni hkratitudi hiranja? Čedalje več upokojencevje še kako aktivnih oziroma bi lahkobili, če se ne bi vdali v usodo pasivne-ga življenja.

Medgeneracijsko sodelovanjeMedgeneracijsko sodelovanje je ključ

do svetle prihodnosti sveta. »Mladostin modrost skupaj lahko načrtujeta od-hod na Luno, skok, daljši od 200 me-trov, polet z letalom okoli sveta. V Za-vodu Ypsilon imamo vsako leto dogo-dek z naslovom Veliko imajo poveda-ti, na katerega povabimo starejše od 80let. Iskreno verjamemo, da je pomemb-na vloga starejših, da z nami delijosvoje znanje. In to je dokaz, da se sta-

ranja lahko vsi veselimo,« je povedalŽiga Vaupotič, strokovni direktor Za-voda Ypsilon in pobudnik projektaSimbioz@. Projekt Simbioz@ na celo-vit način naslavlja in združuje štiridružbeno-politične tematike, relevant-ne tako za Slovenijo kot za širše območ-je Evropske unije. Aktivnosti projektanamreč vključujejo vprašanja e-veščin,medgeneracijskega sodelovanja in so-lidarnosti, prostovoljstva in družbeneparticipacije. Medgeneracijsko sode-

Starajmo se kakovostno

Čedalje daljša življenjska doba in upadajoče število rojstev v evropskem prostoru, gospodarski položaj inpodaljševanje mladosti na drugi strani je odprlo tematiko o vprašanjih starajoče se družbe. In prav obljube o večnimladosti, ki se zrcalijo iz mnogoterih oglasov, dajejo občutek, kot da je staranje nekaj sramotnega. Z umetnimiposegi skrivamo gube, tajimo svoja leta, od realnosti bežimo skriti za modnimi, letom celo neprimernimi oblačili.Se moramo svojih let res sramovati?

AKTUALNO: Staranje


® Monika Kubelj

Je mogoče staranjezaustaviti?Kardiolog dr. Franci Cesar iz kardiološkeambulante Vasacor: »Najbolj na pospeše-no staranje vplivajo prosti radikali – ne-varne reaktivne snovi, ki nenehno napa-dajo in poškodujejo genetski material, be-ljakovine, maščobe in druge pomembnemolekule v naših celicah. Prosti radikalinastajajo ob presnovi hrane (predvsempri uživanju visokokalorične, t. i. »prazne«

hrane), povečanih športnih aktivnostih, boleznih in vnetjih, njihovo tvorbo pa pospe-šujejo tudi jemanje nekaterih zdravil, stres, kajenje in onesnaženo življenjsko okolje.Naše telo za boj proti prostim radikalom »uporablja« antioksidante, med katerimiso najbolj poznani vitamina C in E, selen, cink, lutein, likopen in drugi, ki pa so učin-koviti le, če dosežejo mesta, kjer jih telo dejansko potrebuje. Žal se za večino znanihantioksidantov ne ve, ali v telesu res prispejo na prava mesta, zato je njihov vpliv naprocese staranja dvomljiv. Na srečo pa poznamo nekaj telesu lastnih antioksidan-tov, ki dokazano izpolnjujejo svojo nalogo. Med njimi velja omeniti koencim Q10, kije edini endogeni antioksidant (telo ga torej proizvaja samo) in je eden temeljnihobrambnih mehanizmov pred prostimi radikali. Ker živila vsebujejo dokaj malokoencima Q10, moramo potrebno dnevno količino zagotoviti z dodatnim vnosom,na primer s prehranskimi dopolnili. Pri tem pa je zelo pomembno, kakšno oblikoima Q10, saj ima navadni (t. i. čisti) Q10 zelo slabo biorazpoložljivost – telo ga zelotežko absorbira in »uporabi«. Da bi učinkovitost takšnega Q10 povečali, so bile raz-vite posebne oblike, ki omogočajo boljšo biorazpoložljivost. Svetovno inovacijo natem področju so naredili prav slovenski raziskovalci, ki so razvili aktivno vodotopnoobliko koencima Q10, za katero je bila klinično dokazana izjemno povečana učinko-vitost. Učinkovitost prehranskih dopolnil z vodotopno obliko koencima Q10 je biladokazana tudi v praksi, kar pomeni, da dodajanje Q10 v takšni obliki lahko pomem-bno vpliva na preprečevanje poškodb, ki jih povzročajo prosti radikali, in s tem zavi-ra procese staranja.«

lovanje pomeni ustvarjanje povezav insolidarnosti med generacijami mladihin generacijami starejših. Medsebojnosodelovanje, vzajemno spoštovanje inprenos znanj med generacijami so po-memben del družbene kohezije in te-melj za razvoj družbe v prihodnosti, kibo postavljena pred velik izziv stara-nja prebivalstva. Po nekaterih ocenahbo glede na sedanje trende leta 2045število ljudi, starejših od 60 let, večjeod števila ljudi, mlajših od 15 let. Sta-ranje je lahko pravzaprav zmaga naše-ga časa.

Starost je lepaDr. Mateja Kožuh Novak, predsed-

nica Zveze društev upokojencev Slove-nije, na vprašanje, ali ima občutek, daso upokojenci obremenjeni s fenome-nom večnega pomlajevanja, ki ga vidi-mo v vseh oglasih, odgovorila, da prisvojem srečevanju z upokojenci zeloredko opazi, da bi se kdo rad prikazo-val mlajšega, kot je. »Res pa je, da se ve-činoma srečujem z ljudmi, polnimienergije in človeške topline, ki pomla-jevanja ne potrebujejo, saj se počutijomlajši, kot jim kaže koledar. Starost jelepa, če si jo napolniš z aktivnostmi, kijih zmoreš, če zanemariš, da te vedno

kje kaj boli, če vzameš v zakup, da seorganizem pač stara,« je poudarila.

Prav tako je prepričana, da so starej-ši koristni člani družbe tudi tedaj, kože potrebujemo pomoč okolja, saj so na-vsezadnje pokojnine vir plač ljudi, ki jimpomagajo. »Koristni smo v številnih re-čeh, najbolj kot pomočniki svojim otro-kom in vnukom, saj jim pomagamo,kolikor zmoremo, z delom, z denar-jem, s stanovanjem ... Smo odlični po-trošniki, saj se zdaj, ko nas je država na-črtno siromašila 20 let, vsaj 90 odstot -kov pokojnin v enem mesecu vrne v go-spodarstvo. Znamo izjemno skromnoživeti, kar poznajo naši otroci, ki vedo,da so starši ne glede na svojo pokojni-no vedno vir prve denarne pomoči, čele niso pristali prav na dnu družbenelestvice,« dodaja dr. Mateja Kožuh No-vak. Šestdeset odstotkov starejših od 69let še vedno pomaga svojim otrokom invnukom, 13 odstotkov drugim sorodni-kom in 12 odstotkov celo sosedom.»Koristni smo tudi zato, ker smo v svo-jem dolgem življenju nabrali veliko iz-kušenj, ki jih radi posredujemo mlajšimgeneracijam. Nova slovenska elita jeprav s tem, ko je zavrgla pomoč in mo-drost starejših, zapeljala državo v sti-sko, v kateri smo danes.«

Tereza Novak, Slovenska filantropija: »Zdise mi, da je način življenja, ki ga usmerjazgolj kapital in s tem marketing, ki neupošteva več narave človeka, temvečustvarja vedno nove želje in je tako agre-siven, da se mu težko izogneš, pripeljaldo tega, da je promovirana vrednost člo-veka le v mladostnem videzu, sposobno-sti ustvarjanja in pridobivanja material-nih dobrin in sposobnosti manipuliranja zdrugimi. Ni čudno, da postajamo shizo-frena družba, ki niha med naravnimi da-

nostmi ljudi in predstavo o uspešnem življenju. Temu lahko uidejo le tisti, ki z zado-stno mero samozavesti kreirajo svoj svet in ne nasedajo bombardiranju medijev.Aktiven pristop k dogajanju je najboljša pot za zdrav odnos do sebe, kar pomenitudi do staranja in starosti. Prednosti starejših ljudi je nešteto. Prepričana sem, daživljenjske izkušnje veliko pomenijo in teh imajo starejši ljudje veliko. Skrb za sovrst-nike je izjemno pomembna, kot tudi skrb za mlajše generacije, kot je na primer so-delovanje pri vzgoji. Ne nazadnje je tu cel spekter družbenih vprašanj, ki potrebuje-jo sodelovanje vseh. In kot počasi spet spoznavamo, narave ne moremo prelisičiti.Mislim, da pozitivno naravnana družba, ki v vsakem posamezniku vidi kamenčekskupnega mozaika, vodi v družbo srečnih ljudi, ki lahko živijo življenje po svoji izbiri.Energija je tista, ki dejansko privlači, pa naj ima zguban ali manj zguban obraz.Menim, da morajo biti starejši finančno neodvisni in da jim je treba kot popolnomaenakopravni skupini prebivalstva ponuditi vse možnosti za aktivno delovanje v skup-nosti, in to je edina pot, da bodo v družbi tudi dejansko aktivni.«


Čeprav je rak huda bolezen, pa zara-di številnih dejavnikov (metod zgodnje-ga odkrivanja, dobre diagnostike, sodob-nih načinov zdravljenja, učinkovitihzdravil, multidisciplinarnega pristopa kzdravljenju …) zdaj zagotovo ne veljaveč močno zakoreninjen mit, da je raksmrtna obsodba. To je daleč od resnice,vsekakor pa velja, da prej ko je odkrit,laže ga je zdraviti, predvsem pa so rezul-tati zdravljenja boljši, preživetje daljšein kakovost življenja boljša.

Ne spreglejte znakov!Dejstvo je, da so znaki raka na čreve-

su dokaj nespecifični, kljub temu pa jepametno, da smo pozorni zlasti na na-slednje: • bolečine v trebuhu,• napenjanje in vetrove,• spremembe v odvajanju blata (menja-

vanje obdobij driske in zaprtosti),• kri v blatu,• slabost in utrujenost.

Kako naj ukrepam?Onkologi svetujejo, da bodimo pozor-

ni na svoje telo. Ob najmanjših spre-membah in sumu na raka debelega čre-vesa in danke obiščite svojega zdravni-ka in ga prosite za tako imenovani he-matest (test na prikrito krvavitev v bla-tu) in rektalni pregled. Zgodnje odkriva-nje je neverjetno pomembno in lahkomirno trdimo, da rešuje življenja.

Kaj bo naredil zdravnik?Zdravnik se bo z vami najprej pogo-

voril o težavah, ki jih imate, nato pa vasbo poslal na hematest, opravil digito-rektalni pregled (neboleč pregled izvod-nega dela črevesa s prstom). Če bo ugo-tovil, da je v blatu kri, ali bo zatipal v dan-ki nepravilnosti, vas bo napotil na doda-ten pregled s kolonoskopijo.

Kolonoskopija – med najboljosovraženimi preiskavami

Drži in tukaj se nima smisla sprene-vedati. Kolonoskopija NI prijetna, a nam

lahko reši življenje. Je namreč diagno-stična preiskava, med katero zdravnikpregleda vse debelo črevo in si ga do-besedno ogleda. Pa ne zgolj to. Ko na-leti na kakršnekoli nenaravne tvorbe, jihlahko s posebnimi kleščicami odstraniin odda v laboratorij, kjer jih patolog pre-gleda in ugotovi, ali so rakasti ali ne. Lju-dje se zlasti pritožujejo nad neprijetni-mi pripravami na kolonoskopijo ter bo-lečinami, ki jih čutijo med njo. Izbolj-šujeta se oba segmenta. Na trg prihaja-jo čedalje učinkovitejše tekočine, ki žev manjših količinah poskrbijo, da si čre-vo dobro izčistimo, bolečine pa so poporočanju tistih, ki so že izkusili širje-nje črevesa s CO2, menda občutno manj-še. Naj bo kakorkoli, kolonoskopija jeneprecenljiva preiskava, ki nam v zame-no za nekaj ur neprijetnosti lahko po-daljša življenje za nekaj let ali celo de-set let.

Katere preiskave moram še opraviti?

Ob sumu na raka debelega črevesa indanke človek opravi poleg kliničnegapregleda, kolonoskopije, laboratorijske-ga pregleda še ultrazvok trebušne votli-ne, CT, PET CT in RTG pljuč.

Ne sramujte se sveta tam zadaj

»O raku debelega črevesa in danke nisem vedela ničesar, dokler se nisem z njim srečala sama. Zdaj vem, da jeznanje pomembno orodje v boju proti raku. Želim si, da bi takrat, ko sem bila še zdrava, več prebrala in slišala o tem, na kaj mora biti vsakdo pozoren pri sebi, katere preventivne preglede naj opravi in kaj lahko naredi, da bozmanjšal možnost razvoja te bolezni.« To so besede, ki jih je izgovorila moja žal že pokojna znanka, ko se je z vsemi močmi spoprijemala z boleznijo, zaradi prikritosti žal vse predolgo neodkrite. Med boleznijo je velikosvojega časa namenila tudi ozaveščanju drugih o njej, predvsem je skušala čim več ljudi prepričati, naj bodopozorni na znake bolezni, ki, gledano med moškimi in ženskami, že zasedažalostno prvo mesto na lestvici rakov po številu na novo obolelih na leto.Teh je zdaj že več kot 1600.

AKTUALNO: Marec – mesec boja proti raku debelega črevesa in danke


Konec februarja je evropsko združenje EuropaColon, ki je največje združenje za bojproti raku debelega črevesa in danke (povezuje podružnice v trenutno 21 državah),v evropskem parlamentu v Bruslju predstavilo in izročilo dokument z naslovom Ba-rometer raka debelega črevesa in danke (Colorectal Cancer Health Check Barome-ter 2013). V njem je objavilo trenutno stanje pri obravnavi tega raka glede na petocenjevalnih parametrov oziroma meril: nacionalni program za obravnavo raka,njegovo izpolnjevanje, nacionalni register raka, državni presejalni program in testi-ranje biomarkerjev pri bolnikih z rakom debelega črevesa in danke. Pregledali sostanje v vseh 27 državah EU, ob tem pa še na Norveškem, v Islandiji ter Srbiji, Bo-sni in Hercegovini in Makedoniji. Z velikim veseljem ugotavljamo, da je Slovenija ena od treh navedenih držav, ki selahko pohvalijo z vsemi zgoraj navedenimi pridobitvami. Ob nas sta to še Nizozem-ska in Velika Britanija. Slovenija je tudi ena od držav, v katerih imajo bolniki dostopdo vseh trenutno registriranih tarčnih zdravil za zdravljenje raka debelega črevesain danke ter multidisciplinaren pristop pri zdravljenju bolnikov. Državni presejalniprogram se je v zgolj treh letih delovanja že močno približal zaželenim 70 odstot-kom udeležbe, ki zagotavljajo dolgoročno zniževanje umrljivosti zaradi tega raka,odkrivanje bolnikov v zgodnejših fazah bolezni in s tem tudi podaljševanja prežive-tja in boljše kakovosti življenja bolnikov z rakom debelega črevesa in danke.


Urejeni nohti in lepo negovane roke soodraz zdravega načina življenja, ureje-nosti človeka in notranje pomirjenosti.Enako kot koža in lasje tudi nohti odra-žajo zdravstveno stanje. Zdrav noht jeprožen, močan in rahlo rožnate barve.Sam noht je sicer prosojen, vendar murožnato barvo daje pod njim ležeča noht-na posteljica. Zgornja plast nohta morabiti gladka, zaobljena in brez lis, vdol-bin, črt in izboklin.

Nalezljiva in trdovratna okužba Okužba se pogosto začne s spremem-

bami barve nohtov na nogah in rokah inje videti nenevarna. Zato veliko obole-lih na začetku misli, da so se nohti obar-vali zaradi manjših poškodb, zaradi pre-tesnih čevljev ali zaradi ostankov neu-streznega laka za nohte. A okužen nohtmoramo čim prej začeti zdraviti, saj sez odlašanjem povečuje nevarnost, da boglivična okužba sčasoma okužila vesnoht. Glivične okužbe nohtov so zelorazširjene: kot smo omenili, ima pribli-žno 10 odstotkov vseh odraslih v Slove-niji glivično okužbo nohtov. To pomenipribližno 200 tisoč moških in žensk. Gli-vične okužbe nohtov so pogost zdrav-stveni problem odraslih. Nekatere sku-pine prebivalstva so bolj ogrožene. Ve-lika nevarnost tega pojava je pri ljudehz motnjami krvnega obtoka, denimo sta-rejših in sladkornih bolnikih.

Dejavniki tveganja Anamneza glivične okužbe stopala,

starost, sladkorna bolezen, tudi nenor-malna struktura nohta, dedni dejavnikiin celo zmanjšan imunski odziv. Na zdra-vje svojih nohtov morajo še posebno pa-ziti osebe, starejše od 50 let, osebe z gli-vičnimi okužbami stopal, sladkorni bol-niki, osebe z motnjami krvnega obtokanog in rok, športniki, ki močno obreme-njujejo noge. Kot ugotavlja mag. farma-cije Armi Medvešček v prispevku Lokal-no zdravljenje onihomikoze, se ženske

hitreje odločijo za pravočasno zdravlje-nje preprosto zato, ker jih zadeva estet-sko moti. Moških take spremembe natelesu že po naravi poraviloma ne moti-jo v tolikšni meri, pa še k zdravniku nehodijo radi. Res pa je, da so tudi oni če-dalje bolj dovzetni za zdravljenje.

Pravočasno zdravljenje Ker začne okuženi noht, ki se zadebe-

li, pritiskati na mehko tkivo, boli. Kar nalepem ne morete več nositi čevljev, telo-vaditi, bolečine čutite tudi med striže-njem nohtov. A ko začne boleti, je okuž -ba res že stara. Pod nohtno ploščo se na-selijo dermatofiti, kvasovke in plesni, kispremenijo obliko nohta. Ko okužba za-jema tudi nohtno matico, je priporočlji-vo sistemsko zdravljenje, ki traja precejdlje. V lekarni so na voljo različni prepa-rati z različnimi odstotki učinkovitosti(bifonazol, terbinafin, ciclopirox olamine),včasih pa ni dovolj le mazilo, ampak moraposameznik zdravilo zaužiti tudi oralno.A nikar ne čakajte tako dolgo! Bodite od-

govorni tudi do drugih, saj je okužba pre-nosljiva. Glivična okužba stopal je nale-zljivo obolenje, ki se širi z neposrednimali posrednim stikom. Neposredni stikpomeni, da se okužba prenaša s kože nakožo. Posredno pa z brisačami, rjuhamiin oblačili. Kabine za prhanje, bazeni ingarderobe so prostori, kjer se lahko hitrookužite z glivicami, ker so ti prostori to-pli in vlažni. Zato natikači in podobnaobuvala niso le modni dodatek.

Kako preprečimo nastanek?Nosite zračne, široke in udobne čevlje.

Sintetične nogavice ali gumijaste rokavi-ce zamenjajte z naravnimi materiali, ki di-hajo. Neudobni čevlji pri straneh pritiska-jo na prste, pri čemer lahko poškoduje-jo nohtno ploščo in tako ustvarijo prostorza vstop glivic. Nohtom lahko velikokratzagotovite boljšo zaščito tudi posredno:preprečite lahko vdor povzročiteljev gli-vičnih okužb, če ste pozorni na osnovnebolezni, ki povzročajo glivične okužbe,in si okrepite imunski sistem. Ne odlašaj-te z zdravljenjem morebitnih okužb noh-tov in drugih oblik dermatoloških glivi-čnih okužb ter bodite pri zdravljenju do-sledni. Če ima kdo iz družine glivičnookužbo nohtov, tudi doma vedno nositečevlje ali copate. V primeru motenj krvne-ga obtoka na rokah in nogah učinkovitoukrepajte. Redno preverjajte vsebnostsladkorja v krvi. Poskrbite za zadostno gi-banje. Opustite kajenje. Pazite na urav-noteženo prehrano in se izogibajte slad-korju. Nohte redno krajšajte. Njihova dol-žina ne sme preseči konice prsta. Nohtena rokah pilite ovalno, na nogah pa ra-vno. To vedno počnite od roba proti sre-dini. Morebitnim poškodbam obnohtnekožice se lahko izognete s skrbnim pilje-njem nohtov! Obnohtne predele rednonegujte, predvsem na nohtih na rokah zrednim vtiranjem kreme, in jih varujtepred vplivi okolja. Uporabljajte odstra-njevalec laka za nohte brez acetona, ki bilahko poškodoval nohtno ploščo.

Onihomikoza in sladkorni bolniki

Primerov glivičnih okužb nohtov in stopal je nešteto, le da se ljudje sploh ne zavedajo, da jo imajo. Onihomikoze,kot temu strokovno pravijo, prizadenejo kar deset odstotkov populacije. Med dejavniki tveganja je tudi sladkornabolezen. Bodite pozorni na spremembe nohtov, saj je na začetku zadeva laže rešljiva kot po mesecih ali celo letihnezdravljene okužbe. O tem govori tudi letošnja raziskava Toenail onychomycosis (Onihomikoza nohta na nogi).

ZA NAŠE ZDRAVJE: Sladkorni bolnik in glivične okužbe nohtov, stopal

® Monika Kubelj

V raziskavi Onihomikoza nohta na nogi,ki je bila objavljena letos v Journal ofClinical Pharmacy and Therapeutics,navajajo pet dejstev o tej okužbi:

• Prizadene moške in ženske v enakemrazmerju.

• Prizadene 10 odstotkov populacije.• Glavni povzročitelji so dermatofiti.• Lahko prizadene nohte rok in nog.• Glivična okužba stopala poveča tve-

ganje za razvoj onihomikoze.

Glivične okužbe nohtov

foto

: ARH

IVM

. K.

IZ NAŠIH DRUŠTEV

n Društvo diabetikov Velenje

Pohod še v staremletu in občni zbor v novem

Pohodniško leto smo v organizaciji Franca in Fanike zaklju-čili z zborom pri Ribiški koči ob Velenjskem jezeru in pohoddo Križnika v Gaberkah.

Vreme sicer ni bilo idealno, toda zbralo se je 18 pohodnikov. Potje vodila mimo jezera, pa v Škale, vzpon na cesto, ki vodi pro-ti Graški gori, in spust v Gaberke, kjer se nam je pri Križnikupridružilo še 13 motoriziranih članov, torej skupaj 30. Sledilo jeokusno kosilo, potem pa je Pustinkov Bojan iz Podkraja vzel vroke harmoniko in začelo se je veselo rajanje. Nekateri so tudipot domov opravili peš. Fanika nas ni pozabila opozoriti na prvipohod v letu 2013 – pohod Zdravju naproti na Goro Oljko. Nevem, ali smo tako zdravi ali pa ni bilo prave volje, saj se je zbra-lo samo osem članov. So se pa zato ti imeli zelo lepo in tradi-cionalni čaj in trdo kuhano jajce na koči sta se zelo prilegla.

Občni zborVabilu na pustno soboto se je odzvalo 119 članic in članovter številni gostje: šoštanjski župan, predsedniki Društvaupokojencev Velenje in Društva diabetikov Mozirje ter SlovenjGradec.

Strokovno predavanje je imel diabetolog Damijan Justinek, dr.med., ki je spregovoril o nevropatski bolečini in svoje preda-vanje bogato podprl z izdelki podjetja Pfizer. Sledil je standard-ni rutinski program vsake skupščine in šele pri poročilih smose zamislili, kaj vse je bilo v preteklem letu narejenega.Bogat program za letos. Ali nam bo uspelo sodelovati pri vsehteh aktivnostih in seveda, ali bodo organizatorji zmogli vso toobilico dela? Bodo, če jim bomo člani pomagali in ne samo ča-kali, kaj bo kdo naredil za nas. To so naše društvo, naš načrtin naša dolžnost, da pri izvajanju pomagamo vsi, prav vsi,vsak s svojim majhnim koščkom mozaika. Med občnim zborom smo telovadili. Sedenje na skupščinahje dolgotrajna zadeva in letošnji odmor za gibanje je bil kar na-poren. Ker predsednica ni mogla na svojo redno telovadbo, so

vaditeljica Metka in nekaj gospa zrelih let pač prišle k nam! Potej petminutni vadbi mi ni uspelo nič drugega kot sesti in po-piti kozarec vode. Potem je program tekel naprej. Razveselilismo se sklepa, da članarina za leto 2014 ostaja enaka kot le-tos. Po pozdravih gostov (pohvala šoštanjskega župana namje zelo godila) je besedo prevzelo podjetje Bomax, ki trži man-gustinov sok. S predavanjem o antioksidantih jih je podprla Ja-nja Blatnik, dr. med. iz SB Celje, pediatrinja in infektologinja,ki je zelo nazorno opisala, kaj so antioksidanti in zakaj so takopomembni za naše telo. Med boleznimi, kjer so še posebej po-membni, je omenila diabetes in fibromialgijo, o kateri se še ved-no premalo ve – tudi v zdravniških krogih.Poziv k celoletni rekreaciji. Predsednik delovnega predsedstvaje ironično sporočil, da bosta Fanika in Franc za prihodnji pohodna Goro Oljko organizirala avtobus, vsakega udeleženca pobra-la na domačem pragu in ga potem varno vrnila domov! Mordabo potem kaj večja udeležba. Ko pa je tako lepo razpravljati ogibanju in sedeti na domačem kavču! Končal je s tem, na kar mno-gi med nami že resno opozarjamo: tudi mlada predsednica imasamo eno zdravje in če bo svoje moči za društvo razdajala takonekontrolirano, bomo kmalu sicer imeli še vedno najmlajšo, todaiztrošeno, utrujeno predsednico. In potem ne bo nič pomagalogovoriti ji: »Oh, kako si ti fajna, Romana.« S svojim delom ji po-magajmo in se, predvsem na rekreacijskem odmoru, ne obna-šajmo kot turisti, ampak kot člani društva, ki vsak korak, ki ganaredimo, naredimo predvsem zase! Bolj kot vsega drugega pase veselimo vsakoletnega rekreativnega odmora v Strunjanu od7. do 13. aprila. – morje, mi prihajamo! Ingeborg Čas

Foto: Franc Jurjovec in Franc Čas


Zaključek pohodov pri Križniku

Vsa dvorana je telovadila.

Za albume je vedno veliko zanimanje.

IZ NAŠIH DRUŠTEV

n Društvo diabetikov Novo mesto

Naši pohodi»Kam le čas beži, kam se mu mudi …« bi lahko pohodniškaskupina Društva diabetikov Novo mesto zapela na zadnjempohodu v letu 2012. Seveda pa smo novo leto začeli že znovo rekreacijo in presenečenji.

Več kot dvesto dvajset pohodov na letoPetnajst vztrajnih pohodnikov se je 19. decembra podalo naletnemu času primeren pohod v okolici Velikih Brusnic. Šepred enim tednom prava zimska idila in minus štirinajst stopinj,tokrat pa skoraj lahko rečemo, da pomladne razmere. Uro inpol smo hodili po blatu, snegu, asfaltu in se vrnili na izhodiš-če prijetno utrujeni. Pohodniško leto smo sklenili z 223. poho-

dom in tako kot se spodobi z dobro ma-lico, si nazdravili in zaželeli dobregazdravja in še veliko prijetnih trenutkov nanašem pohodniškem druženju tudi v letu2013.

Pohod s presenečenjemŠestnajstega januarja smo imeli pohodv pravem snežnem metežu in zato tudivremenu prilagojeno smer. V sredo napredzadnji januarski dan pa smo se od-peljali na izhodišče za Starim gradom,kamor bi morali iti dva tedna prej.

V lepem sončnem popoldnevu se jezbralo dvanajst pohodnikov in odkoraka-li smo proti izviru potočka Lešnica. Ženajmanj trikrat smo bili tam, vendar to-liko vode kot letos še ni bilo. Uživali smoob gledanju slapičev in razmišljali, kakoromantično voda teče med sneženo bre-žino, in še lepše bi bilo, če bi bile tudi

ledene sveče. Po krajšem počitku smo se po isti poti vračaliproti Blatnikovi domačiji, kjer imajo vsako leto velike jaslice karna domačem vrtu. Letos do jaslic nismo šli, ker je bilo prevečsnega in nevarno za zdrs.

Sladka skušnjavaOb obujanju spominov na lanski ogled smo prišli do hiše, kjernas je že čakala prijazna gospodinja s pladnjem krofov. Kardih in korak sta nam zastala, ko smo zagledali ta prizor. Sla-dica nas je premamila in res se nismo mogli odreči tej dobro-ti. Bomo že doma poskrbeli za uravnoteženost sladkorja, je biloslišati. In presenečenje je bilo še večje, ko je gospa vsakemuod nas za spomin stisnila v roke še stekleničko s poživilom.»To boste imeli pa za naslednji pohod,« je dejala v slovo. Pokrajšem klepetu smo se zahvalili za presenečenje in vsi na-smejani odšli do naših zvestih jeklenih konjičkov, ki so nas od-peljali v Novo mesto. Besedilo in fotografija: F. Vovk


Pohod je spremljal sneg, pa tudi sonce. Deležni smo bili sladkega presenečenja.


IZ NAŠIH DRUŠTEV

n Društvo diabetikov Mežiška dolina

Uspešno izpeljanilanski programi innovi načrti za letos

V Društvu diabetikov Mežiške doline upoštevamo, da sta gi-banje in sprostitev poleg zdrave prehrane zelo pomembna zaobvladovanje sladkorne bolezni. Z letom, ki se je poslovilo,smo lahko zadovoljni, polni smo novih načrtov. Uspešnosmo izpeljali športno srečanje diabetikov iz vse Slovenije. Upa-mo, da smo vsaj nekaterim zbudili skomine, da še kdaj obiš-čejo našo Koroško.

Letovanja so naša stalnica Spomladi, ko je pri nas šesneg, se že namakamo v zdra-vilišču v Strunjanu, jeseni pase že leta vračamo v RogaškoSlatino. Letos je manjša sku-pina prvič letovala v Šmarje-ških Toplicah. Tam so bili tudidiabetiki iz Kamnika, s kateri-mi smo se rade volje družili.Skupaj smo prehodili številneokoliške sprehajalne poti. Nji-hov animator gospod Branenas je vse prevzel s svojim to-variškim in spodbudnim pri-stopom do vsakega posamez-nika. S turističnim vlakcemsmo se povzpeli na bližnje

vzpetine. Prijazni domačini so nas sprejeli s širokim nasmehomin zvoki harmonike. Navdušeni smo bili, kako zdravilišče diha skrajani. Bil je ravno čas kostanja. Pa tudi cvička se nismo bra-nili, saj v razumnih merah topi maščobe in dobro vpliva na po-čutje. Pokukali smo še v Belo krajino in se do solz nasmejali všoli Brihtna glava. Bi bilo kar dobro, če bi naša mladina pogle-dala, kako smo v mladih letih gulili šolske klopi. Roke na hrbet,nič ugovarjanja, tisti, ki ne ubogajo, pa klečat v kot na koruzo.

Preostale aktivnostiV društvu smo se vsak teden dobivali na pohodih v naravo inv telovadnici na odbojki. Imeli smo piknik s športnimi in zabav-nimi igrami ter poslušali zanimiva predavanja z zdravstveno te-matiko. Ob svetovnem dnevu diabetikov smo se že drugičzbrali na Lešah, zgodovinsko zanimivi vasici nad Prevaljami.Enourni pohod smo zaključili na znani turistični kmetiji Ladra,tisti najbolj pri močeh pa so se mimogrede povzpeli na strm,mistični hrib Volinjak. Ivana Prislan

Fotografija: Helena Jehart


Na vrhu strmega in skrivnostnega Volinjaka so nas obdarile Žal žene.

n Društvo diabetikov Posavje - Brežice

Izlet v slovensko IstroAvtobus, poln gostov iz strunjanskega zdravilišča, se je vzpe-njal od Kopra mimo naselja Sv. Anton proti vasi Pregare, vzaselek Reparec in nas peljal na obisk k družini Boža Stepan-čiča poskusit letošnji refošk.

Ozka pot je vodila mimo oljčnih nasadov, vinogradov in skozištevilne vasice, ki jih je povezovala tudi vinska cesta. Ob potismo si ogledali še mogočno cerkev Marije Karmelske, ki je enalepših istrskih cerkva. Na ravnini, na vrhu pobočja, nedaleč odmeje s Hrvaško, ob zaselku Reparec, se razprostira velik mladnasad vinske trte refošk. Bogati šparoni in velikanski kamni,ki so jih izkopali pri prenovi vinograda, so nas povsem zasvo-jili. Zagotovo so to “energetski“ kamni, kot so nam jih opisali,tako veliki so in nenavadnih oblik.

Občudovali stare kamnite istrske hiše Vidi se, kako so jih dozidavali, ko se je družina večala. Zdajso prazne, vsi so jih zapustili in čakajo novih rok, ki bi jim vrni-le življenje. Gostitelj Božo nas je popeljal v svojo vinsko kletSolari. Vinski sodi, ogenj v peči, pogrnjene mize, malica spršutom in odličen refošk so nas ogreli. Nas, znance iz zdra-vilišča, je pesem povezala. Slovenska Istra, nam neznana, ablizu cest, ki smo jih tolikokrat že prevozili na poti na morje,nas je sprejela in vsem nam sedla v srce: lepa, rastoča in naša.Tista, ki smo jo to popoldne doživeli in jo želimo še spoznava-ti in tako ohraniti rodovom, ki prihajajo.

MarijaKamen je simbol Istre.

IZ NAŠIH DRUŠTEV

n Društvo diabetikov Jesenice

Zimski pohod v Tamar

Komaj smo dobro zakorakali v leto 2013, že je za nami prvipohod, ki že vrsto let sledi januarskemu zatišju aktivnosti. Od-pravili smo se na ogled zimske idile doline Tamarja ter pla-niških velikank v osrčju Ponc.

Zbralo se nas je kar lepo število Vseh 22 dobro razpoloženih članov se je odpravilo do kočev Tamarju. Zbrali smo se šele ob 11. uri, saj iz prejšnjih izku-šenj vemo, da sonček pošlje svoje prve žarke v to prelepo do-lino šele ob tej uri. Pohoda smo se lotili vsi tisti, ki jim je lju-ba hoja po snegu, ko zaradi mraza škripa pod nogami, son-čni žarki pa nas božajo in grejejo po ličkih hkrati. Dan je bilmrzel (-11 oC) in brez oblačka, kar je bila dobra napoved zaprijetno hojo in lepo preživet dan. Vso pot do koče v Tamar-ju se nam je odpiral čudovit pogled na zimsko idilo – še po-sebej na Jalovec v vsej njegovi lepoti.

Prelepe kulise naraveMed hojo smo srečevali družine z otroki, ki jim niso manjkalesanke ali smuči, mladino, pa tudi starejše obiskovalce. S po-nosom smo odgovarjali na vprašanja mimoidočih, od kod pri-hajamo. V dobri uri smo prispeli do cilja, kjer smo se pogrelis čajem, tudi kaj konkretnega ni manjkalo. Zadrževali se ni-smo prav dolgo, ker nas je lakota vabila nazaj v Rateče, kjersmo imeli naročeno kosilo.

Za varen pohod se zahvaljujemo Čazimu Babiču in njegovipomočnici Greti Koder, saj vedno poskrbita, da je naš korakvaren in strumen. Tako smo zopet preživeli čudovit dan v na-ravi in predvsem tudi v prijetnem druženju. Prepričana sem,da nam bo spomin na ta dan še dolgo vlival voljo do poho-dov.

Sonja RavnikFotografija: Čazim Babič


Pohodniki v dolini Tamar

Tečaj računalništvaDanes, ko to berete, nekaj naših članov že pridno nabira os-novno znanje računalništva. Kmalu bodo lahko sami deskalipo medmrežju in seveda obiskali spletno stran Zveze diabe-tikov Slovenije. Odprl se jim je svet, kot sami pravijo. Upamo,da še koga navdušimo.

Obisk Volinjaka ob slovenskem kulturnem praznikuPo strmem pobočju so obiskovalci prihajali z vseh strani. Navrhu so udeleženci brali Prešernovo poezijo. Skrivnostni svetVolinjaka nad Lešami je naša pogosto obiskana točka. Nazad-nje smo tam pohodili sladkorno bolezen novembra lani. Na vrhuso nas Žal žene obdarile s kamenčki sreče. Še v tem mese-cu bomo šli na tradicionalno spomladansko letovanje v Stru-njan. Veselimo se prijetnih pohodov po Krajinskem parku, na-makanja v toplih bazenih z morsko vodo, vedno pa nam pri-pravijo tudi poučna predavanja in poskrbijo za zabavo.

Letošnji zbor članov Tik pred letovanjem bomo imeli volilni zbor članov v znani ko-roški gostilni Brančurnik. Izvolili bomo predstavnike, ki bodogonilna sila društva v prihodnjih štirih letih. Društvo obstaja žečetrt stoletja, delo je dobro utečeno, program pa bogat. Aktiv-nosti vsako leto dopolnjujemo z novimi idejami. Zbor članovbomo popestrili s strokovnim predavanjem. Letos se bomo po-drobneje seznanili z različnimi oblikami socialne pomoči, karbo v zdajšnjih razmerah marsikomu koristna informacija.

Spomladanski načrtiAprila bomo organizirali letovanje v zdravilišču Laško, če bodočlani pokazali dovolj zanimanja. Jeseni pa gremo znova v Ro-gaško in Dolenjske Toplice. Maja, v tednu vseživljenjskega uče-nja, bomo organizirali predavanja o sladkorni bolezni za uči-telje osnovnih in srednjih šol. Žal je čedalje več sladkornih bol-nikov tudi med otroki in mladino, zato menimo, da bo preda-vanje koristilo svojemu namenu. Veselimo se že tudi športne-ga srečanja, ki bo letos maja pod taktirko Mariborčanov. Želi-mo jim uspešno organizacijo, saj imamo še živo v spominu našelanske priprave tu na Koroškem in vemo, da taka prireditev nimačji kašelj.

Poletne aktivnostiJunija bomo organizirali piknik na znani turistični kmetiji Klanč-nik v Podklancu, kjer bomo imeli kaj videti. So zelo sodobnoorganizirani, saj imajo v hlevu ves postopek krmljenja, napa-janja, molže ipd. računalniško vodeno. Vmes se bomo povz-peli na Uršljo goro, kamor gremo vsako leto na pohod skupajz drugimi društvi, za konec junija pa načrtujemo planinski iz-let na Veliko planino.

Tedenska rekreacijaVsak teden se dobivamo na eno- do dveurnih pohodih po vsehvečjih krajih in v telovadnici na odbojki. Tako prijetno druženjese največkrat konča s čajem ali kavo v kakšnem lokalu.

Pogledujemo že tudi čez mejo. Mikata nas obiranje mandarinv dolini Neretve in ogled znamenitosti v teh krajih. Če bo vo-lja in zdravje, zakaj pa ne?

Ivana Prislan

IZ NAŠIH DRUŠTEV

n Društvo diabetikov Metlika

Delovno in kulturno v preteklem letu

Belokranjski diabetiki smo bili po živahnem izvajanju progra-ma v prvi polovici prejšnjega leta, ko smo med drugim zased-li ekipno drugo mesto na vseslovenskem športnem srečanju,aktivni tudi po lanskih “počitnicah”.

Peti pohod na letališče Prilozje Nekaj več kot deset kilometrov dolgo pot je iz Črnomlja in Met-like prehodilo blizu petdeset pohodnikov. Na letališču jih je pri-čakalo še okrog sto drugih članov in gostov. Tudi družina Ru-dolf je bila že drugič tam. Po kulturnem programu in nagovo-rih smo tekmovali v treh disciplinah: bližanju z balinami, izbi-janjem pastirske koze in kegljanju. Zmagovalci so prejeli zla-te, srebrne in bronaste medalje in priložnostna darila. Vsak ude-leženec pa tudi spominsko darilo pokrovitelja, jedli, pili in ple-sali smo vse do večera.

Pohodu so sledile še družabne igre.

Novembra smo z dvema avtobusoma krenili na PrimorskoPovprek smo prečesali Koper, bili na otvoritvi praznika kakijav Strunjanu in se nato odpeljali v Marezige, kjer smo krstili vino,in nato še v Krkavče, kjer smo bili zraven ob pogonu nove, po-vsem računalniško vodene stiskalnice oljčnega olja. Zvečer stabila avtobusa polna zadovoljnih diabetikov, zabojčkov kakija,oljčnega olja, pa tudi kakšna steklenica refoška se je našla.

Novembra smo krstili vino in okušali kakije.

Ob svetovnem dnevu smo napolnili hotel v MetlikiPočastili smo naš praznik s kulturnim programom (učenci glas-bene šole, pesniki in igralci), poslušali predavanje o pravilni invarni uporabi zdravil in se nato ob skupni večerji še družili. Obtem moramo poudariti, da smo ta večer za teden dni osvetlilicerkev sv. Urbana pri Metliki v modro.

Izpeljali smo že tretji pohod po Urbanovi poti Več kot sedemdeset pohodnikov je prehodilo nekaj več kot petkilometrov dolgo pot, drugih deset pa je skrbelo, da smo sepo vzpenjanju na polovici poti okrepčali s toplimi napitki in pe-civom in pripravili kostanjev piknik na cilju v Metliki. Zopet jebil z nami Novo Nordisk, ki je vsem podaril torbice. PodjetjeRoche pa je zagotovilo merjenje sladkorja pred pohodom inpo njem. Vse dogodke tudi slikovno objavljamo na www.dia-betiki-metlika.org.

Vekoslav Prevalšek

Kostanjev piknik je bil dobro obiskan.

Obiskali smo skupino diabetikov v Domu počitkaV skupini je od 20 do 25 oskrbovancev, ki so tudi člani Dru-štva diabetikov Metlika. Srečujemo se enkrat na mesec v pro-storih Doma počitka. Idejni vodji te skupine sta Jerneja Šterk,dipl. med. sestra, in Mojca Košele, sr. med. sestra, ki sta za-posleni v Domu počitka. Za vsako srečanje sestri pripravitavsebino pogovora, tako da v razpravi lahko sodelujejo vsinavzoči.

Pestra vsebina skupnih srečanjPo navadi se že na srečanju dogovorimo za naslednjo temo,tako da smo na vsebino že nekoliko pripravljeni. Večkrat smose pogovarjali o prehrani diabetika, o bolezni nog, o depresi-ji, zdravilih in kako jih uživamo. Pogovori so primerni za nav-zoče, saj sta predavateljici odlični interpretki za oskrbovance,ki so nekoliko starejši in jim ni treba snovi podajati preveč»znanstveno«, da se laže vključijo v pogovor.

Ob novem letuPredavateljici pripravita pogovor s kakšno krajšo temo, Dru-štvo diabetikov Metlika pa poskrbi za skromno novoletno ob-daritev, katere se vsi razveselijo. V letu 2012 smo imeli zadnjesrečanje 20. decembra, ko je društvo diabetikov s pomočjo met-liške trgovine Pletisa pripravilo skromna darila.


IZ NAŠIH DRUŠTEV

n Društvo diabetikov Maribor

Aktivnosti v preteklem letu

Na podlagi svojega organiziranega delovanja izvajamo razli-čne programe v korist sladkornim bolnikom, saj jim z načr-tovanim delom in delom prostovoljcev približamo kakovost-nejše življenje, spodbujamo čim večjo telesno aktivnost,zdrav način življenja in spremembe prehranskih navad.

Načrtovani programi, ki smo jih izvajali v društvu:

Strokovna predavanja skozi vse leto, katerih se je udeleži-lo več kot 500 slušateljev, smo organizirali šestkrat v različnihkrajih, zdraviliščih in na okrevanjih.

Šport in rekreacija. Premajhna telesna aktivnost je dejavniktveganja med sladkornimi bolniki. Poskrbeli smo za pohode vnaravo. Povzpeli smo se na Urbana, Šmohor, Tri kralje in Lo-vrenška jezera. Vsak dan smo se kopali v Fontani. Vsak po-nedeljek smo redno kegljali in igrali namizni tenis, ob petkihsmo igrali pikado, od aprila do oktobra pa smo se vsak torekrazgibavali z ruskim kegljanjem. Sodelovali smo na Športni po-mladi 2012 in osvojili nekaj pokalov ter se udeležili Športno-rekreativnega srečanja diabetikov v Mežiški dolini. Organizi-rali smo dva športno-rekreativna piknika z organiziranim po-hodom in športnimi igrami.

Okrevanja, dve v termalnih zdraviliščih in na morju, kjer slad-korni bolniki poleg terapevtskih programov skrbijo tudi za zdravnačin življenja. Sedemdnevna preventivna okrevanja so bila vTermah Dobrna, Banovci in na otoku Braču.

Krvni sladkor smo brezplačno merili vsak torek skozi vseleto. Aktivno smo sodelovali na Dnevu mobilnosti in Dnevu zaspremembe, kjer smo predstavili svoje društvo in opravili brez-plačne meritve sladkorja v krvi in krvnega tlaka, prav tako smoob svetovnem dnevu sladkorne bolezni poskrbeli za brezpla-čne meritve in organizirali pohod skozi Mestni park in na Pi-ramido.

Druženje, izmenjava izkušenj, razvijanje medsebojne komu-nikacije, vključevanje v okolico, vključevanje v družabni del ži-vljenja, vse to je potekalo na organiziranem izletu na Bledu,na martinovanju in na tradicionalnem novoletnem srečanju, kista ga popestrila kulturni program in plesna glasba. Društvoje imelo tudi svoj redni občni zbor.

Državno tekmovanje iz znanja o sladkorni bolezni smo sku-paj z Zvezo društev diabetikov Slovenije organizirali v Maribo-ru na OŠ Prežihov Voranc in na III. gimnaziji. V tekmovanje jebilo vključenih 323 tekmovalcev osnovnih in srednjih šol.

Socialna pomoč posameznikom. Poskrbeli smo za socialnoogrožene sladkorne bolnike, tako smo sedmim članicam po-darili po dve vstopnici za kopanje v termalnem zdravilišču.

Spletna stran www.diabetiki-mb.si društva skrbi za informira-nje sladkornih bolnikov in drugih uporabnikov, ki želijo sprem-ljati naše delo.

Lidija Salamon


Obisk Lovrenških jezer v septembru

Naše novoletno srečanje

Okrevanje v Banovcih

Športne igre

n Društvo diabetikov Gornja Radgona

Čas je za spremembeZ novim letom so se pri nas začele nove aktivnosti. Tudi le-tos si bomo prizadevali izdelati dober program, s katerimbomo zadovoljni vsi, organizatorji in udeleženci. Mednje si že-limo pritegniti tudi tiste člane društva, ki se niso mogli odz-vati na naša vabila. Vedno znova doživimo neprijeten obču-tek, ko se jih od 184 povabljenih članov odzove samo 30. Kjetičijo vzroki za to? Najbrž so marsikje, zadržki pa takšni in dru-gačni. A kakorkoli že, pomembno je, spoštovani člani, uve-sti spremembe, najbolje je začeti kar pri sebi, torej odločitese in pridite. Nikoli ni prepozno, samo voljo moramo imeti inkjer je volja, je tudi pot. Prepričana sem, da svoje odločitvene boste obžalovali.

Letne aktivnostiPridno smo se udeleževali vseh dejavnosti ter s hvaležnostjo spre-jemali nova znanja in izkušnje. Severina Ružič nam je predsta-vila najnovejše tehnike in pripomočke za nego nog. Andrej Co-klin, radgonski Kosobrin, nas je spomnil, da si v težavah lahkopomagamo tudi z “rožicami”, ki rastejo povsod okoli nas. Dr. Bran-ko Avsec nas je med drugim seznanil z novostjo, da v Zdravstve-ni dom Gornja Radgona prihaja klinični farmacevt, ki bo naše-mu osebnemu zdravniku in seveda posredno nam, pacientom,v veliko pomoč pri ugotavljanju, ali je kombinacija zdravil, ki jouživamo, ustrezna ali ne. Magistra Lea Kovač iz lekarne Šprin-ger pa nam je osvežila spomin o načinu zdravljenja sladkornebolezni. Potrpežljivo je odgovarjala na vsa naša vprašanja. Iz-obraževali smo se tudi na okrevanju v Rogaški Slatini in še boljskrbeli za prijetno druženje. Odzivi so bili spodbudni. Uspešnosmo organizirali srečanje pomurskih diabetikov in se udeležili sre-čanja diabetikov Slovenije v Ravnah na Koroškem.

November v znamenju našega praznikaBil je lep jesenski dan, sonce je še vedno prijetno grelo. Pred-sednik se je pošalil, da gremo varovat kole, a smo bolj klepe-tali kot pa bili pozorni na njihovo zdravilno moč – blagodejnozemeljsko sevanje – v gozdu ob Bukovniškem jezeru. Prijet-no se je bilo odžejati ob Vidovem izviru. Od tod nas je pot vo-dila v Pečarovce, kjer smo si ogledali, kako na vretenu spre-tni prsti Franca Zelka in njegove hčere Darje oblikujejo gmo-

to gline v čudovite lončarske izdelke. Družina Zelko goji tradi-cijo lončarstva že več kot sto let. Ker gibanje in svež zrakspodbujata tek, smo že nestrpno pričakovali Turistično kmeti-jo Slavke Zelko, ki nam je postregla z dobrotami in domačimvinom. V novembru, na svetovni dan diabetesa, smo izvedli me-ritve krvnega sladkorja in krajši pohod po Gornji Radgoni. Uvo-doma je predsednik spregovoril o zgodovini zdravljenja diabe-tesa. Tudi tokrat smo hvaležno sprejeli darilce podjetja NovoNordisk, za katero se jim iskreno zahvaljujemo.

Veseli decemberObiskali smo nekaj naših članov na domu in z njimi poklepeta-li. In potem nismo mogli verjeti, da nam je veseli december pri-nesel žalostni trenutek. Za vedno smo izgubili dolgoletno akti-vno članico društva Darijo Lesjak. Skrbno in natančno je vodilafinančno poslovanje društva. Njeno vlogo v društvu in svoje ob-čutke je predsednik označil z besedami: »Bila je steber društva.Jaz jo bom pogrešal.« Mi pa dodajamo: »Darija, iskrena hvala!«

Pridružite se namOb koncu naj pohvalimo vse tiste člane društva, ki so rednoobiskovali naše aktivnosti, in vse člane, ki so aktivno sodelo-vali. Iskrena hvala vsem izvajalcem in donatorjem. Med teminaj omenimo Dom starejših občanov Gornja Radgona, ki namvedno znova prijazno odstopi prostore, v katerih se počutimoprijetno, kot doma. In čisto na koncu še enkrat sporočamo na-šim članom, ki se bodo letos odločili redno obiskovati aktivno-sti društva: »Držimo pesti, da vam bo to tudi uspelo. Veseli vasbomo!« Danica Barovič

IZ NAŠIH DRUŠTEV


Družina Zelko goji tradicijo lončarstva že več kot sto let.

n Društvo diabetikov Tržič

Občni zborZ novim letom pride čas, ko društva naredijo obračun svoje-ga dela v preteklem letu, in v Tržiču smo kar pohiteli, saj smoto naredili v soboto, 26. januarja.

Zbralo se je več kot šestdeset naših članov, prisotni pa so bili tudigostje iz gorenjskih društev diabetikov in predstavniki tržiškihdruštev, in to upokojencev, invalidov in bolnikov z rakom. Našedelo je skrbno spremljala tudi podžupanja Andreja Potočnik.Na občnem zboru

n Društvo diabetikov Murska Sobota

Koristno in aktivnotudi v prihodnje

Društvo diabetikov Murska Sobota je ob koncu leta organi-ziralo številne dejavnosti, nekatere izmed njih smo preneslitudi v letošnje leto. Tako vsako prvo sredo v mesecu organi-ziramo v klubu Pac različna predavanja.

Zdravi decemberDecembra smo pripravili program za diabetike Medtrust. Pred-stavili so nam merilnike za merjenje sladkorja, lističe, igle, lan-cete ter tekoči sladkor za pomoč pri hipoglikemiji. Enkrat nateden se zberemo v telovadnici ekonomske šole pod vod-stvom fizioterapevtke gospe Metke, kjer izvajamo telesno aktiv-nost, ki je nujno potrebna pri uravnavanju sladkorne bolezni.Udeležuje se je precej članov, starejše in mlajše generacije,kajti vsi se zavedamo, kako pomembna je telesna dejavnostin kako škodljivi so nezdravo prehranjevanje, čezmerna tele-sna teža in debelost. S telesno aktivnostjo zmanjšujemo krvnisladkor ter se lepo sproščamo.

Torkova druženja Člani se srečamo v prostoru društva, kjer kramljamo ob igra-nju družabnih iger, kartanju, šahiranju, izmenjamo si tudi na-svete o naši bolezni. Pred novim letom smo najšibkejšim raz-delili denarno pomoč. Ob koncu leta smo obiskali nepokretnein v domu starejše člane, ki se med letom ne morejo udeleže-vati naših srečanj, ter jih razveselili s skromnim darilom.

Jožica Gibičar

Pomen telesne aktivnosti Z delavnicami smo začeli decembra, vendar jih izvajamo tudiv novem letu, in sicer vsak četrtek v telovadnici ekonomske šoleMurska Sobota. Naša vaditeljica Metka Vlaj nas popelje v različne vaje, da sirazgibamo vse mišice, od glave do pet. Pripravlja nas na pra-vilno ravnanje v nepričakovanih situacijah, ki nas lahko prese-netijo kadarkoli, doma, na cesti ali sprehodu. Naučili se bomo,kako si lahko sami pomagamo v takih primerih. Te delavnicebomo izvajali do pomladi, ko bomo začeli skupinsko nordijsko

hojo. Decembra smo obiskali vse naše člane, ki zaradi bole-zni ne morejo prihajati na naša srečanja. S skromnimi darili,lepo besedo in nasmehom smo jim polepšali praznike.

Meritve so naša stalnicaTudi januarja smo na našem rednem mesečnem srečanju me-rili sladkor in krvni tlak in poslušali predstavitev še enega me-rilnika krvnega sladkorja. Zimske dni si krajšamo tudi z dru-žabnimi igrami, šahom in spontanim smehom, ki ga nikoli nezmanjka. Tako sladkorno bolezen potisnemo v bolj oddaljenkotiček in ji ne dovolimo, da bi nam pokvarila dobro voljo.

Helena Copot

IZ NAŠIH DRUŠTEV


n Društvo diabetikov Ljubljana

Tik pred božičnimi prazniki nas je globoko pretresla vest,da smo izgubili drago prijateljico, dolgoletno aktivno čla-nico in podpredsednico društva, našo Hermo. Društvu diabetikov Ljubljana se je pridružila leta 1997, koje ravno izgubila zaposlitev, ki jo je dolga leta ponosno opra-vljala, in se je morala prijaviti na zavod ter čakati na upo-kojitev. Na našo srečo ji je težil življenje tudi “cuker” in prinas je našla, kot je večkrat rekla, dobre prijatelje, veliko pri-jaznih ljudi in tudi »cuker« si je sčasoma uredila. Na vsa-kem predavanju je dobila novo znanje in predvsem moč,da premaga obrobne težave, kar je vodilo v boljšo ureje-nost. V zadnjih petnajstih letih ni zamudila niti enega pre-ventivnega okrevanja in če se je le dalo, je na okrevanjuvodila jutranjo telovadbo, merila krvni sladkor, imela sku-pino in aktivno sodelovala pri organizaciji. Dolga leta je vo-dila vse naše redne športne aktivnosti. Ob telovadbi, pla-vanju in sprehodih je uživala in nič ji ni bilo težko, doklerni v njeno življenje vstopila zahrbtnejša bolezen, kot smojo poznali mi. Prepričana sem, da je med to boleznijo spo-znala, koliko dobrih prijateljev ima in da smo ji vsi pripra-vljeni pomagati z drobnimi, a zanjo pomembnimi stvarmi,tako nam je tudi večkrat zatrdila. Vse to pa zato, ker smojo imeli radi. To se je posebno izkazalo le en teden prednjenim slovesom, ko smo bili še skupaj v Kristalni dvora-ni v Rogaški Slatini in je ob našem ansamblu Gambrinosskupaj z nami uživala v prednovoletnem prazničnem raz-položenju. Polna upanja se je že pripravljala, kako si bopo sinovi vrnitvi in z njegovo pomočjo spet nabrala močiin spomladi z nami šla na morje. Hermina, hvala ti za vsein zelo te bomo pogrešali!

Judita Erjavec

Delo preteklega leta Predsednica društva nas je slikovito opozorila na vse tisto, karse je pomembnega dogajalo v društvu. Načrtovane dejavno-sti so kdaj tudi odpadle, v celoti gledano pa je društvo izved-lo vsebinsko zelo veliko različnih dejavnosti. Samo meritev jebilo opravljenih 2224, imeli smo pet kuharskih delavnic in tikpred izidom je naš bilten št. 5 z naslovom Pasti nakupovanja.Vsi gostje so izrekli kar precej spodbudnih besed za nadalj-nje delo in letno srečanje je minilo v kar najprijetnejšem raz-položenju.

Ana Marija Hafner

V spomin

Hermina Šteh(1949-2012)

IZ NAŠIH DRUŠTEV

n Društvo diabetikov Koper

Januarja letos nas je tiho zapustila naša kolegica, ustanovi-teljica specialistične ambulante za diabetike v Kopru, diabe-tologinja Vida Vadnov. Ko so me prosili, naj napišem nekro-log svoji prvi mentorici, svoji “šefici” (ki je to zame ostala dosmrti), sem ugotovila, da pravzaprav vem o njej prav malo –bila je zadržana in v službi ni prav rada prenašala pogovorovo zasebnih zadevah. Pa tudi delali sva skupaj le kratek čas.Vendar je tako izjemno, dolgoročno in temeljno zaznamova-la diabetologijo na Obali, da so se mi spomini nanjo in na nje-no delo začeli kar nizati, in odločila sem se, da bom napisa-la prav to: kako se je spominjam.

Delali sva v istem zdravstvenem domu: ona kot ustanoviteljicain vodja dispanzerja za diabetike, jaz kot nadebudna, novope-čena splošna zdravnica. Ker me je interna medicina od nekdajzanimala, se je delo v dispanzerju v tistem času kazalo kot edi-na možnost, da pridem do specializacije. Pogoltnila sem cmokin se šla predstavit. Takrat so bili prostori dispanzerja v kleti sta-rega zdravstvenega doma (dve majceni sobici, ki nista prene-sli kaj več kot mizo, dva stola, v enem prostoru kartotečneomare in v drugem preiskovalne mize. Danes je to ena soba vlaboratoriju – pa ne ravno velika). Od uspešnega koprskega pod-jetja je dr. Vadnovova dobila tudi prvo klimatsko napravo, sajso bile poleti razmere v tej »”tičnici” peklenske. Hodnik, ki je bilhkrati čakalnica, je bil skupen z laboratorijem, tam so se dre-njali ljudje, zrak je bil zatohel, ljudje so skoraj medleli. Takratso kri jemali iz vene in samo na tešče, ne glede na čas. Sistem“kdor prvi pride, prvi melje” je nekaterim tako zlezel pod kožo,da so prihajali še dolgo po tem, ko smo uvedli naročanje na uro,vedrit pred vhod že ob petih zjutraj ali celo prej.

Odločna in delavnaVstopim in se predstavim: pred menoj mogočna oseba: ne samozato, ker je bila skoraj za glavo večja in sivolasa, ampak pred-vsem zaradi nastopa: avtoritarnega, odločnega, nepopustlji-vega. Zaradi naraščajoče količine dela je potrebovala pomočin se je zame pri vodstvu potegnila, čeprav ni bilo kaj prida ra-zumevanja. Takrat si je privoščila enega legendarnih pohodovv drugo nadstropje, kjer je bila uprava. Mislim, da so se jim hla-če tresle, preden je vstopila, saj se je že na stopnišču slišalo,da prihaja. Vsi so se je bali. Nad upravo je šla redko, a nad-vse uspešno: izposlovala je še eno specializantko in dosegla,da so začeli graditi prizidek na nekdanjem cerkvenem dvoriš-ču, kjer imamo prostore še danes. Takrat niso govorili o dona-cijah in sponzorjih, a je s svojim osebnim prizadevanjem in zav-zetostjo dosegla, da so sredstva prispevala skoraj vsa takratše uspešna koprska podjetja. Bila je še aktivna, čeprav v po-koju, ko so se leta 1982 odprla vrata našega novega raja.

Nepozaben prispevek k delu v dispanzerjuV tistem času je bil pristop k diabetikom še zelo glukocentri-čen, ona pa je vztrajala, da vsem bolnikom izmerimo tudi krvnitlak in, če je potrebno, uvedemo zdravljenje v skladu s takra-tnimi priporočili. Imeli smo svoj EKG in ga tudi rutinsko upora-bljali – menda edini v Sloveniji. Poskusno je tudi uvajala me-ritve ledvičnih retentov in lipidov. Njen pristop je bil celosten intakega smo ohranjali tudi njeni nasledniki. Do vsakega bolni-ka je šla sama, bolnikom ni dovolila stikanja po kartonih in samajih je pospremila iz ordinacije: praksa, ki smo jo ohranili vsi nje-ni nasledniki. Vedno je prišla v službo prva. Drugi smo se zobčutkom nelagodja in krivde zdrenjali mimo nje, da smo sepreoblekli, pa čeprav smo bili pravočasni. Nikoli ni spregleda-la nobene napake. Do kolegov je bila še milostna, medicinskesestre pa so se kar navadile, da nima smisla menefregističnoupati, da bo šlo neopaženo mimo. Nikoli ni šlo. Zato smo senapake navadili ugotavljati, jih priznati in konstruktivno odpra-vljati. Imela je sokolje oko – ničesar ni spregledala in ničesarni pozabila. Tudi rojstnih dni ne, saj smo vsi njeni stari sode-lavci do njene smrti dobivali prijazne čestitke, izpisane s čvrsto,pokončno pisavo. Pomagala je pri ustanovitvi Društva diabe-tikov Koper in redno se je udeleževala srečanj.

Dr. Vadnovova zasebnoNekaj malega o sebi nam je zaupala na skupnih malicah – tudiena izmed njenih navad, ki jih ohranjamo kot timske sestan-ke, čeprav se takrat temu ni tako reklo. Medicino je šla študi-rat kot že zaposlena mati in žena hudega pljučnega bolnika.Prvo delovno mesto je dobila v Piranu, nato se je odločila zaspecializacijo iz interne medicine, ki je takrat imela prostore vankaranskem sanatoriju za pljučne bolnike. Pripovedovala je,kako je na zaključnem izpitu prof. Volavšek kar mižal od ugod-ja, ko mu je odčitavala EKG. Takrat je bila to preiskava s pri-dihom magičnosti, ki je danes nimajo več vsi PET, CT in MRskupaj. Kmalu po izpitu je prevzela mesto vodje v sežanski bol-nišnici. Po izteku njenega mandata je bil v teku zadnji val mno-žičnih fluorografskih akcij za odkrivanje TBC po Sloveniji in pri-ključili so jim odkrivanje glikozurije v naključnem vzorcu urina.Nenadoma je bilo zdravstvo soočeno s poplavo pozitivnihvzorcev in dr. Vadnovova je sprejela ta veliki izziv in začela po-vsem novo aktivnost na Obali – diagnostiko in zdravljenje slad-korne bolezni. Januarja leta 1975 so streho nad glavo ponu-dili diabetologiji v okviru Zdravstvenega doma Koper v provi-zoričnih prostorih – dejstvo, ki nam še vedno občasno dela te-žave, vendar nam tudi omogoča celostno oskrbo sladkornihbolnikov. Njena vzporedna ljubezen in hobi so bili psi, zlastibernardinci, saj sta z možem imela leglo, ki je občasno štelotudi po šest teh prijaznih mrcin. Po upokojitvi je redko prišlana obisk, vedno pa smo se je razveselili in ji pokazali izboljša-ve in novosti, ki smo jih uvajali. Pečat, ki ga je pustila v diabe-tologiji na Obali, bo njen trajni spomenik.

Metka Mesec Staut, dr. med., spec. int.


V spomin

Vida Vadnov,dr. med., spec. int.

(1927-2013)


AK TIVNOSTI DRUŠTEV

Datum Vse bi na Čas in zbir no mes to Kon takt na ose ba + tel. št.Društvo diabetikov Cerknicavsak 1. četrtek v mesecu Pohod po okolici Cerknice ob 14.00, pri gostišču Šega Doroteja Nared, 031 652 08716. marec Občni zbor ob 16.00, dvorana PGD Cerknica Doroteja Nared, 031 652 087od 5. do 12. maja Zdravstveno okrevanje v Termah Šmarješke toplice obvestimo naknadno Doroteja Nared, 031 652 08725. maj 18. Športno srečanje diabetikov v Mariboru obvestimo naknadno Doroteja Nared, 031 652 087Društvo diabetikov Domžalevsako sredo Uradne ure od 9.00 do 12.00 društvena pisarna, 01 721 42 7923. marec Pohod na Mengeško kočo ob 10.00, parkirišče KD Mengeš Tone Košmerlj, 041 679 787Društvo diabetikov Dravogradvsak dan Kopanje in 1-krat mesečno predavanje po 17.00, v bazenu KRC Hrastnik Majes Leopold, 041 217 545,

Železnik Vojka, 040 841 828vsak torek Skupinski pohodi v okrolici Dravograda ob 15.00, Zdravstveni dom Dravograd Anica Repnik, 051 381 013vsak 1. torek v mesecu Merjenje sladkorja, holesterola in pritiska od 8.00 do 10.00, sedež društva Alenka Ostrožnik, 040 841 828, Černuta Bojanvsako 1. sredo v mesecu Pohod v okolico Hrastnika ob 9.00, pred društvenimi prostori Bastič Marjan, 041 732 723vsako 3. sredo v mesecu Celodnevni pohod z DU Hrastnik in planinskim društvom ob 7.00, na tržnici v Hrastniku Zupančič Zvonka, 040 828 890vsak četrtek Skupinski pohodi v okrolici Slovenj Gradca ob 15.30, Kulturni dom Slov. Gradec Ana Rutnik, 031 667 035Društvo diabetikov Hrastnikvsak ponedeljek Uradne ure v društvenih prostorih od 9.00 do 11.00, sedež društva Majes Leopold, 041 217 545,

Železnik Vojka, 040 841 828marec Tečaj nordijske hoje čas še ni določen Majes Leopold, 041 317 545april Srečanje zasavskih diabetikov še ni določen - sedež društva Železnik Vojka, 040 841 828od 14. do 19. aprila 5-dnevno preventivno okrevanje v Dobrni ob prijavi Železnik Vojka, 040 841 82825. maj 18. Športno srečanje diabetikov v Mariboru še ni določen - sedež društva Železnik Vojka, 040 841 828Društvo diabetikov Idrijavsako sredo Telovadba ob 16.00, Športni center Idrija Kavčič D., 041 448 424vsak četrtek Uradne ure od 9.00 do 11.00 Henrik Petrovčič, 041 945 377vsak petek Nordijska hoja ob 16.00, UTA Kavčič D., 041 448 42426. marec Občni zbor ob 17.00, Gostilna Kos Zdenka Bogataj, 031 307 089od 10. do 17. marca Preventivno okrevanje v Strunjanu obvestimo naknadno11. maj Izlet v neznano obvestimo naknadno Zdenka Bogataj, 031 307 08925. maj 18. Športno srečanje diabetikov v Mariboru obvestimo naknadno Zdenka Bogataj, 031 307 089Društvo diabetikov Jesenicevsak torek in četrtek Telovadba od 17.00 do 18.00, TVD Partizan društvo, 040 565 828vsako sredo Uradne ure, merjenje krvnega sladkorja, tlaka, holesterola ... od 17.00 do 19.00, Pod gozdom 2 na društvu15. marec Občni zbor društva ob 16.00, Dom Fr. Berglja16. marec Pohod: Blejska Dobrava - čez Kavčke ob 10.00, Blejska Dobrava Čazim Babič, 041 909 96113. april Meddruštveni pohod na Sv. Jakoba Čazim Babič, 041 909 96120. april Pohod na Sv. Lovrenca v Žirovnici ob 10.00, Žirovnica Čazim Babič, 041 909 961od 5. do 12. maja Letovanje v Strunjanu avtobus na društvu18. maj Meddruštveni pohod s srečanjem na Kresu Čazim Babič, 041 909 96125. maj 18. Športno srečanje diabetikov v Mariboru avtobus Čazim Babič, na društvuDruštvo diabetikov Kamnik18. marec Sprehod po okolici Kamnika ob 9.00, Kolodvorska 5 Savica Juntez, 041 285 34119. marec Meritve krvnega sladkorja od 8.00 do 9.00, na društvu Podbevšek Marija27. marec Predavanje o negi nog in sladkorna bolezen ob 17.00, ZD, Novi trg 26 Savica Juntez, 041 285 34113. april Meddruštveni pohod: Kranj obvestimo naknadno Savica Juntez, 041 285 34115. april Sprehod po okolici Kamnika ob 9.00, Kolodvorska 5 Savica Juntez, 041 285 341od 14. do 21. aprila Okrevanje v Zdravilišču Strunjan ob 10.00, iz Domžal Savica Juntez, 041 285 34116. april Meritve krvnega sladkorja od 8.00 do 9.00, na društvu Podbevšek Marija4. maj Izlet obvestimo naknadno Bukovšek Marjeta, 041 484 23318. maj Meddruštveni pohod: Jesenice na Kresu obvestimo naknadno Savica Juntez, 041 285 34120. maj Pohod po okolici Kamnika ob 8.00, Kolodvorska 5 Savica Juntez, 041 285 34121. maj Meritve krvnega sladkorja od 8.00 do 9.00, na društvu Podbevšek Marija25. maj 18. Športno srečanje diabetikov v Mariboru obvestimo naknadno Savica Juntez, 041 285 341Društvo diabetikov Kočevjevsak ponedeljek Telovadba s fizioterapevtko od 17.00 do 18.00, OŠ Ljubo Šercer Branka Kovačič, 059 947 202vsak 3. torek v mesecu Kopanje v Dolenjskih toplicah ob 9.00, AP Kočevje Branka Kovačič, 041 518 256vsako 1. sredo v mesecu Uradne ure, merjenje sladkorja in krvnega tlaka od 9.00 do 11.00, pisarna društva diabetikov Špela Imenšek, 059 947 202vsako 2. sredo v mesecu Informacije in svetovanje od 12.00 do 13.30, pisarna društva diabetikov Ksenija Vidoševič, 031 299 555vsak četrtek Joga in refleksoterapija po prijavahvsaka 1. četrtek v mesecu Uradne ure, merjenje sladkorja in krvnega tlaka od 16.00 do 18.00, pisarna društva diabetikov Branka Kovačič, 059 947 202vsak zadnji četrtek v mesecu Pohod v okolico Kočevja po prijavahvsak petek Družabne igre v pisarni društva po prijavah14. marec Zdravstvena delavnica: Merjenje glukoze brez testnih lističev od 12.00 do 13.00 in od 14.00 do 15.00, pisarna društva Ksenija Vidoševič, 031 299 55516. marec Redni letni zbor članov ob 10.00, Picerija Briški Ksenija Vidoševič, 031 299 55521. marec Kuharska delavnica: Slaščice za diabetike ob 15.00, pisarna društva Ksenija Vidoševič, 031 299 555od 7. do 13. aprila Preventivno okrevanje v zdravilišču po prijavah Ksenija Vidoševič, 031 299 55524. april Predavanje ob 17.00, pisarna društva Ksenija Vidoševič, 031 299 55526. april Ekskurzija v Obsotelje in Kozjansko s kopanjem v Termah Olimia ob 7.00, AP Kočevje Ksenija Vidoševič, 031 299 55515. maj Predavanje ob 17.00 Ksenija Vidoševič, 031 299 55525. maj 18. Športno srečanje diabetikov v Mariboru ob 6.00, AP Kočevje Ksenija Vidoševič, 031 299 555Društvo diabetikov Kopervsako 1. sredo v mesecu Uradne ure od 18.00 do 19.00, AMTK Koper Marija Podvršič, 031 708 132vsak petek Keglanje od 19.00 do 20.00, Bonifika Koper Stanko Miklič, 031 714 8218. marec Občni zbor ob 18.00, Emonec Šalara Marija Podvršič, 031 708 13221. marec Pohod: Škocjanski zatok ob 10.00, parkirišče Vina Koper Stanko Miklič, 031 714 82115. april Križarjenje po Sredozemlju (Costa Favolosa)18. april Pohod: Miramare Trst ob 10.00, parkirišče Vina Koper Stanko Miklič, 031 714 821



Datum Vse bi na Čas in zbir no mes to Kon takt na ose ba + tel. št.16. maj Pohod: Sečoveljske solone, Formaviva Seča ob 10.00, parkirišče Vina Koper Stanko Miklič, 031 714 82116. maj Predavanje: Ožilje in diabetiki (dr. M. Gasparini) ob 18.00, Osnovna šola Koper Marija Podvršič, 031 708 13225. maj 18. Športno srečanje diabetikov v Mariboru Marija Podvršič, 031 708 132Društvo diabetikov Kranjvsak ponedeljek Uradne ure od 9.00 do 11.00, UE Lendava Zsuzsi Kepe, 051 488 100vsak ponedeljek in sredo Uradne ure od 16.00 do 18.00, društvena pisatna društvena pisarna, 04 202 83 10vsak torek in petek Balinanje od 16.00, Mohorjeva ulica Anica Varga, 041 757 235vsak drugi torek v mesecu Predavanja na temo diabetes in komplikacije ob 15.00, ZKD Zsuzsi Kepe, 051 488 100vsako sredo Meritve KS, HOL, trigliceridov, krvnega tlaka od 8.30 do 9.30, Diabetični center Kranj društvena pisarna, 04 202 83 10vsako sredo Telovadba ob 17.30, doma za starejše v Lendavi Zsuzsi Kepe, 051 488 100vsak četrtek Organizirana telovadba od 19.10 do 20.10, Diabetični center Kranj društvena pisarna, 04 202 83 10vsak 3. četrtek od maja do sept. Organizirano kolesarjenje ob 16.30, pri Brunarici Štern na Kokrici društvena pisarna, 04 202 83 10 ali 031 485 49012. marec Dan odprtih vrat društva od 16.00 do 18.00, Diabetični center Kranj društvena pisarna, 04 202 83 1012. marec Projekt: Izbira živil za zdravo prehrano (predavanje, uč. delavnica) ob 17.00, Diabetični center Kranj društvena pisarna, 04 202 83 1014. marec SOS svetovalnica od 15.00 do 17.00, Diabetični center Kranj društvena pisarna, 04 202 83 1017. marec Pohod: Zg. Besnica - Rovnik ob 9.00, pred Diabetičnim centrom Kranj društvena pisarna, 04 202 83 1021. marec SOS svetovalnica (individualno svetovanje) od 15.00 do 17.00, Diabetični center Kranj društvena pisarna, 04 202 83 1022. marec Občni zbor društva ob 17.00, Mestna občina Kranj društvena pisarna, 04 202 83 107. april Druženje na otoku Ljubezni, Svetovni dan zdravja Ižakovci Zsuzsi Kepe, 051 488 100od 7. do 13. aprila Okrevanje v Strunjanu (v sodelovanje z drugimi društvi) 6 polnih penzionov Zsuzsi Kepe, 051 488 10012. april SOS svetovalnica od 15.00 do 17.00, Diabetični center Kranj društvena pisarna, 04 202 83 1013. april Meddruštveni pohod na Sv. Jakoba ob 9.00, parkirišče Hotela Dvor v Preddvoru društvena pisarna, 04 202 83 10 ali 031 485 49019. april SOS svetovalnica (individualno svetovanje) od 15.00 do 17.00, Diabetični center Kranj društvena pisarna, 04 202 83 10od 5. do 12. maja Okrevanje v Zdravilišču Zreče (pom. društva) 7 polnih penzionov Zsuzsi Kepe, 051 488 100od 12. do 19. maja 7-dnevno zdravstveno okrevanje za diabetike v Termah Lendava ob 14.00, AP Kranj, postajališče št. 1 društvena pisarna, 04 202 83 1016. maj SOS svetovalnica od 15.00 do 17.00, Diabetični center Kranj društvena pisarna, 04 202 83 1018. maj Meddruštveni pohod s srečanjem na Kresu (DD Jesenice) ob 9.00, pred Acronijem na Jesenicah društvena pisarna, 04 202 83 10 ali 031 485 49023. maj SOS svetovalnica (individualno svetovanje) od 15.00 do 17.00, Diabetični center Kranj društvena pisarna, 04 202 83 1025. maj 18. Športno srečanje diabetikov v Mariboru ob 6.30, AP Kranj, postajališče št. 1 društvena pisarna, 04 202 83 10v aprilu ali maju Izlet Zsuzsi Kepe, 051 488 100konec aprila ali v začetku maja Piknik ob 13.00 Zsuzsi Kepe, 051 488 100Društvo diabetikov Litija in Šmartnovsak ponedeljek in sredo Uradne ure od 8.00 do 11.00, društvena pisarna društvena pisarna, 01 898 15 84vsak ponedeljek in sredo Telovadba ob 19.15, športna dvorana društvena pisarna, 01 898 15 84vsako sredo Plavanje v bazenu v Šmartnem od 16.00 do 17.00, bazen v Šmartnem društvena pisarna, 01 898 15 84vsako 1. sredo v mesecu Merjenje sladkorja, krvnega tlaka, holesterola od 8.00 do 10.00, društvena pisarna društvena pisarna, 01 898 15 84vsak četrtek Pohodi v bližnji in daljni okolici ob 8.00, razen če je drugače dogovorjeno društvena pisarna, 01 898 15 84vsak četrtek Ustvarjalne delavnice ob 17.00, društvena pisarna društvena pisarna, 01 898 15 84Društvo diabetikov Ljutomervsak ponedeljek Strokovno vodena telesna vadba ob 17.00, v ŠIC (plesna dvorana) Majda Slavinec, 070 896 834vsako 3. sredo v mesecu Pohod po dogovoru, v pisarni društva Anica Halabarec, 02 582 19 5912. marec Občni zbor društva ob 13.00, v DSO Ljutomer Majda Slavinec, 070 896 83425. maj 18. Športno srečanje diabetikov v Mariboru na avtobusni postaji Ljutomer v pisarni DD, 02 584 85 47Društvo diabetikov Mariborvsak dan Plavanje in savna v Fontani od ponedeljka do petka, 4 ure recepcija Fontanevsak pon., tor., čet. in pet. Uradne ure od 8.00 do 12.00, Partizanska 12 Lidija Salamon, 02 228 23 10vsak ponedeljek Kegljanje in namizni tenis od 10.00 do 11.00, Dvorana Tabor Anica Rep, 041 571 580vsak 1. ponedeljek v mesecu Brezplačne meritve sladkorja v krvi od 9.00 do 12.00, trgovina Medika (novi Mercator) Lidija Salamon, 02 228 23 10vsa torek Meritve KS, KT, HOL, TRIG., Hba1C od 8.00 do 12.00, Gaia, Vetrinjska 9vsako sredo Uradne ure od 12.00 do 16.00, Partizanska 12 Lidija Salamon, 02 228 23 10vsak petek Pikado od 15.00 do 18.00, vsak 1. petek 10.00-12.00, ŠD Branik Anica Rep, 041 571 5801. marec Občni zbor ob 16.00, Arena (obvezna prijava) Lidija Salamon, 02 228 23 108. marec Dan žena s predavanjem obvezna prijava Lidija Salamon, 02 228 23 1016. marec Pohod na Urban ob 9.00, iz Kamnice Melita Klasinc, 031 711 49121. in 28. marca Balinanje od 16.00 do 18.00, ŠD Branik Anica Rep, 041 571 5805. april Kolesarjenje ob 17.00, Trubarjeva 15 Lidija Salamon, 02 228 23 106. april Predavanje, kopanje in kosilo v Termah Zreče ob 9.00, pri bolnici Lidija Salamon, 02 228 23 1020. april Pohod na Kopitnik ob 9.00, pri bolnici Melita Klasinc, 031 711 4912., 9., 16., 23., 30. april Kegljanje s kroglo na vrvici od 17.00 do 19.00, Trubarjeva 15 Anica Rep, 041 571 580od 21. do 28. aprila Okrevanje v Rogaški Slatini ob 11.00, pri bolnici Lidija Salamon, 02 228 23 104., 11., 18., 25. aprila Balinanje od 16.00 do 18.00, ŠD Branik Anica Rep, 041 571 5807., 14., 21., 28. maja Kegljanje s kroglo na vrvici od 17.00 do 19.00, Trubarjeva 15 Anica Rep, 041 571 5809., 16., 23., 30. maja Balinanje od 16.00 do 18.00, ŠD Branik Anica Rep, 041 571 58010. maj Kolesarjenje ob 17.00, Trubarjeva 15 Lidija Salamon, 02 228 23 1018. maj Pohod na Uršljo goro ob 9.00, pri bolnici Melita Klasinc, 031 711 49125. maj 18. Športno srečanje diabetikov v Mariboru Dvorana Tabor Lidija Salamon, 02 228 23 10

Razne športne aktivnosti obvestila na spletni strani in oglasni deski društva www.diabetiki-mb.siDruštvo diabetikov Mežiške dolinevsak ponedeljek in torek Uradne ure društva od 15.00 do 18.00, pisarna društva Bojan Proje, 040 712 559vsak ponedeljek in četrtek Pohodi v okolico Leš ob 14.00, pri Lukanu Jaroš Kodrun, 041 420 131vsak torek Pohodi v okolico Mežice ob 15.00, avtobusna postaja Srečko Podhraški, 041 247 396vsako sredo Pohodi v okolico Črne na Koroškem ob 15.00, avtobusna postaja Branko Lepičnik, 041 283 029vsak četrtek Volilni zbor članov s strokovnim predavanjem ob 16.00, Brančurnik Prevalje Bojan Proje, 040 712 559vsak četrtek Letovanje v Zdravilišču Strunjan obvestimo naknadno Bojan Proje, 040 712 559od 21. do 28. aprila Letovanje v Zdravilišču Laško obvestimo naknadno Branko Lepičnik, 041 283 02925. maj 18. Športno srečanje diabetikov v Mariboru obvestimo naknadno Bojan Proje, 040 712 559

Pohodi v okolico Kotelj ob 14.00, na Rimskem vrelcu Marjeta Macur, 041 847 401Pohodi v okolico Raven na Koroškem ob 15.00, pred zdravstvenim domom Bojan Proje, 040 712 559



Datum Vse bi na Čas in zbir no mes to Kon takt na ose ba + tel. št.Društvo diabetikov Murska Sobotaod marca naprej do dopustov Organiziramo delavnico nordijske hoje obvestimo naknadnovsak torek Kramljanje ob igranju družabnih iger (NOVO!) od 8.30 do 10.00, v prostorih DD MS Helena Copot, 041 343 630vsak zadnji torek v mesecu Uradne ure v prostorih društva od 11.00 do 13.00, Tomšičeva 15vsako sredo Šahiranje od 8.30 do 10.00, v prostorih DD MS Jože Šadl, 041 806 826vsak četrtek Delavnica: Pomen telesne aktivnosti pri obvladovanju sl. bolezni ob 15.30, v športni dvorani ekonomske šole Marija Barber, 031 511 816vsako 1. sredo v mesecu Sestanek društva ob 17.00, v klubu PAC, za zavalovalnico Triglav Jožica Gibčar, 041 953 8749. marec V soboto organiziramo zbor članov društva obvestimo naknadno Jožica Gibčar, 041 953 87414. marec Ob Svetovnem dnevu ledvic v sodelovanju z DLB Pomurja

organiziramo predstavitev našega društva in meritve sladkorja dopoldne v Intersparu v MS Helena Copot, 041 343 6307. april Druženje na Otoku ljubezni v Ižakovcih ob Svet. dnevu zdravja Darko Miholič, 041 364 95310. april Test hitre hoje na 2 km ob Svetovnem dnevu zdravja ob 16.00, pred Zdravstvenim domom v MS na dvorišču Tadeja Žalik, 02 534 13 79

Vse informacije o prihajajočih dogodkih na http:www.dd-ms.lrf-pomurje.si.napovednikDruštvo diabetikov Novo mestovsak dan Plavanje v Termah Šmarješke toplice od 12.00 do 14.00 ali od 19.00 od 21.00 Katarina Šincek, 059 039 855, 064 160 300vsak dan Plavanje v Termah Dolenjske toplice cel dan Katarina Šincek, 059 039 855, 064 160 300vsako sredo Uradne ure od 9.00 do 11.00, Rozmanova ulica 10 Katarina Šincek, 059 039 855, 064 160 300vsako 2. sredo v mesecu Pohod ob 13.30, OŠ Grm Danijela Vidmar, Frančiška Vovk, 059 039 85513. marec Pohod: Hudo - Daljnji vrh ob 13.30, OŠ Grm Danijela Vidmar, Frančiška Vovk, 064 160 30027. marec Pohod: Rožni dol - Potoki ob 12.30, ŽP Kandija Danijela Vidmar, Frančiška Vovk, 064 160 30029. marec Občni zbor z zdravstvenim predavanjem ob 17.00, Hotel Krka Katarina Šincek, 059 039 855, 064 160 30010. april Pohod: Ponikve - Zijalo - Mirna Peč ob 12.30, ŽP Kandija Danijela Vidmar, Frančiška Vovk, 064 160 30024. april Pohod: Lovrenc pri Lisci ob 9.00, OŠ Grm Danijela Vidmar, Frančiška Vovk, 064 160 30015. maj Pohod: Josipova pot ob 13.30, OŠ Grm Danijela Vidmar, Frančiška Vovk, 064 160 30025. maj 18. Športno srečanje diabetikov v Mariboru obvestila prejmete Katarina Šincek, 059 039 855, 064 160 30029. maj Pohod: Otovec - Rodine ob 12.30, ŽP Kandija Danijela Vidmar, Frančiška Vovk, 064 160 300

Koledar dogodkov društva, aktualne objave, članki na spletni strani: http:ddnm.siDruštvo diabetikov Postojnavsako sredo Telesna aktivnost od 16.00, v ŠC Postojna Ivica Bergoč, 031 708 322vsak četrtek Uradne ure, meritve krvnega sladkorja in pritiska od 9.00 do 11.00, ZD Postojna Marica Batis, 051 233 51029. marec Občni zbor društva ob 16.00, v sejni dvorani ZD Postojna Marica Batis, 051 233 510od 17. do 24. marca Edukativno okrevanje članov v Strunjanu ob16.00, avtobusna postaja Postojna Marica Batis, 051 233 510april Predavanje: Preprečitev amutacije nog zaradi sladkorne bolezni po dogovoru Marica Batis, 051 233 51025. maj 18. Športno srečanje diabetikov v Mariboru po dogovoru Marica Batis, 051 233 510v maju in juniju Delavnica: Nege nog diabetikov po dogovoru Marica Batis, 051 233 510Društvo diabetikov Ptujvsako sredo Dežurstvo v društveni pisarni: prijave, informacije, posvetovanja Zalika Vučak, 027 829 641,

in druge aktivnosti od 8.00 do 10.00, društvena pisarna Velikonja Marija, 027 551 581vsako 1. sredo v mesecu Naročilo vstopnic za Terme Ptuj od 8.00 do 10.00, društvena pisarna Zalika Vučak, 027 829 641vsako 2. sredo v mesecu Razdelitev vstopnic, merjenje sladkorja v krvi in krvnega tlaka od 8.00 do 10.00, društvena pisarna Zalika Vučak, 027 829 64116. marec Zbor članov z zdravstvenim predavanjem ob 9.00, Gastro Zalika Vučak, 027 829 641,

Velikonja Marija, 027 551 58127. april Izlet na Koroško (ogled elektrarne, vožnja s splavom) železniška postaja Ptuj Sonja Korošak, 027 464 001ali 041 528 61525. maj 18. Športno srečanje diabetikov v Mariboru železniška postaja Ptuj Sonja Korošak, 027 464 001ali 041 528 615Društvo diabetikov Slovenj Gradecvsak petek Kegljanje, namizni tenis od 16.00 do 17.00 Olga Repotočnik, 041 945 664,

Stane Oblak, 040 603 8537. marec Redni letni občni zbor določijo naknadno Ivan Gašper, 041 753.00113. marec Pohod: Gostišče OT- Sveta Neža po dogovoru Olga Repotočnik, 041 945 66420. marec Pohod: Žančani - Perjak - Slovenj Gradec po dogovoru Olga Repotočnik, 041 945 66427. marec Pohod: Grajska vas - Perjak - Luštnapot - Slovenj Gradec po dogovoru Olga Repotočnik, 041 945 664Društvo diabetikov Škofja Lokavsak torek Plavanje v bazenu CSS v Stari Loki od 19.00 do 20.00, v pokritem bazenu CSS Janez Jemecvsak torek in sredo Uradne ure, meritve holesterola in sladkorja, prijave, informacije od 8.00 do 10.00, društvena pisarna Silva Žontar, 031 390 284enkrat na mesec Rekreativni pohod (po dogovoru); sproti obveščeni ob 15.00, AP Šk. Loka Silva Žontar, 031 390 28423. marec Občni zbor društva ob 10.00, OŠ Podlubnik Silva Žontar, 031 390 28413. april Pohod na Sv. Jakoba ob 9.00, v Predvoru Silva Žontar, 031 390 28426. april Kopanje v zdravilišču Laško in obisk Kane v Žalcu ob 8.00, AP Škofja Loka Silva Žontar, 031 390 284od 12. do 19. maja Zdrav. vzgoja v zdravilišču Šmarješke toplice ob 14.00, ZD Škofja Loka Silva Žontar, 031 390 28418. maj Pohod in srečanje na Kresu (Vintgar)-Jesenice ob 9.00, pred Akroni Silva Žontar, 031 390 28425. maj 18. Športno srečanje diabetikov v Mariboru ob 7.00, pred AP Škofja Loka Silva Žontar, 031 390 284Društvo diabetikov Velenjevsak ponedeljek dežurstvo ob 9.00 do 11.00 in od 15.00 do 16.00, Milica Vertačnik, 070 875 519,

sejna soba društva upokojencev Milan Ugovšek, 031 769 141vsako sredo Rekreacija (kopanje, telovadba v vodi, druženje) ob 8.30 do 11.30, bazen Topolšica Fanika Jurjovec, 03 89 11 085, 031 437 595vsako sredo Tedenski pohod Velenje ob 16.00, Ribiška koča Velenje Matija Boškič, 031 404 564vsak četrtek Tedenski pohod Šoštanj ob 16.00, Ribiška koča Šoštanj Fanika Jurjovec, 03 89 11 085, 031 437 59527. april Po ravenški poti ob 8.00, avtobusna postaja Velenje Fanika Jurjovec, 03 89 11 085, 031 437 595od 7. do 13. aprila Okrevanje v Strunjanu obvestimo naknadno Zlatko Praprotnik, 041 745 58812. maj Vinskogorska pot ob 8.00, avtobusna postaja Velenje Fanika Jurjovec, 03 89 11 085, 031 437 59525. maj 18. Športno srečanje diabetikov v Mariboru obvestimo naknadno Zlatko Praprotnik, 041 745 588od 26. maja do 2. junija Okrevanje v Lendavi obvestimo naknadno Zlatko Praprotnik, 041 745 588

DIA-FON - brezplačni svetovalni telefon za sladkorne bolnike. Na vaša vprašanja odgovarjajo strokovnjaki vsako sredo med 18. in 22. uro.

PREIZKUS�ZNANJANA�DOLOČENEM

PODROČJU(dve�besedi)

PRIDVIG-NJENASTOPNJA

PRIDEVNIKA

-�-�-�-�-�-IN

GOMORATRICIKEL

RISANKA(dve�

besedi)

MESTONA�PELE-PONEZU

iz:�SOSTRA)

HČIISTIH

STARŠEV

10

GEOME-TRIJSKA

PROJEKCIJA

VESELJE

16

IME�VEČČEŠKIHKRALJEV

5

JAPONSKOOBLAČILOIGRALECBEATTY

1

TAJINSTVENOSTPREČENJEATLANT-SKEGAOCEANA

GORANAD�ČRNOPRI�KAMNIKU(1204�m)

FIGURAPRI

ČETVORKIZINKAKUNC

NAJPOGO-STEJŠI

SLOVENSKIPRIIMEK

PISATELJTAVČAR

NEMŠKIPESNIK

(iz:�SLOVANI)JOSIP�BROZ

PREHODIZ�PIJANEGAV�NORMALNO

STANJE

4 12EMIL

SMASEK

OTTOFRANCK

REFLEKTOR

GRŠKABOGINJAZEMLJE

ČLOVEK,KI�NA�DALEČ

SLABOVIDI

KRAJ�PRILJUBLJANIFRANCOSKA

REGIJA

PLES�OB�ELEK-TRONSKIGLASBI

EL.�ENOTAZA�MOČ

EGIPTOVSKIVLADAR

9 IT.�REKA(iz�črk:�SELILA)

AFR.�REKA

VELIKATIROLSKAREKA

2TOPOVITLA

RIM(originalno)KOSOVELO-VA�PESEM

VSUTARUDA

ČEBELJIPROIZVOD

SELEKCIJAADAM�IN

-�-�-

11REKA�V�

MANDŽURIJI(1170�km)

ANTONJANŠA

VNETJENOSNE

SLUZNICE

8 GR.�MUZATRAGEDIJETINE�OBLAK

14

PREHODIZ�MEHKEGA

V�TRDOSTANJE

FRIDERIK-�-�-�-�-�-BARAGA

3

KURIRJI,ODPO-SLANCI

H2ONEMŠKOMESTOOB�RENU

TRDAKOVINA(Ti)

Sestaviljože

petelin

NEDO-TAKLJIVASTVAR

6PESNIKZAJC

Velikosrečepri

žrebu.

NICKNOLTE

NATAŠADOLENCPREDUJEM

VZDEVEKIGRALCAPOLIČA

ČEŠKIREŽISERVAVRA

(iz:�KARATO)

13

GLASNAZVOČNANAPRAVA(gasilska�...)

15

TEKSTILECZA

STATVAMI

7


NAGRADNA KRIŽANKA Naslov rubrike

Kupon za nagradno križanko št.98 (marec 2013)

Ime in priimek: ..................................................................................................................

Ulica: .............................................................................................................................

Kraj in poštna številka: .........................................................................................................

Davčna številka in izpostava: ..............................................................................................

Črke iz oštevilčenihpolj prenesite v sosednja polja in dobili bostetokratno geslo.

#

Rešitev križanke iz prejšnje številke (97) je: SVETOVNI DAN V TRBOVLJAH.Nagrade za tokratno križanko podarja Lifescan Slovenija, Johnson & Johnson d.o.o. Rešeno križanko s kuponom pošljite do 8. aprilana naslov: Zveza društev diabetikov Slovenije, Kamniška ulica 25, 1000 Ljubljana, s pripisom “Nagradna križanka”. Ne pozabite na-pisati svoje davčne številke in davčne izpostave.

1

9

2

10

3

11

4

12

5

13

6

14

7

15

8

16

sladkorni bolnik in zdravje oči nova knjiga o sladkorni …...glasilo zveze društev diabetikov...

Documents