flosar glasilo

GLASILO OB PRAZNIKU OBINE PODVELKA 2014

FLOSAR15. obinski praznik Obine Podvelk a

FLOSAR GLASILO OB PRAZNIKU OBINE PODVELKA

FLOSAR: glasilo ob prazniku Obine Podvelka

Izdajatelj: Obina Podvelka, Podvelka 13, 2363 Podvelka

Odgovorna urednica: Slavica Peovnik Urh

Uredniki odbor: Anton Kove, mag. Joe Marhl, Marija Poglajen, Mateja Rihter, Milan Robnik, Marjan Tertinek in Slavica Peovnik Urh

Jezikovni pregled: Mateja Rihter

Fotografije: mag. Joe Marhl, Duan Tkalec, Mateja Rihter, arhivi posameznikov in drutev

Grafina podoba in tisk: Tiskarstvo in knjigovetvo Greovnik, d.o.o.

OBINA PODVELKAPodvelka 13 - 2363 Podvelka telefon: 02 876 95 10 faks: 02 876 62 [email protected], http://www.podvelka.si/

VSEBINADrage obanke, spotovani obani ....................................... 3Dobitniki priznanj Obine Podvelka v letu 014 ............... 5Priznanja in zahvale upana ...................................................... 6Zlate petke 014 ............................................................................ 6Najlepe urejena vaka skupnost je Vaka skupnost Kapla ............................................................................... 7Vaki svet Podvelka v mandatu 010014 ........................ 8eleznica zaznamovala ivljenje v Podvelki ....................... 9ZAM Podvelka je imelo tudi svojo avtoolo in pevski zbor ...............................................................................11V Breznu e etrta rez potomke najstareje vinske trte z mariborskega Lenta .........................................1Biseri starega jedra Brezna v novi preobleki ......................13Kaj pa potomke potomke najstareje vinske trte na svetu? ................................................................................13V Breznu nova portna in turistina pridobitev................14Podrunina cerkev sv. Marije in sv. Maksimiljana Kolbeja ............................................................................................14Prenova farkega ribnika na Kapli .........................................15Doivite gorsko kolesarjenje v mejni regiji .......................16enski odbojkarski klub Brezno Pohorjeles .......................17portno drutvo Obalt ob Dravi .........................................18Realizacija novega portnega objekta na Kapli ................19Gozdarske igre 013 ...................................................................19Utrinki s Kaple ...............................................................................1Poloitev venca ruskemu oficirju ...........................................3Vaka skupnost Lehen v letu 013 .................................4Dobrodelni koncert Korak za korakom................................6Kdor hitro da, dvakrat da! .........................................................6Pomagamo si lahko le ljudje med seboj .............................7Potepanja iz vrtca Podvelka ....................................................7

Vrtec .................................................................................................9Mozaik dogajanj na Podrunini oli Lehen v olskem letu 013/014.........................................................30Medgeneracijsko sodelovanje za raunalniki ..................31Na klepetu pri naih jubilantih ..............................................3elezni jubilej zakoncev Topler ..............................................34Zlati mali maturanti v Podvelki ...............................................34Beseda slavljencu ob .................................................................3550-letnici ustvarjalnega dela in ob ivljenjskem jubileju ............................................................................................35KO RK Brezno ................................................................................36ivimo z naravo ............................................................................37Misliti in delati dobro v ivljenju je sad, ki ga v poznih letih lahko uiva .......................................................38ivljenje in delo upnije Brezno ............................................39upniji Kapla in sv. Obalt ........................................................40Duhovni dan ................................................................................41Kako varno smo iveli v Obini Podvelka v letu 013 ....4PGD Brezno Podvelka v letu 014 .........................................43Pomo gasilcev malce drugae .........................................44Intervencija: Piknik mladine PGD Obalt ........................45Kultura & Kapla ............................................................................46Naih in vaih 15 let ....................................................................47Dramska skupina KUD Lehen ..................................................48Dober dan, sosede! .....................................................................49Usodna no ....................................................................................49as, v katerem ivim ...................................................................50Sveti trije kralji v Obaltu ..........................................................51Bazenska lovska razstava letos na Kapli .............................5Mladi lani PGD Kapla ...............................................................53

Uredniki odbor obinskega glasila Flosar

FLOSAR

3

GLASILO OB PRAZNIKU OBINE PODVELKA

Praznini nagovor upana

Drage obanke, spotovani obani e petnajsto poletje Obina Podvelka praznuje obinski praznik. Tudi letos praznovanje zdruujemo z zakljuki pomembnih investicij.

Vedno sem verjel, da je majhna skupnost lahko uspena, e so v njej zdrueni interesi za skupno dobro, ki jih vodi pametno in gospodarno razmiljanje. Po vseh teh letih upanovanja sem o tem preprian.

e izpeljani projekti in tisti, ki se e izvajajo, pa ne bi mogli biti uresnieni brez obinske uprave in obinskih svetnikov, ki so moje predloge prepoznali kot dobre in so zato tudi podprli predlagani obinski proraun.

Prav tako pomembno, za uresniitev naih nartov, je sodelovanje vakih skupnosti, kjer razumejo, da je treba biti kdaj tudi potrpeljiv, da se lahko zaradi racionalizacije eno leto naredi ve v eni, pa nato v drugi vaki skupnosti. Pomembno je, da smo ob zakljuku tiriletnega mandata zadovoljni z opravljenim tako v Breznu, v Podvelki, v Lehnu, kot v Obaltu in na Kapli.

Letos praznujemo obinski praznik v VS Podvelka in imamo kar nekaj dobrih razlogov za praznino razpoloenje.

Na podroju cestne infrastrukture smo zakljuili lani zaeto investicijo, in sicer rekonstrukcijo ceste Gotjenk s komunalnimi vodi (javna razsvetljava, kanalizacija, vodovod, telefonija, plonik), v skupni vrednosti 800.000 evrov. Ta del VS je bogateji tudi za novo igrie. V centru naselja pa smo dokonali izgradnjo kanalizacije s prerpaliem. Obnovili smo javno razsvetljavo ter zgradili parkirie na mestu stare obinske stavbe.

V VS Lehen smo zakljuili izgradnjo kanalizacije s istilno napravo za petdeset enot v naselju Janevski Vrh, ob tem pa smo v obmoju izgradnje pripravili podlago za plonik ter asfaltirali odcep od kriia z glavno cesto proti kapelici sv. Maksimiljana Kolbeja. V prihodnjem letu nartujemo gradnjo kanalizacije za fekalne vode s istilno napravo za 50 enot v centru Lehna. Mladi v Lehnu pa so gotovo najbolj veseli travnatega igria in igria za odbojko, ki sta

Cesta k cerkvici


4

v zakljuni fazi izgradnje. Za port in ve rekreacije smo poskrbeli tudi v VS Obalt, ki je bogateja za novo igrie za odbojko na mivki. Ta projekt je sofinancirala Fundacija za port v vrednosti 8.757 . Projekt ureditev prometne in komunalne infrastrukture ter povrin za skupne namene v Obini Podvelka je bil sofinanciran v vrednosti 98.53,71 - EKSRP 3.

V sodelovanju s Koroko kmetijsko-gozdarsko zadrugo, z. b. o., iz Slovenj Gradca bomo nad trgovino zadruge sofinancirali izgradnjo tirih stanovanj.

Obina Podvelka je bila uspena tudi s prijavo na razpisu Ministrstva za infrastrukturo in prostor s projektom Energetska sanacija O Brezno-Podvelka. Na oli se bodo zamenjala okna, uredila pa se bo tudi fasada. Projekt, vreden 340.000 evrov, bo MIP financiral z deleem v viini 33.477,85 iz kohezijskih sredstev.

V VS Kapla je bilo tudi letos najve sredstev vloenih v cestno infrastrukturo. Izvedla se je rekonstrukcija ceste od kmetije Hober do kmetije Breznik, v dolini slabih dveh kilometrov, v vrednosti 390.000 . PGD Kapla je dobilo tudi novo motorno rpalko.

Ob vseh e dokonanih projektih se ponekod dela ele zaenjajo, kar kae na trend, da se razvoj naih krajev ne bo ustavil. Najbolj pomembno pa je, da se vsi skupaj, obanke in obani Obine Podvelka zavedamo, da bomo voz, v katerega smo skupaj vpreeni, peljali naprej in najlaje s skupnimi momi.

Dokaz za to so tudi letonji dobitniki srebrnega in bronastih grbov Obine Podvelka, ki so na poti za na razvoj prispevali svojo energijo, as in izkunje. Prav je, da je bil njihov prispevek opaen in jim za priznanja iz srca estitam.

Rad se sreujem z ljudmi. Vedno si vzamem as za takne prilonosti. elim si, da bi vsa taka sreanja osreevala in bogatila nae medsebojne odnose. Zato bom zelo vesel sreanj na prireditvah ob praznovanju naega e petnajstega obinskega praznika in vas vabim, da tako, kot vsako leto, praznujemo skupaj. Letos bo praznovanje v Podvelki, na prostoru Marlesovega skladia (Gotjenk).

Zahvaljujem se vam za vse, kar vlagate v nao lokalno skupnost in vam iskreno estitam ob obinskem prazniku.

Anton Kove, ing.,upan Obine Podvelka

Cesta Podvelka

istilna naprava Lehen

Igrie Gotjenk

Parkirie Podvelka

FLOSAR

5


Dobitniki priznanj Obine Podvelka v letu 2014

SREBRNI GRB OBINE PODVELKAMatja Poglajen vrsto let uspeno vodi Kulturno drutvo Kapla. Poznan je kot umirjen vodja, ki zna v pravem trenutku izbrati prave besede. Zna spodbujati in ima smisel za organizacijo, zato je drutvo prepoznavno s irokim spektrom dejavnosti. Niso mu tuje vloge predsednika, igralca, povezovalca, animatorja ... vse do strokovnjaka za elektroniko. Zna prisluhniti eljam ljudi in potrebam kraja. Za ohranjanje in razvoj kulture ter prepoznavnost kraja tudi izven meja obine prejme Matja Poglajen SREBRNI GRB Obine Podvelka.

BRONASTI GRB OBINE PODVELKAZdenka Volmajer je e dve desetletji aktivna lanica Drutva kmekih ena, dvanajst let je bila tudi predsednica omenjenega drutva, tiri leta pa je opravljala delo blagajniarke. Na Kapli poteka vsako leto v mesecu maju razstava ronodelskega kroka Spominice in na ogled so tudi Zdenkina dela, saj je njihova lanica e 11 let. Da ji pomo soloveku ni tuja, potrjuje dejstvo, da je tudi lanica upnijske karitas Kapla. Za razvoj in ohranjanje podeelja ter humano delo v kraju prejme Zdenka Volmajer BRONASTI GRB Obine Podvelka.

BRONASTI GRB OBINE PODVELKAStanislav Mumel je aktiven krajan Lehna e od mladosti. Nepogreljiv je pri vsakoletnem postavljanju majskega drevesa in drugih prireditvah v kraju. e drugi mandat je lan VS, je tudi svetnik OS Podvelka. Veliko prizadevanja je vloil v ureditev cest v kraju, postavitev portnega objekta in prizidka k P Lehen. Je lan domaega kulturnega drutva, kjer ob prepevanju v MePZ prav tako rad priskoi na pomo pri zbiranju finannih sredstev. Je tudi lan Lovske druine Podvelka. Za pomemben prispevek k razvoju kraja in za humano delo prejme Stanislav Mumel BRONASTI GRB Obine Podvelka.


6

Priznanja in zahvale upanaPriznanja upana prejmejo:

- Drutvo za port in rekreacijo Splavar Brezno-Podvelka

- Drutvo podeelskih ena Brezno-Podvelka

- Osnovna ola Brezno-Podvelka, oddelek vrtec Podvelka

- Vaka skupnost Podvelka- Drutvo Invalid Brezno-Podvelka- Kulturno drutvo Kapla na Kozjaku

Zahvale upana prejmejo:

- Turistino olepevalno drutvo Brezno- Podvelka

- Drutvo upokojencev Brezno-Podvelka- Krajevna organizacija rdeega kria Podvelka- Zveza oferjev in avtomehanikov Podvelka

- Lovska druina Podvelka- Zdruenje borcev za vrednote NOB Podvelka,

obinski odbor- Kulturno umetniko drutvo Brezno-Podvelka- Prostovoljno gasilsko drutvo Brezno-Podvelka- Prostovoljno gasilsko drutvo Obalt- Prostovoljno gasilsko drutvo Kapla

Zlate petke 2014

Drage obanke, spotovani obani, ob prazniku Obine Podvelka vam estitamo in vas vabimo

k skupnemu praznovanju ob portnih, kulturnih in zabavnih prireditvah.

upan Anton Kove s sodelavci in Obinski svet Obine Podvelka

Obina Podvelka je tudi letos na prireditvi ob zakljuku olskega leta uencem, ki so vsa leta osnovne ole dosegali odline rezultate, podelila Zlate petke.

Prejemniki Zlatih petk so:

Bla GrobelnikRebeka PodlesnikLucija PraznikKlemen imondMitja MoriToma Rebernik iz O Brezno Podvelka ter Larisa Krajnc iz podrunice Kapla.

FLOSAR

7


Najlepe urejena vaka skupnost je Vaka skupnost Kapla

Kako lepo je v teh naih krajih, smo velikokrat pomislili, nekajkrat pa s ponosom tudi na glas poudarili. Komisija za turizem, ki jo na podlagi Pravilnika o tekmovanju in ocenjevanju za najlepo VS in vzorno urejen posamezni objekt z okoljem v Obini Podvelka sestavljajo lani Odbora za turizem (mag. Joe Marhl, Marija Poglajen, Milan Robnik, Marjan Tertinek in Slavica Peovnik Urh), je tudi letos

obiskala vse vake skupnosti nae obine. Pridno smo zapisovali toke, mag. Marhl pa je ob vsem tem imel e obilico dela s fotografiranjem. Skupno tevilo doseenih tok je doloilo tudi letonje dobitnike plaket za najlepe urejeno VS in vzorno urejen posamezni objekt. Slednje bodo podeljene na osrednji slovesnosti ob letonjem obinskem prazniku, v soboto, 9. avgusta.V imenu Odbora za turizem dobitnikom plaket iskrene estitke!

Slavica Peovnik Urh, predsednica Odbora za turizem Obine Podvelka

Vzorno urejeni posamezni objekti v Obini Podvelka

BREZNO: Alojzija HRIBERNIK, Brezno 70

KAPLA: Druina OSVALD-KOGAL, Spodnja Kapla 19

LEHEN: Mira in Joef VOMER, Janevski Vrh 66

OBALT: Dragica AS, Javnik 1

PODVELKA: Silvestra in Maksimiljan METLIAR, Podvelka 64

Komisija za turizem


8

Praznovanje 15. obinskega praznika prvi v VS Podvelka

Vaki svet Podvelka v mandatu 20102014

lani VS Podvelka (Stanko Kumer, Edbin Plazovnik, Silvester Vogrin, Marjan Veronik in Mateja Par), ki smo bili izvoljeni v mandat 010014, smo prvi sedli skupaj proti koncu leta 010 ter si zadali cilje in naloge, ki so nas akali v prihodnjem letu ter v nadaljnjem obdobju naega mandata. Vsi smo se s tem poslanstvom spopadli prvi, tako da smo skupaj odkrivali podroja, ki smo jim morali nameniti posebno pozornost, vsem nam pa je bil skupen izziv: povezati krajane nae vake skupnosti. V veliko pomo so nam bili tudi bivi predstavniki v vakem svetu, na katere smo se lahko obrnili po nasvet, seveda pa smo bili odprti tudi za pobude in mnenja ter predloge vseh naih krajanov. Dobro smo sodelovali tudi z Obino Podvelka in obema svetnikoma nae VS ter drugimi drutvi.Vsako leto smo izvedli istilno akcijo, na kateri smo ugotavljali, da se ljudje ozaveajo o pomenu istega okolja, saj smo zaznali nekoliko manj odpadkov kot v prejnjih letih.Veseli smo, da se je vsako leto zbralo ve ljudi na postavitvi majskega drevesa, kjer smo se druili ter v veselem razpoloenju obeleili praznik dela. Za lepo okraeno drevo so vselej poskrbele krajanke Podvelke, enske, ki so z veliko vnemo in dobro voljo pletle venec ter krasile drevo. Hvala vsem e enkrat. Prav tako smo hvaleni za izvrstno pogostitev, ki so jo vsako leto pripravile lanice Drutva podeelskih ena Brezno Podvelka. Da je Podvelka v mesecu decembru zasijala v vsej svoji lepoti, pa se lahko zahvalimo predvsem otrokom vrtca Podvelka z vzgojiteljicama, ki so poskrbeli, da je breg pod vrtcem dobil nove prebivalce ter drevesa vrsto razlinih in lesketajoih okraskov. Zadnji dve leti smo priredili prav posebno druenje tudi s stari otrok ter vsemi krajani, ki smo jih skupaj z domainkami pogostili z domaim pecivom ter toplim napitkom.

V sodelovanju z ZD Podvelka smo organizirali predstavitev delovanja defibrilatorja ter povabili krajane na razirjeno sejo VS, kjer so bila glavna tema komunalni odpadki ter istilna naprava.Vsa leta smo se trudili, tako ali drugae, da bi tudi krajani utili z nami. al smo lansko leto ostali brez pridnih rok naega Stanka, ki ga je vzela neizprosna bolezen. Ostali smo samo tirje predstavniki VS, ni pa minila seja ali kakrenkoli dogodek, da se ne bi spomnili nanj V teh letih smo postali namre tudi pravi prijatelji in menimo, da ste krajani utili prijateljski duh, ki vlada med nami in ki smo ga eleli prenesti tudi na vas V letonjem letu je VS Podvelka organizator obinskega praznika Obine Podvelka. V zgodovini nae obine se bodo osrednje prireditve letos prvi odvijale v Podvelki, zato vse ljudi od blizu in dale vabimo v nao vako skupnost, da praznujete skupaj z nami. Dobrodoli pri nas!

VS Podvelka,Mateja Par, predsednica

FLOSAR

9


eleznica zaznamovala ivljenje v Podvelki Pri raziskovanju zgodovine Kulturno umetnikega drutva Podvelka in praznovanju njegove 90-letnice v lanskem letu je drutvo za ohranitev kulturne dediine in umetnosti iskalo korenine Draga Rustja, predsednika kulturnega drutva in ravnatelja osnovne ole Podvelka v letih okrog 1930. Okoliine so nam na pot, v knjinico Radlje ob Dravi, pripeljale herko Karla Rustje in tako se je zaela odvijati povsem druga zgodba.Karel Rustja, izvrsten poznavalec eleznice na Slovenskem in pisec tevilnih publikacij in knjig o eleznici, tudi nekdanji direktor eleznikega arhiva, je bil v juliju 013 v Podvelki gost Hermine Ropoa. O sorodstvenih vezeh z Dragom Rustjo je komentiral: Verjetno je bil moj daljni sorodnik, mrzli bratranec. al pa e nisem utegnil raziskati njegovih korenin, ohranjeno je zelo malo matinih knjig in popisov du (Status animarum).

V pogovoru je med drugim dejal: Pred desetletjem sem ponujal fragmente arhivskega gradiva s podroja Podvelke novoustanovljeni Obini Podvelka in Osnovni oli Brezno, vendar brez vsakega odziva. Precej gradiva o Obdravski progi imam, saj sem ga zbiral tirideset let. Pripravil sem tudi rokopis knjige z naslovom 140 let Obdravske proge, vendar nisem mogel pridobiti nobenega, ki bi prevzel zalonitvo. V samozalobi pa tega ne zmorem.Rokopis sem dopolnil in je pripravljen za izdajo ob 150-letnici Obdravske proge. Za objavo se dogovarjamo s Korokim pokrajinskim muzejem v Slovenj Gradcu, ni pa e ni dokonnega, saj so na tesnem z denarjem ...

Drutvu za ohranitev kulturne dediine in umetnosti je z veseljem pokazal in predstavil svojo dragoceno zbirko, za katero bo morda ob 160-letnici ve posluha e le ne bo prepozno.Iz zbranega gradiva Karla Rustje izvemo mnogo zanimivih podatkov, ki jih predstavljamo v skrajani verziji.Postaja Podvelka, Podvelka 11, je proglaena za nepremino kulturno stavbno dediino, njeno ime se je spremenilo kar nekajkrat. Do leta 1919 je bila Reifnigg; tedaj je bila uradno preimenovana v Ribnica. Kmalu za tem so ime razirili v Ribnica-Brezno. Med drugo svetovno vojno so jo Nemci preimenovali v Rottenberg-Fresen. Sedanje ime Podvelka je dobila 6. oktobra 1947.Postaja Podvelka lei v katastrski obini Rdei Breg, vendar na skrajnem severozahodnem vogalu katastrske obine, le nekaj metrov stran od meje katastrske obine Janev Vrh (Janev Breg). Iz tega razloga postaja ni dobila imena po katastrski obini, saj je bila takrat vas Podvelka zelo majhna, ampak po najblijih vejih naseljih, tako da se je do razpada Avstro-Ogrske imenovala Reifnigg-Fresen. Postaja je bila zgrajena kot postaja III. kategorije, vodna postaja pa je bila II. kategorije.Na postaji so bili objekti: postajno poslopje, leseno tovorno skladie, stanovanjska hia, uvajnica, vodna postaja in skladie za premog, klanina in vagonska tehtnica - 0 ton.

Na postaji Podvelka so nakladali zelo veliko lesa, kar se je zelo povealo po prvi svetovni vojni, ko je bila zgrajena ozkotirna proga iz Josipdola do postaje Podvelka in so po njej vozili les in granitne izdelke iz kamnoloma v Josipdolu.


10

Za oskrbo parnih lokomotiv z vodo so v Podvelki zajezili potok Velka. Iz usedalnika ob jezu je voda tekla po 831 m dolgem cevovodu, s premerom 100 mm do dveh rezervoarjev v vodnem stolpu na postaji. Viinska razlika med nivojem vode ob zajezitvi in najvijim nivojem v rezervoarju je 4,1 m oziroma 1 m nad zgornjim robom tirnice. Rezervoarja sta iz ploevine in vsak lahko sprejme 6,5m3 vode. Na vsakem koncu postaje je bil po en napajalnik, skozi katerega je v 1 min lahko izteklo priblino 5m3 vode. Trdota vode iz Velke je bila 3,90N; kapaciteta vodne postaje je bila 480 m3 na dan. Vodo iz vodne postaje je od leta 195 dalje uporabljalo tudi lesnoindustrijsko podjetje Franca Germoutha, ki je pozneje prelo v last Krajevnega ljudskega odbora.

Leta 197 so bili na postaji Podvelka zaposleni:Ivan Zapenik postajenaelnik, Anton Aniek prometnik, Matija Rinik kretnik, Franc Terek kretnik, Franc veiger delavec, Jernej veiger delavec.V podatkih Karla Rustje so zapisani tudi efi postaje:Johann Hambeck:18841894; Josef Felin: 18971904; Ignaz Prelog:19051919; Ivan Zapenik:19191931; Franc etina:1946; Janez Lorenzi:1954; Rafael Topolnik:1956; Karel Epek: - 1976; Maksimiljan Metliar - 1985; Sreko Tomi.Lastniki gozdov iz okolice Janevega Vrha so imeli velike teave s prodajo lesa, saj ga je bilo zelo teko pripeljati do vejih urbanih sredi, zato je 15 posestnikov blinjih gozdov e leta 1897 naslovilo pronjo na Generalno direkcijo June eleznice, da bi v Janevem Vrhu uredili nakladie za les (Ladestele Johannisberg fr Holz). Akcijo je podpiralo upanstvo obine Janevi Vrh Arlica pri Ribnici, vodili pa so jo Johann Hirschmann

in Josef Kac, veleposestnika iz Janevega Vrha ter Alois Langer, podjetnik iz Radelj ob Dravi. Industrijski tir so prieli uporabljati 15. julija 1901; dolg je bil 10 m. V asu od leta 1900 do 190 so se z elezniko upravo dogovorili o pogojih za izgradnjo nakladia za les in pogojih obratovanja. V ta namen so morali prestaviti poljski poti, urediti potok, zgraditi nakladalno pload in rampo, dovozno pot, ago in druge spremljajoe objekte. Industrijski tir in nakladalna rampa sta bila last 15 posestnikov blinjih gozdov. Po sklepu Narodne vlade SHS so 18. julija 1919 ime Johannisberg spremenili v Janev Vrh.Generalna direkcija je 16. avgusta 1939 odobrila odprtje postajalia Janev Vrh-Remnik na mestu nezasedenega tovoria Janev Vrh. Odprtje postajalia je bilo v nedeljo 15. oktobra 1939, ko se je ob 11.30 prvi ustavil potniki vlak.

Od odprtja dalje je bilo postajalie zasedeno in je spadalo pod postajo Podvelka. Postajalina stavba je bila pritlina; v njej so bili skupna akalnica, slubeni prostor, drvarnica, arhiv ter javno stranie, loeno za moke in enske.Ob skromni stavbi postajalia je bil 80 m dolg in 4 m irok peron.

Karel Rustja pred vhodom v vodno postajo v Podvelki

15. oktobra 1939 so odprli postajalie za potnike z imenom Janev Vrh Remnik

FLOSAR

11


Ob gradnji hidroelektrarne Vuhred so postajalie preselili priblino za en kilometer proti Vuhredu, zato so 4. februarja 1953 opustili odpravo potnikov na nakladiu Janev Vrh med postajama Podvelka in Vuhred, istoasno pa aktivirali prometie Janev Vrh, ki je bilo urejeno za odpravo potnikov, prtljage

in ekspresnega blaga in ga spremenili v Vuhred elektrarna.Vir: dokumenti last Karla Rustje, fotografije last Hermine Ropoa

Zapisala Hermina Ropoa

ZAM Podvelka je imelo tudi svojo avtoolo in pevski zbor

Zdruenje oferjev in avtomehanikov Podvelka praznuje biserno obletnico. e 60 let uspeno zdruuje oferje in avtomehanike od Selnice do Raven na Korokem. Skozi vsa ta leta smo s pomojo mnogih lanov bolj ali manj uspeno krmarili vse do dananjega dne. Mnogi zvesti lani so lani zdruenja e od samega zaetka, zato gre vsa ast njim in mnogim skrbnim in zvestim lanom, polnim idej.Najstareji lani, tudi ustanovitelji zdruenja, se spominjajo, da je v preteklosti ZAM Podvelka imelo lastno avtoolo - od organizacije teajev za voznike pa vse do voznikih izpitov, ki so jih opravljali kar doma, v Podvelki. Kasneje je bila v Podvelki organizirana tudi poklicna oferska ola. Zdruenje je vsako leto za 1. maj pripravilo ofersko parado od Brezna do Podvelke.S ponosom je treba omeniti delovanje oferskega pevskega zbora, ki je uradno deloval kar 10 let, kasneje pa kot prijateljsko druenje pevcev pod vodstvom Milka Homerja. V Sloveniji smo bili doslej edino zdruenje oferjev in avtomehanikov s svojim pevskim zborom, kar nam je v velik ponos.

Zdruenje se lahko pohvali z uspeno izvedbo humanitarne pomoi za lana zdruenja Vinka Gruma, ki mu je zdravje vzelo noge in ga priklenilo na invalidski voziek. Uspeli smo zbrati dovolj sredstev, da so se Vinku Grumu uresniile sanje, zopet je lahko vozil posebej zanj prirejen avto. Najzasluneji od ideje do realizacije, Miran Re, si je prisluil dravno priznanje Prostovoljec leta. ZAM Podvelka je e v preteklosti proslavilo jubilej s parado z okoli 00 oferji in starodobnimi avtomobili, lani zdruenja iz Ptuja, Poljan, Slovenske Bistrice, Ru, Maribora, Slovenj Gradca in Dravograda. Spominske trakove na prapor sta pripela upana obin Podvelka in Radlje ob Dravi. Vsi lani zdruenja so radodarno prispevali za zlate in srebrne ebljike.

lani zdruenja vsako leto organizirajo in uspeno izvedejo varovanje olskih in predolskih otrok ob prietku olskega leta na vseh izpostavljenih prometnih mestih in s tem pripomorejo k varni poti v olo in iz ole ter k izboljani prometni kulturi. Ravno tako zdruenje sodeluje pri varovanju kolesarjev ob vsakoletni kolesarski dirki dveh deel. Za svoje lane in lane sosednjih ZAM organizira tradicionalno portno prireditev veleslalom v Ribnici na Pohorju.Kljub obasnim teavam se zdruenje v vseh letih delovanja trudi za kakovostno, uspeno in kontinuirano delovanje. Zdruenje trenutno vodijo: predsednik Joe Jeseninik, tajnik Toma Olak, poveljnik uniformirancev Franc Peonik, praporak Kristijan Menarc, pomembni so vsi lani, pri tem pa imajo velik pomen moralna in finanna pomo upana Obine Podvelka Antona Koveta in upana Obine Radlje ob Dravi Alana Bukovnika ter trud in delo mag. Joeta Marhla za boljo medijsko prepoznavnost.

Toma Olak, tajnik ZAM

Parada v Podvelki


1

V Breznu e etrta rez potomke najstareje vinske trte z mariborskega Lenta

Na Gregorjevo nedeljo, 9. marca 014, je po slovesni sveti mai, ki jo je daroval novomanik Jure Soj ob somaevanju domaega upnika Joeta Motalna, na upnijskem dvoriu v Breznu potekala e etrta rez potomke najstareje lahtne vinske trte na svetu, ki raste na mariborskem Lentu. tevilne zbrane je pozdravila in nagovorila predsednica obinskega odbora za turizem in podupanja Obine Podvelka Slavica Peovnik Urh, ki je med drugim predstavila program ob rezu trte ter njegove spremljajoe vsebine in njihove izvajalce. upan Obine Podvelka in gospodar trte Anton Kove se je zahvalil vsem, ki skrbijo za uspeno rast in rodnost trte, posebej e skrbniku Antonu Zaletelju in ovtarju Andreju Mevcu, in prosil, da to svoje poslanstvo tako uspeno opravljajo tudi v prihodnje. Mariborska vinska kraljica Mojca Kren se je zahvalila za povabilo in med ostalim spregovorila o pomenu trte ter pridelavi in uivanju vina, ob tej priliki ji je upan Anton Kove podaril zbornik o zgodovini Brezna in Podvelke. Skrbnik trte Anton Zaletelj je poudaril, da sta rast in rodnost trte glede na njeno komaj tiriletno starost rekordna in sta presegla vsa priakovanja, obljubil pa je tudi, da bodo v letonji jeseni pridelali e prvo vino, ki bo sluilo za protokolarne namene. Skrbnik je opravil tudi rez trte, gospodar trte Anton Kove pa je tokrat cepie trte poklonil PGD Brezno-Podvelka, Vaki skupnosti Lehen, KUD Lehen, obinski svetnici

Mariji Poglajen in avtorju tega prispevka. Ob tej priliki so blagoslovili preurejeno upnijsko dvorie, ki bo odslej namenjeno tudi za razline kulturne prireditve. Sveanemu dogodku so organizirano prisostvovali tudi lani Prostovoljnega gasilskega drutva Brezno-Podvelka, lani Zdruenja oferjev in avtomehanikov Podvelka ter lani Lovske druine Remnik.

Pester kulturni program so pripravili Frajhajmska godba na pihala, cerkveni pevski zbor s harmonikarjem Maksimilijanom Metliarjem, mladi harmonikarji Glasbene ole Radlje ob Dravi in dramska sekcija KUD Lehen na Pohorju. Za okrepilo pa je poskrbelo Drutvo podeelskih ena Brezno-Podvelka, ki ga vodi Lojzka Hribernik. Ob rezu je potekal e tradicionalni Gregorjev sejem z bogato ponudbo, njegove korenine pa segajo e ve kot stoletje nazaj. Tako so svoje izdelke in pridelke na ogled postavili in ponudili: Turistino drutvo Brezno-Podvelka, Drutvo Invalid Brezno-Podvelka, ebelarstvo Marko Glazer s Kozjega Vrha, Kmetijstvo Glazer Stanka in Miran iz Malenika, Fabjan Interieri d. o. o., Alenka in Jakob Medved iz Lehna na Pohorju, Vinogradnitvo in vinarstvo Kren - Ivan in Brigita iz Sveine, Kmetijstvo Toplak iz Jurovskega Dola in Rono vezenje Otilija Prijol iz Mute.

Mag. Joe Marhl

Skrbnik trte Anton Zaletelj je opravil rez pod nadzorom vinske kraljice Mojce Kren in gospodarja

trte Antona Koveta

Udeleenci slovesnega reza trte

FLOSAR

13


Biseri starega jedra Brezna v novi preobleki

Stoletja staro jedro Brezna, ki je bogata kulturna dediina, zajema upnijsko cerkev, upnie z gospodarskim poslopjem in Hribernikovo domaijo s poznogotskim slopnim znamenjem. Cerkev se prvi omenja v buli papea Lucija III. iz leta 1184. Za Hribernikovo domaijo se v pisnih virih navaja, da so leta 1556 odprli mogono gostilno s tujskimi sobami in z velikim gospodarskim poslopjem. Tu so se ustavljali popotniki, jezdeci in tudi koije, potne koije pa so zamenjale konje. V istem asu pa je bilo v neposredni bliini objekta postavljeno tudi poznogotsko slopno znamenje, ki je bilo leta 1667 poslikano s freskami, le-te e danes krasijo

znamenje, ki je tudi osrednji element obinskega grba. Vsa obnovitvena dela teh kulturnih spomenikov so se izvajala zadnja leta s kulturnovarstvenim soglasjem Zavoda za varstvo kulturne dediine Maribor in so bila konana konec leta 013 z ureditvijo upnijskega dvoria. Dvorie, katerega najemnik je Obina Podvelka, na njem pa raste tudi potomka najstareje lahtne vinske trte z mariborskega Lenta, bo poleg osnovnega namena sluilo v bodoe tudi za razline kulturne namene.

Mag. Joe Marhl

Kaj pa potomke potomke najstareje vinske trte na svetu?Za dve potomki sem se obvezal, da ju vzgojim, pripeljem na (brajdo) pergulo in da rodijo. Prva je na upnijskem dvoriu v Obaltu in je za drugo leto zelo lepo uspela. Drugo leto bo potrebna e pergula. Druga vinska trta je v olskem parku v Breznu. Ta me je jezila in ni hotela rasti tako, kot smo si eleli, zato sem jo zamenjal. Zdaj ta zamenjana kae pravi zagon in je zelo lepa.Obe redno obiskujem, oistim divjakov, poistim okolje in seveda skrbim za njuno zdravje - preventivno pokropim vsaki, ko kropim tudi potomko na naem upnijskem dvoriu Brezno.

Maksimiljan Metliar Potomka trte z mariborskega Lenta v Breznu


14

V Breznu nova portna in turistina pridobitev

Naselje Brezno, ki se v pisnih virih prvi omenja e leta 1147, je v svoji dolgi zgodovini tesno povezano z reko Dravo in splavarjenjem po njej, v upnijski cerkvi pa je tudi oltar sv. Miklava, ki je zavetnik

splavarjev. Prvi viri omenjajo splavarjenje po reki Dravi e v 13. stoletju, najveji razmah splavarjenja pa je bil v 19. in prvi polovici 0. stoletja. Samo iz splavarskega pristana v Breznu, ob izlivu potoka v reko Dravo, je leta 1938 odpeljalo 189 splavov. Seveda je to dajalo kruh lastnikom gozdov, agarjem in tevilnim splavarjem. Nekaj splavov je odpeljalo e po drugi svetovni vojni, zadnji splav pa je iz znanih razlogov odpeljal leta 1950. Vez z reko Dravo se nadaljuje tudi v dananjem asu, saj je ob splavarskem pristanu ali lentatu v Breznu Obina Podvelka v lanskem letu v okviru programa Drava kot prilonost zgradila pomol s privezi za olne. To je atraktiven portni in turistini objekt v sklopu rekreacijskega centra v Breznu. Pomol so slovesno predali namenu ob tradicionalnem obinskem turistinem dnevu jeseni minulega leta.

Mag. Joe Marhl

Podrunina cerkev sv. Marije in sv. Maksimiljana Kolbeja

Mnogi se e spominjate, da v Lehnu nismo imeli cerkve, kjer bi lahko opravljali verske obrede. Cerkev sv. Janeza na Janevskem Vrhu je bila za prebivalce v dolini preve oddaljena, prav tako cerkev sv. Ignacija na Rdeem Bregu. V omenjenih cerkvah mae in

druga bogosluja niso potekale vsako nedeljo, zato se je pokojni upnik Franc Brai dogovoril s krajanom Rajmundom Iriem (p. d. Sambolom) in s kofijo Maribor, da so bogosluja lahko potekala v liturginem prostoru pri Sambolu. Lastnik Rajmund Iri je ta prostor ponudil z veseljem in poudaril, da se prostor lahko uporablja do njegove smrti. Mae so bile ob sobotah popoldan, verouk otrok pa razlino, navadno po konanem pouku v P Lehen ali v sobotah pred mao.Prostor je bil majhen in vlaen in se ni posebej prenavljal, saj se je nartoval nov prostor in primerna stavba, zato je domain dr. Janez Reflak zasnoval nov objekt v slogu brunarice. Podrunina cerkev je bila zgrajena v letu 19771978 ob vznoju Janevskega Vrha. Posveena je bila 5. junija 1978, posvetil pa jo je kof dr. Vekoslav Grmi. Kot e reeno je zgrajena v slogu brunarice, iz sredine strehe se dviga majhen lesen zvonik. Tudi daritveni oltar je lesen. Cerkev krasi tudi kip Marije Brezmadene. V cerkvi visi

Podrunina cerkev sv. Marije in sv. Maksimiljana Kolbeja

FLOSAR

15


oljna slika sv. Maksimiljana Kolbeja, muenika, po katerem se cerkev tudi imenuje. V ta namen poteka vsako leto 14. avgusta pri cerkvi praznovanje s sveto

mao v ast sv. Maksimilijanu Kolbeju. Po konani slovesni mai vse prisotne pogostijo prijazni domaini, ki pripravijo prigrizke in speejo sladke dobrote. Cerkev je bila obnovljena leta 008, saj so bile ipe, razporejene od vznoja strehe do vrha, nefunkcionalne in dotrajane.Marsikdo se sprauje, kje se ta cerkev nahaja, saj je skrita ob gozdu tik ob cesti PodvelkaRibnica. Pri Ramski koi zavijemo desno na, trenutno e, makadamsko cesto ter tako pridemo do prekrasnega svetia. V letonjem letu pa se vaani veselimo, da bo tudi ta cesta dobila asfaltno prevleko. Mogoe pa prav letos obiete to cerkvico ob prazniku sv. Maksimiljana Kolbeja.

/Vir: upnija Ribnica na Pohorju in upnik Fredi Mlinari/

Marija Hrastnik

Prenova farkega ribnika na Kapli

Ideja o prenovi farkega ribnika na Zgornji Kapli se nam je porodila ob koncu meseca julija 013. Nekaj mladincev se je odpravilo na ribolov in iz ale: Dragi ribii, priel je as, da dobimo svoj ribnik, je hitro nastal cel projekt, ki smo ga skupaj z ostalimi lani D Kapla tudi izpeljali. Na misel nam je prvi priel prav farki ribnik. Moramo se zahvaliti Igorju Glasenniku, bivemu duhovniku na Kapli, da je ta ribnik sploh obstajal, a se je po njegovem odhodu zarasel z grmovjem in marsikdo sploh ni vedel zanj. Zael se je avgust in pred nami so bili asi dopustov. Skupaj smo stopili v akcijo in sprva pridobili dovoljenje od sedanjega duhovnika Joeta Motalna ter sosedov. Ribnika si pred tem e nismo ogledali in zato je bilo to delo e bolj zanimivo. Ideje so se vrstile ena za drugo. Najprej smo odstranili grmovje, ki je zakrivalo pogled na ribnik s Kaple, nato smo

ugotovili, da ima ribnik zamaen dotok vode. Le-tega je bilo potrebno odmaiti in ribniku zagotoviti vodo z majhno zajezitvijo blinjega izvira. Splanirali smo okolico in odstranili mulj s pomojo bagerja.

Med ienjem in planiranjem pa smo naleteli na oznake Srkove ter Razgledne poti po Kapli. Strinjali smo se, da to ne sme bit samo farki ribnik, ki ima nekaj rib, za katere bi radi skrbeli. Ribnik je lahko tudi turistina zanimivost oziroma toka ob teh dveh poteh, pri kateri si lahko pohodniki spoijejo in naberejo energijo za nadaljnjo pot, zato smo z novimi idejami ribnik e bolj obogatili. Izdelali smo nove klopi ter jih namestili ob ribniku. Poskrbeli pa smo tudi za varnost. Postavili smo ograjo in izdelali stopnice, ki skrbijo za lajo dostopnost. Ob koncu smo posadili tudi travo, da bi se ribnik im prej zlil z naravo.

Pobudnik za gradnjo cerkvice je bil Franc Brai, dolgoletni upnik v upniji Ribnica


16

Upotevali smo znani rek: Najprej talca, pol pa kravca, tako da smo ribnik ele po konanem delu

pridno polnili z ribami, ki smo jih nalovili, nekaj pa tudi dobili od krajanov. V ribniku je ve vrst rib (krapi, linji, rdeeperke, ploii ). Kupili smo tudi hrano za ribe, ki jo lahko kdorkoli od mimoidoih uporabi in tako nahrani ribe v ribniku. Najbolj bi eleli poudariti, da smo se ob vsem tem zelo zabavali. Nikomur ni bilo teko prijeti v roke orodja in prieti z delom. Zdruili smo prijetno s koristnim in tako e enkrat dokazali, da druenje mladih ustvari marsikaj lepega.Radi bi se zahvalili vsem, ki so nam kakorkoli pomagali pri prenovi. Seveda pa naega druenja e ni konec, saj je prila pomlad in s tem novi cilji, ki smo si jih zastavili.

Robi Tui, D Kapla

Doivite gorsko kolesarjenje v mejni regiji Obina Podvelka in Obina Radlje ob Dravi sta projektna partnerja Tourismusbro Sdliche Weststeiermark pri projektu Doivite gorsko kolesarjenje v mejni regiji Ivnik / EibiswaldRadljePodvelka. Otvoritev projekta je potekala v soboto, 10. avgusta 013, v Ivniku / Eibiswaldu in se je priela z vodenim kolesarjenjem, nato je sledil kulturni program. Ideja mree kolesarskih poti v obini sega e nekaj let nazaj. V portnem drutvu Obalt ob Dravi smo v teh letih uspeno izpeljali veje tevilo kolesarskih dogodkov. Tako se je izjemno dvignilo zanimanje za rekreativno kolesarjenje v naih krajih. Konec leta 01 pa mi je idejo o projektu predstavil upan Radelj ob Dravi, Alan Bukovnik. Od priprave projekta do njegove izvedbe je minilo osem mesecev. V tem asu sem izkunje iz organizacije projektov in ljubezen do potovanja s kolesom zdruil z znanjem prijateljev s podroja kolesarstva, poznavanja lokalnih cest, raunalnitva, fotografije, urejanja besedil ... , je projekt predstavil Aleksander Golob in dodal: Konni izdelek projekta je spletna stran bike.podvelka.com, kjer je predstavljenih 1 kolesarskih poti v vseh krajih nae obine. Poti sestavljajo natanni opisi (v slovenskem in nemkem jeziku), fotografije, zemljevidi in povzetki s kljunimi informacijami. Poti si lahko natisnemo kot kaipot, lahko si jih ogledamo na spletu in

tudi s pomojo napredne tehnologije enostavno prenesemo na pametni telefon, ki nam na poti slui kot navigacija.

Nove kolesarske poti po nai obini so razdeljene v 1 tras: na Fabjanov vrh, po Kozjem Vrhu, po Breznem Vrhu, na Srenov vrh, po treh grabah, okoli Brezna, na Odomovo jezero, po Rdeem Bregu, po Janevskem Vrhu, flosarska pot, po vercarskih poteh, okoli Velke. Vabljeni na spletno stran bike.podvelka.com in na popotovanje s kolesom po nai obini.

Mateja Rihter

FLOSAR

17


enski odbojkarski klub Brezno PohorjelesSekcija odbojkaric, ki deluje pod imenom OK Brezno Pohorjeles, je bila ustanovljena v drugi polovici leta 01 v okviru Drutva za port in rekreacijo Splavar Brezno-Podvelka. Na prvem mestu pri nas je rekreacija, ki vkljuuje zabavo, smeh, pozitivno energijo, vse to pa temelji na dobrih odnosih. V tem zdravem portnem duhu smo nemudoma zaele trenirati in se prijavile na tekmovanje v Medobinski ligi odbojke za enske, v okviru katere je, skupaj z nami, v sezoni 013/014 sodelovalo e osem ekip, ki prihajajo iz obin Radlje ob Dravi, Vuzenica, Podvelka, Ribnica na Pohorju in Muta. Skupaj smo odigrale e drugo sezono tekem in treningov ter dosegamo izvrstne rezultate. Lanska sezona 01/013 nam je bila zelo naklonjena, uspelo nam je osvojiti sam vrh in tekmovanje zakljuiti na prvem mestu. Simbolien pokal v naih rokah in osebno zadovoljstvo v naih srcih sta poplaala as, vloen v treninge.

Gre za rekreativno odbojko, kjer se zdruujejo enske z interesom igranja odbojke in druenja, vsekakor pa je med ekipami prisotne tudi nekaj zdrave tekmovalnosti, ki je pri vsakem portu ne sme manjkati. Prav na ta raun smo si v ali ob koncu lanske sezone nadele slogan: Niti Chuck Norris nas ne more premagati! V letonji sezoni 013/014 nam je na zaetnih tekmah zmanjkal kanek borbenosti, za kar smo plaale na koncu lige in kljub izenaenim tokam pristale na drugem mestu. tevilke so tesno

povezane s portom e pri smuarjih odloajo stotinke, pri nas odloajo toke in dobljeni seti, ki so v vijih tevilkah pripadle ekipi na prvem mestu. Nasmeh na naih obrazih je kljub temu arel in portno smo estitale tokrat bolji ekipi.

Dobri dve leti se druimo skoraj v isti zasedbi vsaj dvakrat tedensko na treningih ali tekmah in e komaj akamo, da se zane nova sezona medobinske lige. Ker pa ne moremo dati kar tako vseh tirih od sebe in postaviti igranja odbojke v kot, sploh pa je do novembra e zelo dale, se bomo poleti preizkuale tudi v igranju odbojke na mivki na naem igriu v Breznu. isto za konec se elimo tudi zahvaliti. Brez vas ni nas: v prvi vrsti naim zvestim navijaem, ki nas nagrajujejo z bunim ploskanjem ob vsaki lepo odigrani toki; trenerju Domnu Karniniku, ki poskrbi za kvalitetne treninge; naim glavnim sponzorjem (Pohorje les, Robert as, s. p., Kava bar Deris, Rebeka Koren, s. p., Hini servis, Damjan Viltunik, s. p., ); vsem, ki prispevate v nao skromno blagajno s prostovoljnimi prispevki, brez vas bi bilo res teko; Drutvu za port in rekreacijo Splavar Brezno-Podvelka, predsedniku g. Seliu za moralno in organizacijsko podporo ter vsem, ki z nami piete nao zgodbo. Hvala.

portni pozdrav,

Rosvita Viltunik, OK Brezno Pohorjeles


18

portno drutvo Obalt ob Dravi

Zmeraj aktivni in zmeraj v gibanju! Tudi v preteklem letu 013 smo bili aktivni na vseh podrojih, kjer nastopamo e vrsto let (mali nogomet, futsal, odbojka, kolesarjenje). Med sekcijami, ki zastopajo nae drutvu, velja v tem letu posebej pohvaliti veterane, ki se v zadnjih letih redno uvrajo v sam vrh medobinske lige v malem nogometu.

Organizacija dogodkov in skrb za portni park v naem kraju pa sta e tako stalnici pri delovanju naega portnega drutva. V preteklem letu smo

dodali naemu portnemu udejstvovanju novo portno kategorijo tek. Udeleili smo se ve organiziranih tekakih prireditev (Radenci, Tek ob Dravi v Mariboru, Eko maraton v Mariboru, Tek v Trnovski vasi pri Ptuju, Tek miru v Slovenj Gradcu in Rad mam tek v Radljah ob Dravi), kjer smo v razlinih kategorijah dosegali zelo dobre rezultate. Kljub temu da so nam v ospredju port, aktivno preivljanje prostega asa in druenje,

smo na doloenih tekakih prireditvah dosegli tudi zmage. Ena izmed taknih, ki jo je mogoe vredno izpostaviti, je bila zmaga v teku trojk na 10 km v Radljah ob Dravi. Zanimiva je predvsem zaradi tega, ker je bila nagrada za prvo mesto enotedenski oddih na otoku Pag. Seveda se je iz tega e rodila nova portna zgodba - s kolesom iz Obalta ob Dravi na otok Pag!

Lep portni pozdrav.

Mag. Peter Verko,predsednik D Obalt ob Dravi

Prispevek O Brezno PodvelkaRazmiljanja o domovini in jezikuSlovenija je udovita deela s prekrasnimi pokrajinami in s specifinim, a teko uljivim jezikom.Ve kot polovico Slovenije pokriva gozd. Slovenci smo lahko ponosni, da dihamo isteji zrak kot veina Evropejcev. V svetu smo znani po kozolcu, loveki ribici, kranjski klobasi, prekmurski gibanici . . .

Najbolji slovenski ambasadorji pa so nai zelo uspeni portniki.Imamo veliko kulturnih in naravnih znamenitosti, ki jih domai in tuji turisti radi obiskujejo.

Sara Berii, 9. r.

FLOSAR

19


Realizacija novega portnega objekta na Kapli

Naraanje aktivnosti lanov portnega drutva Kapla in angairanje mladih portnikov ter portnic pri obasni rekreaciji sta pripomogla do nove pridobitve. Tako kot v sosednjih krajih smo tudi na nai vasi konno doiveli otvoritev portnega objekta oziroma portne hiice.Vseh dobrih in slabih trenutkov v stari huti portniki s Kaple zagotovo ne bomo zlahka pozabili. lo je za manji objekt lesene strukture, katerega skromne dimenzije niso zagotavljale sprejema vejega tevila oseb. Kader portnikov in interes za vetedensko rekreacijo se je iril, skladno s tem pa

je rasla tudi naa elja po novem, prijetnejem in vejem portnem objektu. Gradnjo je poleg prispevkov obine podprl Evropski kmetijski sklad za razvoj podeelja, sredstva pa so bila pridobljena tudi iz razpisa LAS MDD - Lokalne akcijske skupine Mislinjske in Dravske doline, zadruge za razvoj podeelja, z. b. o. Realizacija narta se je priela v letu 013 in 5. oktobra istega leta smo zabeleili uradno otvoritev in blagoslov nove pridobitve, kjer je predsednik VS Kapla, Miran Punik, ki je tudi predsednik D Kapla, pozdravil vse navzoe in predal besedo upanu Obine Podvelka Antonu Kovetu. Hiico je blagoslovil domai duhovnik Joe Motaln. portni objekt je takoj zael sluiti svojemu namenu. Nepogreljiva je slailnica s straniem in tui ter prostorom za skladienje, nadstropje vije pa koristimo za druenje in sestanke drutev. lani smo hiico uspeno notranje opremili z najnujnejimi stvarmi, dolgorono pa si prizadevamo za ohranitev estetske podobe in dolgotrajne funkcionalnosti, saj gre za objekt, ki ga bodo uporabljali tudi nai otroci.

Jani Pavli, D Kapla

Gozdarske igre 2013

Vaki svet Kapla je dejaven na mnogih podrojih. V preteklih letih smo organizirali vrsto dejavnosti, taknih in druganih prireditev. Vsako leto istimo na kraj, skrbimo za lep pogled na center vasice, postavljamo majsko drevo in ga seveda tudi

podiramo, sodelujemo na obinskem prazniku, skrbimo za nao ekipo za vake igre, pomagamo Miklavu, celo dedku Mrazu smo postavili jelko, skratka smo povsod, kjer nas nai krajani potrebujejo. Prav tako skrbimo za komunikacijo med krajani in obinskimi organi, pomagamo sproti reevati probleme, ki nastanejo v nai vasi, skupaj z vami, krajani, pa se lani vakega sveta znamo veseliti ob raznih jubilejih in jokati ob bolj alostnih prilikah. Vsekakor pa smo najbolj ponosni, da nam je uspelo obuditi prav posebno tekmovanje, ki je na Kapli e bilo, a se je nehalo, ni pa bilo pozabljeno. To so gozdarske igre, ki smo jih na pobudo Domna trableka ponovno oiveli. In glede na odziv tekmovalcev in obiskovalcev so bile prve po dolgih letih, a ne edine. Vsa zgodba gozdarskih iger se je priela e v zimskem asu, saj sama izvedba take prireditve


0

ni maji kaelj. Domen je prinesel ideje, ki smo jih predebatirali in ugotovili, kaj bi bilo izvedljivo. Skupaj z glavnim sodnikom Miranom Praznicem sta nato poiskala pravilnike za posamezne igre. Seveda smo k sodelovanju povabili e druga drutva, saj sami tega dela ne bi zmogli. Poskrbeli smo za sodniko ekipo, za ekipo pomonikov pri pripravi lesa pred igrami in med samo izvedbo tekmovanja, za administratorska dela, za lane elodke in e za milijon malenkosti je bilo treba poskrbeti seveda tudi za tekmovalce. Poslali smo prijavnice vsem vakim skupnostim nae obine in prve prijave so prispele ... Naj dodam, da smo na veliko razumevanja naleteli tudi pri naem upanu, ki je poskrbel za vse pripomoke, ki so nam omogoili izvedbo tekmovanja. Poskrbeli smo e za varnost, obvestili obane in igre so se lahko priele. 17. avgust je bil kot e toliko dni poprej neverjetno vro dan, e bolj vroe pa je bilo vsem holcarjem, ki so se v polni opremi pripravljali na tekmovanje. Na tekmovanje se je prijavilo 7 ekip, skupaj tekmovalcev. Po prvih zaetnih teavah pri tolmaenju pravilnika in izraunu tok je tekmovanje kmalu steklo kot po maslu. Brez pokodb, brez diskvalifikacij, brez vejih nemirov, razen ropotanja motornih ag, smo po

nekaj vroih urah dobili najbolje, najbolj spretne, najbolj hitre holcarje v nai obini, ki so se pomerili v petih disciplinah, in sicer menjava verige, precizen rez, hitri rez, kombiniran rez in podiranje droga na balon. Podupanja Obine Podvelka Slavica Peovnik Urh je pomagala pri razglasitvi rezultatov, lani Kulturnega drutva Kapla so skuhali holcarsko upo, ki je nasitila tekmovalce in gledalce, vaki gostinec pa je poskrbel za ejna grla.

Rezultati gozdarskih iger 013 so bili naslednji:Ekipni rezultati:1. mesto: Fretarji. mesto: Obalt hrast3. mesto: VibomiRezultati posamezno:1. mesto: Miran Rihter. mesto: Borut Murko3. mesto: Rupert RauhGlede na uspeno izvedbo in veliko zanimanje tekmovalcev in gledalcev te igre vsekakor niso bile zadnje, saj e zbiramo prijave in izbiramo igre za naslednje gozdarske igre, ki bodo 16. avgusta 014. Se vidimo spet na Kapli!

Za VS Kapla Urka Petar

Prispevek O Brezno PodvelkaRazmiljanja o domovini in jezikuDomovina. Beseda, ki jo ljudje razumevajo vepomensko. Jaz se ob tej besedi spomnim na Slovenijo.Domovina pa ne pomeni le kraja in drave, v kateri ivim, ampak pomeni tudi obutke, vonjave, barve, s katerimi ivim. Seveda pa mi pomeni tudi ljudi, ki so me spremljali in me spremljajo v mojem ivljenju.Na domovino me spomni tudi slovenski jezik, ki ga vsak dan govorim. Veliko se moram o njem e nauiti. Zame je zelo pomemben, eprav ga na svetu govori le dva milijona ljudi. Materni jezik mi pomaga, da se izraam, da lahko povem, kaj

utim, kaj mislim. Ponosna sem na to, da govorim slovenino.Slovenija ni velika drava, a Slovenci govorimo ez petdeset nareij. Le-ta jezik bogatijo, eprav jih v javnosti ne govorimo. Naa drava in jezik sta posebna. Tudi naa kultura je posebna, zato jo moramo ohraniti prihodnjim rodovom.Srena sem, da ivim v Sloveniji in imam mesto pod soncem, ki ga imenujem DOM.

Lucija Praznik, 9. r.

FLOSAR

1


Utrinki s Kaple

Dan po prazniku sv. Roka, zavetnika gozdarjev, so na Kapli 17. avgusta 013 potekale gozdarske igre, ki jih je odlino organizirala Vaka skupnost Kapla. Zanimanje je bilo veliko, tako s strani prijavljenih tekmovalcev kot s strani velikega tevila obiskovalcev. lani Kulturnega drutva Kapla so ob tem dogodku pripravili holcarsko upo.

Da je urejena cesta za krajane Kaple ivljenjskega pomena, je nakazovala mnoica, ki se je 30. avgusta zbrala na otvoritvi novoasfaltirane ceste KlemenZajsnik.

Od 1. do 14. avgusta je na Kapli potekal 5. oratorij, ki se ga je udeleilo 7 otrok. Voditelj Mitja Garmut, duhovni vodja upnik Joe Motaln ter animatorska ekipa so uspeno izpeljali igre, kateheze, delavnice, zakljuno sveto mao ter tako otrokom polepali poitnike dni.

Zadnjo nedeljo v avgustu smo obhajali lepo Katarinsko nedeljo, ki smo jo zdruili z upnijskim dnevom. Bilo je e posebej slovesno, saj smo blagoslovili obnovljene orgle in kor. Na sliki je cerkven pevski zbor, ki udovito lepa bogosluja. V letonjem letu je bil na TV Slovenija 1 tudi prenos nedeljske sv. mae s Kaple, kako obhajamo obiaje na veliko soboto pa je posnel POP TV.


Obina Podvelka je leta 011 kupila pet avtomatskih defibrilatorjev (AED), za vsako vako skupnost po enega. Na Kapli je AED nameen na gasilskem domu. PGD Kapla je v nedeljo, 3. novembra 013, organiziralo teaj o uporabi AED in o temeljnih postopkih oivljanja. Predavanje, ki so ga pripravili lani PGD Obalt, je potekalo po rednem pregledu gasilnih aparatov.

Dan pred dnevom ena je potekal obni zbor Prostovoljnega gasilskega drutva Kapla, zato je upan Anton Kove vsem gasilkam podaril roico.

Kulturno drutvo Kapla, ki letos praznuje 0-letnico delovanja, v naem kraju lepo skrbi za ohranjanje obiajev. Vsako leto izdelajo velik pegl, letonji je bil visok 17, metra, ki ga prislonijo ob upnijsko cerkev.

Kako zelo so pomembni gasilci, se je izkazalo letos ob ujmi, ki je al prizadela vso dravo. Na Kapli je v gasilskem drutvu aktivnih veliko lanov in lanic, ki predstavljajo vzor mladim gasilcem. Nai mladinci, ki jih vodi Anita Rihter, se pridno urijo v gasilskih veinah. e nekaj let so zelo uspeni na tekmovanju iz orientacije in na gasilskem kvizu, letos pa so zmagali tudi na tekmovanju za Memorial Mateva Haceta v Gasilski zvezi Dravske doline. Za 1. mesto jim je tajnica tefka trablek Garmut spekla torto.

Dekleta in ene, ki rade ivajo, pletejo, vezejo in ustvarjajo izdelke, so si nadela ime Spominice, skupino pa vodi Zdenka Volmajer. Spominice so ronodelska sekcija Drutva kmekih ena Kapla.

FLOSAR

3


Letos so 1. in . maja e 11. razstavile svoja dela v venamenskem prostoru osnovne ole na Kapli. Mnogo obiskovalcev, od blizu od dale, jim je estitalo in jim zaelelo veliko veselja ob ustvarjanju e naprej. Vse obiskovalce so tudi prijazno pogostile.

upnijska karitas Kapla, ki jo vodi Marija Kaman, vsako leto na praznik binkoti priredi sreanje za vse bolnike, invalide in starostnike. Tako je bilo tudi letos. Po sv. mai je sledilo skupno kosilo.

Mateja Rihter

Poloitev venca ruskemu oficirjuPrvi sekretar Veleposlanitva Ruske federacije Andrej Zelenenko s soprogo je . maja 014 ob spremstvu delegacije Obine Podvelka poloil venec na grob padlega neznanega ruskega oficirja na pokopaliu na Kapli na Kozjaku.V Podvelki so ga priakali podupanja Obine Podvelka Slavica Peovnik Urh, predsednik KO ZB za vrednote NOB Podvelka, astni oban Borut Konnik s soprogo, podpredsednik Skupnosti borcev Lackovega odreda, astni oban prof. Peter Macuh ter predsednik Skupnosti Lackovega odreda, udeleenec NOB Ivan Vrhnjak - Oo. Skupaj so odli na Kaplo na Kozjaku, kjer so jih priakali predsednica KO ZB za vrednote NOB Kapla Roza Kaman, praporak Sreko Krampl, Ljudske pevke s Kaple ter lan ZB Pavel Krajnc.

Po prihodu in medsebojnem spoznavnem pozdravu je podupanja Slavica Peovnik Urh ruskemu gostu predstavila Obino Podvelka. Opisala je njene doseke na podroju infrastrukture in razloila

organizacijo po vakih skupnostih. Posebej je poudarila problem nezaposlenosti. Opisala je razvoj obine na podroju kulture, drubenih dejavnosti, turizma ter teave s pridobivanjem sredstev iz Evropske unije. Poudarila pa je, da Obina Podvelka nima ve nobenega dolga. Omenila je, da se je prav v nai obini leta 1941 zael oboroen odpor proti nacistinemu okupatorju, ruskega gosta pa je opozorila tudi na to, da je vasica Kapla dobila priznanje za najlepe urejeno gorsko vas.Predsednik KO ZB za vrednote NOB Podvelka je povedal, da je slovenska partizanska vojska skupaj z ostalo narodnoosvobodilno vojsko in partizanskimi odredi Jugoslavije sodelovala proti nacistini koaliciji z zavezniki. Po napadu Nemije na Sovjetsko zvezo je OF Slovenije izdala ukaz o oboroenem boju proti okupatorju. Slovenija je z devetdeset tiso mrtvimi izgubila eno petino svoje populacije, od tega je padlo petintrideset tiso partizanov. V slovenski vojski je ve ali manj sodelovalo nad sto tiso partizanov. Druga svetovna vojna je terjala petdeset milijonov rtev, tudi velik dele ruskih vojakov. Po tirih letih bojev je 0. oktobra 1944 Jugoslovanska partizanska vojska druno z Rdeo armado osvobodila Beograd. Medtem ko so tiri Jugoslovanske armade izganjale nemko vojsko in kolaborante iz ostalih delov Jugoslavije proti severu, je Slovenska partizanska vojska, ki je vsa tiri leta vodila boj proti okupatorju, Slovenijo v glavnem osvobodila sama. Jurini bataljon nae tridesete divizije je bila prva zaveznika enota, ki je prodrla v Trst, tirinajsta divizija pa je med 4. in 9. majem 1945 obvladovala celovko kotlino. Na Kozjaku je vse od 0. januarja 1944 deloval Lackov odred, ki


4

se je severno od Drave bojeval do konca vojne. V zakljunih operacijah je zasedel obmejno obmoje avstrijske tajerske. V zaetku maja meseca so enote Rdee armade sodelovale v osvobajanju Prekmurja, kjer je padlo preko petsto Sovjetskih vojakov. Tudi drugod po Sloveniji so njihovi grobovi.Padli sovjetski vojaki na slovenskih in evropskih bojiih zasluijo vso spotovanje in ast. Tudi oni so bili nekomu sinovi, bratje, moje, prijatelji in soborci. Prav je, da poastimo njihov spomin.Prvi sekretar Veleposlanitva Ruske federacije je izpostavil prijateljsko in gospodarsko sodelovanje med Slovenijo in Rusko federacijo. Njegovo glavno vodilo je bila potreba, da se na mlade rodove prenaa zgodovina borbe proti faizmu s poanto, da se grozote, ki jih je faizem povzroil, ne smejo nikoli pozabiti in se nikoli ponoviti. Nevarnost oivljanja faistinih idej je namre e marsikje vedno prisotna. Na pokopaliu je gospod Andrej Zelenenko v imenu Veleposlanitva Ruske federacije poloil venec na grob padlih partizanov in neznanega ruskega oficirja. Za obe Krajevni organizaciji ZB za vrednote NOB pa je venec poloila Milena Konnik. Sledil je pozdrav s praporom Skupnosti borcev Lackovega odreda, ki ga je nosil praporak Sreko Krampl. Ljudske pevke s Kaple, ki jih vodi tefka Pavli, so zapele alostinko Kot rtve ste padli in e

dve partizanski pesmi. Z minuto molka smo poastili pokopane partizane in ruskega oficirja.Besedo je povzel lan KO ZB Kapla Pavel Krajnc. Povedal je zgodbo o tem, kako je kot trinajstletni fant z volovsko vprego z bojia prepeljal na pokopalie mrtve partizane in ruskega oficirja - mitraljezca, ki ga je pokonal nemki ostrostrelec.Predsednica KO Kapla Roza Kaman je vse prisotne povabila v dvorano P Kapla, kjer smo si ogledali razstavo ronih del Drutva kmekih ena Kapla, in sicer njihove sekcije Spominice. Na sami razstavi si je soproga Andreja Zelenenkova izbrala dvoje ronih del, ki so ji bila podarjena.Ob omizju, obloenem s pecivom in napitki, je potekalo prijetno kramljanje vseh prisotnih. Predstavnik veleposlanitva je Spominice poastil z rusko vodko. Druno smo zapeli nekaj ruskih napevov. Po konanem kramljanju je vse prisotne predsednica Roza Kaman povabila na zakusko na svoj dom, kjer se je prijetno druenje nadaljevalo. Kar prekmalu je priel as za odhod. Predstavnik Veleposlanitva Ruske federacije gospod Andrej Zelenenko se je vsem zahvalil za topel sprejem, program in druenje z obljubo, da se ponovno sreamo letos 6. julija na proslavi ob pomniku NOB v Lehnu pri Urbanevi lovski koi.

Borut Konnik

Vaka skupnost Lehen v letu 2013 Za VS Lehen je bilo leto 013 nadvse aktivno in uspeno. e v zgodnjih pomladanskih mesecih smo se prieli aktivno pripravljati na osrednji dogodek leta - to je bila izvedba osrednje proslave ob obinskem prazniku Obine Podvelka.

Ob rezu potomke Stare trte v Breznu je VS Lehen e drugi prejela cepi. lani VS smo skupaj s KUD Lehen ta cepi tudi posadili v upanju, da nam bo tokrat uspelo in bo trta rasla tudi v nai vaki skupnosti.Tradicionalno postavljanje majskega drevesa je potekalo 7. aprila. To prekrasno drevo je darovala

istilna akcija v Lehnu

FLOSAR

5


druina Joeta in Mire Vomer iz Janevskega Vrha. Na portnem igriu pri P Lehen so lanice KUD drevo okrasile, moki del krajanov pa je skupaj s pomojo g. Mohorka in traktorja poskrbel, da je majsko drevo krasilo nao VS cel mesec maj. istilno akcijo smo izvedli 11. maja 013. Kljub slabemu vremenu se je istilne akcije udeleilo kar nekaj vaanov.

Uvod v prireditve ob 14. prazniku Obine Podvelka je bila otvoritev prizidka k Podrunini oli Lehen. Slovesnost je potekala . junija. S tem objektom smo pridobili prekrasen oder, namenjen nastopajoim lanom MePZ KUD Lehen in dramski sekciji KUD. Veselimo pa se tudi gostujoih skupin.Prav poseben peat je dala nai Vaki skupnosti knjiga z naslovom Tu smo doma, kjer avtorji, ki so veinoma domaini, opisujejo ivljenje in delo vaanov Lehna neko in danes.Osrednja prireditev ob obinskem prazniku Obine Podvelka je potekala 3. avgusta 013. V zgodnjih popoldanskih urah so potekale vake igre na travnati povrini ob stari P Lehen. Po konanih

igrah je bila razglasitev rezultatov v prireditvenem otoru na portnem igriu. upan Obine Podvelka je podelil zahvale upana in priznanja za najlepe urejeno VS in najlepe urejen posamezni objekt v nai obini.

V jeseni se sedanji sestavi VS Lehen izteka mandat, zadovoljni in ponosni smo na vse pridobitve in doseke v tem tiriletnem obdobju. Seveda pa vsega tega ne bi bilo, e nam ne bi prisluhnili: upan Obine Podvelka Anton Kove, in., podupanja Obine Podvelka Slavica Peovnik Urh, Obinski svet Obine Podvelka in vsa obinska uprava, zato se vsem iskreno zahvaljujem za podporo in pomo ter korektno sodelovanje.

Marija Hrastnik, predsednica VS Lehen

Majsko drevo

Otvoritev odra 22. junija 2013

Predstavitev knjige Tu smo doma, 2. avgusta 2013

To so utrinki dogajanja v nai VS v letu 2013


6

Prostovoljno gasilsko drutvo Brezno-Podvelka in Krajevna organizacija RK Brezno sta v Breznu organizirala hitro in uspeno akcijo zbiranja materialne pomoi za prebivalce Srbije ter Bosne in Hercegovine, ki so jih prizadele poplave. Obani so se mnoino odzvali na povabilo obeh organizacij in garaa v gasilskem domu se je hitro polnila. Material sta sprejemala in ga tudi sortirala gasilca Andrej Utar in an Sedmak. Istoasno z zbiranjem materialne pomoi pa je KO RK Brezno, ki jo vodi Joica Vrenur, izvajala s

pomojo medicinskih sester Mateje mon in Nastje Robnik merjenje krvnega tlaka in sladkorja v krvi. tevilni obani so opravili to kontrolo, posamezniki pa so glede na rezultate meritev dobili tudi ustrezne nasvete.

Obe aktivnosti sta si ogledala in jih pohvalila upan Obine Podvelka Anton Kove in sekretarka Obmone organizacije RK Radlje ob Dravi Katja renik Rac. Za okrepilo je poskrbel KO RK Brezno.

Mag. Joe Marhl

Dobrodelni koncert Korak za korakom Kdor ima ljubezen v srcu, ima vedno nekaj, kar lahko da ...S to mislijo bi lahko opisali lanski 1. december, ko smo vsi obiskovalci v dvorani Kulturnega doma v Podvelki utili v zraku nekaj posebnega, nekaj, kar se je dotaknilo naih src in so nai lastni problemi postali brez pomena. utili smo skupaj ter stopili na stran fantku Vidu ter njegovi druini in upamo, da so lahko v tem nedeljskem popoldnevu obutili toplino soloveka.Z veseljem so se na nae vabilo za nastop na koncertu odzvali Meani pevski zbor Rosika iz Lovrenca na Pohorju, Meani pevski zbor Kulturno-turistinega drutva Sv. Anton na Pohorju, Vokalna skupina Remnik ter Otroki pevski zbor P Lehen. S svojim nastopom je kamenek v mozaik dobrodelnosti prispevala tudi Alja Krui, zmagovalka ova Slovenija ima talent 013.Skozi celoten program pa smo lahko prisluhnili tudi Vidovi zgodbi in marsikomu se je orosilo oko V

ivljenju se dober lovek nikoli posebno ne ukvarja sam s seboj. Je veder, poln ivljenjskega poguma, vedno visoko dviga svojo glavo in je poln soutja do soloveka Dragi obiskovalci koncerta, v prvem decembrskem popoldnevu ste dokazali, da nosite v sebi vse lastnosti dobrih ljudi. Dokazali ste, da vam je mar - mar za fantka, ki mu kljub njegovi bolezni lahko omogoimo bolji jutri. Verjamemo, da bo Vidu s pripomoki in terapijami, ki al veliko stanejo, uspelo. In uspelo mu bo tudi z nao pomojo Korak za korakom, dan za dnem, leto za letom Verjamem, da smo vsi, ki smo se trudili skupaj z nastopajoimi in tistimi, ki so pripomogli k temu, da je koncert uspel v vsej svoji veliini, ponosni, da smo lahko del Vidove zgodbe In za konec: ni zmagovalec tisti, ki zmeraj zmaga in nikdar ne pade Zmagovalec je tisti, ki nikdar ne odneha in zmeraj vstane

KUD Brezno Podvelka,Mateja Par, predsednica

Kdor hitro da, dvakrat da!

FLOSAR

7


Pomagamo si lahko le ljudje med seboj

V organizaciji KO Rdeega kria Kapla in KO Rdeega kria Obalt ter Obmonega zdruenja Rdeega kria Radlje je bila v ponedeljek, 30. decembra 013, organizirana krvodajalska akcija v Univerzitetnem klininem centru Maribor. Za vse

prijavljene krvodajalce je bil iz Obalta organiziran poseben avtobusni prevoz. Na Centru za transfuzijsko medicino UKC Maribor je nato potekal obiajni postopek: prijava, izpolnitev vpraalnika, merjenje krvnega tlaka, hemoglobina, doloanje krvne skupine in pregled pri zdravniku, ki presodi, ali so izpolnjeni vsi pogoji za varno darovanje krvi. Krvodajalcu se obiajno odvzame 450 ml krvi. enske lahko darujejo vsake tiri mesece, moki pa vsake tri. Za to humano dejanje se je tokrat odloilo 7 krvodajalk in krvodajalcev. Krvodajalstvo je odsev lovenosti, kri tudi v tretjem tisoletju ostaja nenadomestljivo zdravilo in pri tem si lahko pomagamo le ljudje med seboj. V Sloveniji vsakih pet minut nekdo potrebuje kri.

Mateja Rihter

Na mladih svet stoji ...

Potepanja iz vrtca PodvelkaV tem olskem letu se na oddelek odpravlja raziskovat irni svet.Mesec september smo posvetili raziskovanju in spoznavanju sebe in svojega telesa. Najprej smo se igrali igre, v katerih smo spoznavali imena otrok v skupini. Nato smo raziskovali sestavo telesa. Svoje ugotovitve smo upodobili na naem Hanziju, ki je naravne velikosti otrok. Najprej smo mu narisali kosti, prilepili ile Ugotovili smo, da imamo v telesu kosti, ki nam sluijo za oporo, da lahko stojimo pokonci. Ogledali smo si jih na Vincencu, naem okostnjaku. Tako so nastali kostkoti.Potem smo v knjigah prebrali, da je na prebavni trakt dolg 8,5 m. Da bi ugotovili, koliko je to, smo zlepili papirnate trakove in jih nato nalepili na Hanzija.Pogovarjali smo se tudi o ustvih in utilih. Tako smo preizkuali svoje ute. Najprej tip z igro udena katla, nato voh in okus.

V mesecu oktobru pa smo se pogovarjali o naih druinah. Zbrali smo slike otrok, ko so bili e dojenki in slike vse druine. Pogovarjali smo se tudi o razlinih poklicih in se igrali z zlogi.V novembru smo raziskovali na kraj - Podvelko. Ogledali smo si ga iz sosednjega hriba, pri Riniku. Poimenovali vse stavbe v kraju. Odpravili smo se tudi na sprehod ob slikah, ki so prikazovali detajle iz kraja, otroci pa so jih morali prepoznati in poiskati. Konec meseca smo skupaj z Vako skupnostjo Podvelka pripravili sreanje, ko smo okrasili novoletna drevesa pod vrtcem. Mi smo pripravili okraske, lani vake skupnosti pa so postavili drevesa in figure. Zatem pa so se otroci predstavili e s kratkim programom. Vsi prisotni so se lahko posladkali s pecivom in ajem, ki so ga pripravile lanice podeelskih ena in nae mame. Otroci so dobili od vake skupnosti e majhno preseneenje, ki so se ga zelo razveselili. Ko so se prigale praznine lui, so se zaiskrile tudi oi naih otrok.


8

V decembru smo spoznali praznike na Slovenskem. Obiskal nas je dedek Mraz, knjiniarki z lutkovno igro in KUD Lehen s predstavo Zvezdica zaspanka.V januarju smo se potepali po Sloveniji in spoznavali lepote nae drave. Spoznali smo ivali, ki ivijo v naih gozdovih.

Nato nas je naa pot vodila po sosednjih dravah. V Italiji so nam bile zelo ve pice, makaroni in vulkan. Navdueni smo izvedli modno revijo. Izdelali smo si tudi pustne maske in se na povorki predstavili kot sonki. Na Hrvakem smo ugotovili, da veinoma tja hodimo na morje. Na Madarskem pa imajo veliko

jezero. Mozart iz Avstrije je pisal zelo lepo glasbo, na Dunaju pa pleejo dunajski valek.

Obiskali smo tudi nekaj drav po Evropi. Nizozemska je polna tulipanov, v Franciji je umetnostna galerija. Tudi mi smo se preizkusili v slikanju kot znani umetniki. Vmes smo se pripravili e za nastop na prireditvi Odmeva v vas otroki glas, kjer smo vsi oddelki vrtca zdruili moi s lani KUD Brezno Podvelka in pripravili zelo lep program.

Nato smo zapustili Evropo in se odpravili v Afriko raziskovat slone. Seznanili smo se z zgodbico o Juriju Muriju. Preizkusili smo se tudi v kiparjenju in izdelali isto prave afrike kipe.

FLOSAR

9


Zatem smo se odpravili v Azijo, kjer se trenutno nahajamo. Tu raziskujemo Rusijo, Japonsko in Kitajsko. Preizkuamo se, kako jemo s kitajskimi palkami. Izdelujemo kitajskega zmaja in pleemo kazaok.Nato bomo odpotovali e v Avstralijo in Ameriko. Otroci z velikim veseljem in zanimanjem iejo nove informacije in spoznanja o irnem svetu, prav tako pa tudi midve izveva veliko novega in zanimivega. Tako so nai dnevi v vrtcu napolnjeni z veliko mero otroke radovednosti in veselja.

Otroci in vzgojiteljici iz vrtca Podvelka

Vrtec


30

V nai obini je v vsaki vaki skupnosti hika, kjer se razlega otroki smeh. Ta hika se imenuje vrtec. V vrtcu se veliko igramo, v njem potekajo usmerjene zaposlitve, obogatitvene dejavnosti, delavnice s stari, prireditve, zakljuni izleti. Vsak vrtec zelo dobro sodeluje z osnovno olo in z drutvi v krajih, kjer nastopamo ob razlinih prireditvah. V nao hiko zaideta tudi policist in medicinska sestra, ki nam predstavita svoj poklic. Vsako leto se vrtci, ki smo razkropljeni po vsej obini, zdruimo na prireditvi Druenje treh generacij. Drui nas tudi obisk kratove deele na Gmajni pri Slovenj Gradcu in naa tradicionalna prireditev Odmeva v vas otroki glas. Slednjo smo izvedli tudi v petek, 8. 3. 014, in sicer v Kulturnem domu Podvelka. V sodelovanju s KUD Brezno Podvelka smo se predstavili vsi oddelki vrtcev.Na prireditev smo se pripravljali cel mesec. Skupaj z otroki smo izdelovali dekoracijo za dvorano. Nalepili smo jo na okna, skozi katera so se lahko obiskovalci ozrli in si ogledali znailnosti kraja posamezne enote vrtca. V vrtcih smo tudi vadili plese, prepevali pesmi in se uili deklamacije.Letonja rdea nit prireditve so bile igre in plesi neko in danes. eleli smo prikazati, da se ivljenje naih otrok v dananjem asu zelo razlikuje od ivljenja otrok neko. Dananji otroci veliko asa preivijo pred televizijskimi sprejemniki in raunalniki. Neko so se otroci igrali veliko ve iger, se druili s prijatelji in brezskrbno tekali po prostranih travnikih. ivljenje v dananjem asu

je bilo tudi nazorno prikazano v scenariju, ki ga je napisala in skupaj z uenko Podrunine osnovne ole Lehen, Ano Grdadolnik, odlino izpeljala uiteljica Mateja Par.Vrtca Brezno in Lehen sta nas popeljala v as naih babic in dedkov. Obleena v starinska oblaila sta nam prikazala stare, a v vrtcu e vedno ive igre, pesmi in plese, kot so: Kri kra, Pika poka, Na oka ima konjika dva, Raplja. Ostali trije oddelki: Podvelka, Kapla in Obalt pa so zajadrali v bolj moderne vode. Zaplesali so plese Bela bimba, Lumpiji, Srea na vrvici, Mavrica, Plesni vlak, seveda pa ni manjkal med mladimi trenutno najbolj priljubljen ples Gangnam style.Na koncu smo se od obiskovalcev poslovili s skupno pesmijo Prijatelj moj in majhno pozornostjo.Nastopi otrok so stare in ostale obiskovalce, ki so do zadnjega kotika napolnili dvorano kulturnega doma, navduili in spodbudili h glasnemu aplavzu.Z darovanimi zneski bomo z vao pomojo, dragi stari in vsi obiskovalci, pomagali fantku Vidu Rudolfu, ki za svoj razvoj in napredek potrebuje tudi nao pomo. Tako smo dokazali, da znamo pokazati ut do soloveka.Nao prireditev smo zakljuili z mislijo: Otroci so kot metuljki v vetru. Eni letijo vije kot drugi, ampak vsak leti najbolje, kot zna. Zakaj bi jih primerjali med seboj. Vsak je drugaen. Vsak je poseben. Vsak je udovit.

Vzgojiteljici Tamara Golob in Patricija Vrenur

Mozaik dogajanj na Podrunini oli Lehen v olskem letu 2013/2014

Tudi olsko leto 013/014 je bilo na P Lehen pestro in zanimivo. V tednu otroka smo izvedli razline aktivnosti. Zaeli smo z bralnim veerom, ki je pri uencih vsako leto teko priakovan. Tema letonjega veera je bila no arovnic. Izdolbli smo bue, izdelali svetilke in z njimi li na noni pohod, kjer smo sreali grozljivo arovnico Ves teden so uenci imeli malico po lastnem izboru, da pa smo razgibali nae telo, smo li na jesenski pohod in na bowling. Obiskal nas je gospod Pirnat, ki nam je pokazal nekaj nevsakdanjih ivali, ki jih ima doma. V sodelovanju z gasilci smo izvedli evakuacijo ole. Z razlinimi tokami so uenci pokazali svoje talente.

FLOSAR

31


Uenci 1. in . razreda so se na plavalnem teaju v Ruah nauili osnovnih prvin plavanja. Ker skrbimo za zdrav nain ivljenja, smo ob dnevu tradicionalnega slovenskega zajtrka povabili Darinko Urnaut, ki nam je pripravila izdelke iz mleka, ki smo jih tudi poskusili in to s kruhom, ki smo ga pripravili sami.December je bil e posebej pester, saj smo se ves mesec pripravljali na praznike. Okrasili smo olo, pekli peciva, skupaj z Joico Okrogelnik izdelali mazilo, kuhali aje iz domaih zeli ter pripravili ajanko s kulturnim programom. V decembru smo e posebej sodelovali s KUD Lehen in VS Lehen pri okraevanju kraja ter boinem

koncertu. Z dedkom Mrazom smo v sproenem vzduju vstopili v leto 014. V zimskem asu smo uivali na snegu, smuali in sankali smo se v Ribnici na Pohorju. Zimo smo pregnali s pustnimi emami ter se udeleili povorke v Podvelki. Za materinski dan smo razveselili mamice z bogatim programom, v katerem smo eleli pokazati vsakdanjik druin v sodobnem asu. Pisanice naih uencev so bile ponovno zanimivo pripravljene in razstavljene na razstavi v O Brezno.Vsi nai uenci sodelujejo tudi v otrokem pevskem zboru. Zelo radi nastopajo, zato so se udeleili dobrodelnega koncerta Korak za korakom v Podvelki, v mesecu maju pa so se predstavili na koncertu otrokega in mladinskega pevskega zbora O Brezno Podvelka, ki je potekal v Kulturnem domu Podvelka.e posebej smo ponosni na najveji projekt v tem olskem letu, v sodelovanju s KTV Dravograd smo posneli oddajo ola, da se ti zrola. Vso nae ivljenje in delo na oli si lahko ogledate na povezavi: http://www.ktv-dravograd.si (ola, da se ti zrola P Lehen).Tekoe dogodke lahko spremljate na nai spletni strani: http://www.os-brezno.si/ (P Lehen).Na nai oli nas je malo, zato se trudimo, da ne pouujemo iz glave v glavo, ampak iz srca v srce.

Uiteljici Mateja Par, Melita Tertinek

Medgeneracijsko sodelovanje za raunalniki

Simbioza je vseslovenski projekt, v katerem mladi stareje uijo raunalnitva. Projekt je v oktobra 013 e drugi zapored potekal tudi v nai obini. Delavnica je potekala v Knjinici Podvelka, njena vsebina pa so bili moduli: Raunalnik, moj prijatelj, Klik v svet, Brez elektronske pote ne gre, Poveimo se in Mobilna telefonija. Delavnico je vodila Uljana Brunek s pomojo Mateje Rihter in Marije Marksel. Vse so prepriane, da so vzbudile in okrepile samozavest starejih, ki so se udeleili seminarja in jih motivirale za nadaljnje uenje in uporabo raunalnika.Pri prostovoljnem projektu Simbioza je sodelovalo ve kot 3500 prostovoljcev, ki so na 36 lokacijah pomagali ve kot 4800 teajnikom.

Mag. Joe Marhl


3

Na klepetu pri naih jubilantih Ne delaj si skrbi, te pokliem, e se bom zgubila, so bile moje zadnje besede zaskrbljeni mami, tik preden sem se odpravila od doma. Tako dolgo sem se trudila in jo preprievala, da zmorem nadomestiti svojo starejo sestro Dagmar, ki je do sedaj pisala prispevke o jubilantih, da mi je konno dovolila. Tako sem se, opremljena z beleko, pisalom in napotki, odpeljala zgodbam, ki jih pie ivljenje naproti.

V upanju, da ne bom e takoj zala, sem v Podvelki zavila na ozko makadamsko pot, ki se je vila strmo v breg. Na koncu ceste sem zagledala dve hiki in tirinonega kosmatinca, ki me je takoj pozdravil z glasnim lajeem. Prijazne ljudi, ki so sedeli na klopci, sem vpraala, e sem pri Gragerjevih. Stareji gospod me je takoj napotil k nasprotni hiki, kjer sem spoznala jubilantko Antonijo Grager. Gospa mi je postregla z domaim pecivom in sokom. Mizo so krasile preudovite rdee vrtnice, ki so pritegnile mojo pozornost. Najinemu pogovoru se je pridruila herka in skupaj smo priele intervju.

Antonija se je rodila 8. 5. 194 v Ribnici na Pohorju. Skupaj je bilo est otrok pri hii, danes ivita e dva, najstareji in najmlaji. ivljenje je bilo teko, kmetija je bila na samem, tako da je bilo peaenje od doma do ole naporno. Pa vendar je mlada Antonija v olo hodila vse do 4. razreda.

Ko se je druina preselila v Lehen, je Antonija pouk obiskovala v tem kraju. Po oli je hodila od kmetije do kmetije, kjer si je sluila kruh z vsakodnevnimi opravili. Tako je spoznala tudi svojega moa. V zakonu so se jima rodili trije otroci, dva e vedno ivita v njeni bliini.

Na vpraanje, kako ji uspeva, da je kljub tekemu ivljenju e vedno zdrava in ila, je bil njen odgovor preprost: Fejst delaj, pa bodi dobre vole, pa ti bo uspelo.

S tem napotkom sem se poslovila od gospe Grager in se napotila k jubilantki Antoniji Volmajer. eprav pot do nje ni tako dolga, sem izbrala napaen odcep. V drugo je lo bolje in ko sem ustavila pred

pravo hio, so me tudi tam najprej pozdravili pasji ekani in glasen laje.

Saj je isto prijazen, ni ti ne bo naredil, je zaklical prijazen moakar. Po pozdravu in stisku roke mi je predstavil svojo mamo, Antonijo Volmajer. Nena, krhka gospa z areimi omi je sedela na postelji in me sprejela z nasmehom, ob katerem sem isto pozabila na svojo jezo, ki je nastala zaradi brezciljne vonje.

Skupaj s sinom, ki mi je pomagal pri pogovoru, saj gospa e malce slabe slii, moj neni glasek pa ne see tako visoko, smo sedli za mizo in prieli, kot vedno, na zaetku.

Antonija se je rodila 7. 4. 194 na Remniku, v druini sedmih otrok. Iz otrotva se spominja trdega dela na njivi in noenja krompirja na glavi. Ob pripovedovanju mi tako radostno pokae svoj nasmeh in dvigne roke, kot da je to delo opravljala veraj. Tudi ona je obiskovala osnovno olo,

po njej pa hodila od hie do hie, kar je bilo za tisti as normalno in tako poskrbela zase. Prav delo jo je pripeljalo tudi na entjur (Remnik), kjer je spoznala svojega ivljenjskega sopotnika. Leta 1955 sta kupila hio, v kateri Antonija ivi e danes. Bog jima je poklonil 10 otrok, ki jo e vedno obiskujejo, tako da nikoli ni sama.

Prav rada bi e poklepetala o tistih tako druganih asih, a na poteitev moje radovednosti je e akala nova zgodba, ki se je zaela pisati v maju leta 1913 ... in je zaznamovalo to leto. V teh dneh namre piem maturitetne naloge in zgodovina je eden od tistih predmetov, ko rada vzamem

ubenik v roke. In 15. maja 1913 se je rodila Monika Rudolf, ki se iz otrokih let ivo spominja: Bosih nog smo hodili, in kar malo neprijetno mi je, ko se spomnim, kako sem zjutraj brskala po omari za

FLOSAR

33


evlje (eni niso prave barve, drugi so ponoeni, ti imajo previsoko peto ...), preden sem obula meni najbolj priljubljene balerinke.

Dogodek, ki se je gospe Rudolf iz njene mladosti najbolj vtisnil v spomin, je takole opisala: Smo li k mai na Remnik in smo videli, da se je grof s cepelinom (zrakoplovom) peljal. e dobro, da sem prebrala Zbornik o Breznu in Podvelki, kjer je zapis o tem, da se je grof Ferdinand von Zeppelin leta 1937 z balonom peljal nad Dravsko dolino, saj bi sicer kar malo podvomila v njene besede. Brez dvoma pa Moniki v ivljenju ni bilo z roicami postlano.

A kljub vsemu je Monika e danes, eprav so ji leta naela moi, vedra in je nasmeh na njenem obrazu e vedno iskriv.

Tudi na mojem obrazi igra nasmeh, ko pomislim, da sem letos dobila prvi avto, uspeno opravila maturo in zapisala prispevek o nai prvi obanki, ki je upihnila 101. sveko na rojstnodnevni torti!

Sonek sije, ptiki pojo in v avtu je pri 5 stopinjah zelo vroe, pa vendar sem se polna priakovanj napotila k naslednjemu jubilantu Maksu Holcmanu, ki se je rodil 16. 8. 194, a je pri 90 letih kljub temu dobro desetletje mlaji od nae najstareje obanke.

Ljubka hika na vrhu hriba in nobenega lajea! Zato sem pogumno pritisnila na zvonec. Ata mee seno na kup, zasliim glas za seboj. Prijazna gospa, herka gospoda Holcmana, sem sklepala, je na mojo eljo poiskala oeta, jaz pa sem jo poakala pred vrati. Med akanjem sem se malce

zatopila v svoje misli in ko mi je gospa odprla vrata,

sem od strahu poskoila v zrak. No, gospa se je veselo nasmejala in led je bil prebit. Ko sem vstopila, sem takoj opazila razne trofeje in pozneje, ko sem se pogovarjala z gospodom Holcmanom, mi je ta tudi povedal, da je bil dolga leta strasten lovec. Pri 1 letih je ustrelil svojega prvega kragulja, pri 15 pa dva srnjaka, s ponosom pove njegova herka. Maks je bil zelo aktivni lan lovske druine, najprej gospodar kasneje pa stareina. Svojo ljubezen do lova je prenesel tudi na svojo herko, ki je povedala: Vse, kar je delal ata, smo delale me tri tudi. Z eno, s katero sta se poroila leta 1954 in je danes e pokojna, sta dobila tri herke. Vi ste pa bli luni, ko ste bli mladi, na glas izjavim, ko vidim porono sliko Maksa in njegove ene in sobo napolni glasen smeh mojih sogovornikov, jaz pa zardim in se zatopim nazaj v rno-belo porono sliko. Med mojim pogovorom s herko Maks vstane in izgine v sobo, iz katere prinese veliko staro sliko. Ta slika je bila posneta v asu, ko je on obiskoval osnovno olo na Duhu. Naredil je osem razredov in eprav je od njegovih olskih dni preteklo e mnogo let, se spomni vsega in vsakogar.

Danes pa Maks lepo skrbi za svoje tri make, pomaga pri vsakodnevnih opravilih, s ponosom pove tudi, da si sam kuha. Za zajtrk so vedno ganci z mlekom in ajem, za kosilo pa sedi v krogu druine, kjer skupaj obedujejo. Kljub svojim letom Maks rad hodi, bere in se podi s svojimi vnuki po cesti.

Kava je popita, as pa bei in eprav nerada, se poslovim od g. Holcmana. Kot stara znanca se pozdraviva in nasmejiva drug drugemu. Ob tem zatrdim, da se vidiva ponovno, ko bo praznoval 95 let, on pa se mi radostno nasmehne in prikima. V letonjem letu bo visoki jubilej - 95 let praznovala tudi Marija Kozjak, ki se je rodila 9. 11. 1919 in ivi pri sinu Joetu v Velenju.

Tjaa Peovnik

Ljubezen do domovine je ustvo, ki prevzame loveka ob pogledu na svojo dravo. Slovenija je lepa deela in v njej se poutim dobro. eprav se nisem rodila v Sloveniji, je to moja domovina, saj sem v njej odraala. e odpotujem v tujino, kar hitro pogream njen videz, zrak,

razpoloenje. Bodimo ponosni na to, da smo Slovenci in govorimo slovenski jezik. Materni jezik je nekaj posebnega, zato ga negujmo in spotujmo.

Nikolina Ilievska, 9. r.

Prispevek O Brezno PodvelkaRazmiljanja o domovini in jeziku


34

elezni jubilej zakoncev Topler

elezni zakonski jubilej 65. obletnico zakonske zveze sta praznovala Albina in Albin Topler iz Brezna. Prvi sta pred oltar stopila davnega leta 1949 v upnijski cerkvi sv. Jurija na Remniku. Albin je bil rojen leta 195 na Kapli na Kozjaku. Med drugo

svetovno vojno je bil mobiliziran v nemko vojsko, od koder je dezertiral in se vkljuil v NOB. Bil je borec Lackovega odreda do osvoboditve. Po vojni se je zaposlil v Marlesu Podvelka. Tu je opravljal dela merilca, mizarja in brusilca orodij vse do upokojitve leta 198. Albinov konjiek je bil izdelava razlinih izdelkov iz lesa. Albina se je rodila na Breznem Vrhu prav tako leta 195. Med drugo svetovno vojno je bila aktivno vkljuena v NOB kot partizanska kurirka. Skupaj s sestro Pepco sta prenaali poto. Pri opravljanju teh nalog so ju ujeli Nemci in ju zaprli v mariborske zapore. Po poroki je Albina skrbela za dom in druino, nekaj let je bila zaposlena tudi kot ivilja, vse ivljenje pa je bila velika ljubiteljica ro, ki so krasile njuno hio, ki sta si jo zgradila v Breznu. V zadnjem obdobju ivita v Korokem domu starejih v rneah. Tu ju redno obiskujejo in jima lepajo dneve herka Vera ter tirje vnuki in est pravnukov.

Mag. Joe Marhl

Jubilanta Albina in Albin Topler ob 65. obletnici poroke

Zlati mali maturanti v PodvelkiNekdanje uenke in uenci Osnovne ole Podvelka so proslavili zlati jubilej zakljuka osnovne ole, ki je bil davnega leta 1964. Zbrali so se pri njihovi e preko sto let stari olski zgradbi, ki danes slui drugim namenom in tu obujali lepe spomine na osnovnoolske dni. Prijetno druenje so nadaljevali v blinji restavraciji. Jubilejnega sreanja so se udeleili tudi razrednik zlatih jubilantov France Planteu, profesor slovenine, uiteljica angleine Lojzka Kove, uitelj matematike Adi Lesjak in uiteljica tehnine vzgoje Marija Brunek. Razrednik je med drugim v razgovoru poudaril: To so bila najlepa leta v moji pedagoki praksi. Uenci, ki so v veini prihajali iz revnejih druin, so bili skromni in dobro vzgojeni. Taknih uencev nisem ve sreal kasneje pri mojem pedagokem delu. Ob zakljuku

pa so si obljubili, da se bodo v prihodnje pogosteje sreevali.

Mag. Joe Marhl

Zlati mali maturanti z uitelji in razrednikom Francetom Planteujem (sedi drugi z leve)

FLOSAR

35


Beseda slavljencu ob 50-letnici ustvarjalnega dela in ob ivljenjskem jubilejutefana Kresnika sem spoznal pred desetletji kot mladega uitelja, e takrat zagnanega umetnika, ki je bil ustvarjalen na mnogih podrojih drubenega ivljenja, poln idej, skratka, ustvarjalen, inovatorski, pa naj si je lo za isto tehnike organizacijske zadeve do umetniko kulturnega navdiha ... Saj zato je najbr pozneje pobegnil iz tedaj slabo cenjenega prosvetnega poklica in se prelevil v uspenega svobodnega umetnika (desetletje kasneje pa je odpeljal iz ole e svojo eno Nado, nadvse delavno, mojo pomonico /ravnatelja, da se razumemo/, ki se je kot likovni pedagog vpisala med svobodne umetnike, seveda v Atelje KRESNIK v Radljah).Ko omenjam tefanova leta delovanja na podvelkem koncu, ne morem mimo njegovih prizadevanj tudi na portnem podroju, saj je bil idejni in izvedbeni vodja prve smuarske vlenice na Luenkovem (197) in soustanovitelj smuarskega kluba (organ. predsednik, pozneje je od mene prevzel predsedovanje D Splavar, 1976). e v tistem obdobju pa je tudi razstavljal svoja likovna dela v O Podvelka, na e takrat dobro obiskani prireditvi, s imer je v naslednjem bogatem ustvarjalnem opusu seveda nadaljeval. Tako je s to zadnjo (ki pa ne bo zadnja, mar ne?) razstavo predstavil pregled, vrh (sicer pa predvidevam, da labodji spev e pride).In ne na koncu: sreno naj ti bo, dragi tefan, v krogu druine, samih likovnih ustvarjalcev in e mnogo zamisli, ne le v tem letu!Dragi prijatelj, napravil si mnogo; e bi zdaj konal, bi si lahko porekel: napravil sem dovolj. Zato e enkrat: iskrene estitke ob obeh bogatih jubilejih in vse dobro v druini likovnikov.

Tvoj prijatelj Peter Macuh

tefan Kresnik se je rodil 6. 1. 1944 v elezni Kapli na Korokem, otrotvo pa preivel na Leah.Konal je tudij likovne vzgoje na Pedagoki akademiji v Mariboru. Na O Vuzenica, kjer se je po tudiju zaposlil, je bil pobudnik, soustanovitelj in mentor Koroke likovne kolonije mladih, ki e od leta 1970 naprej, vsako leto zdrui mlade

likovno nadarjene zamejske Slovence in uence O Vuzenica. Po nekaj letih se je zaposlil na O Radlje, kjer je organiziral Kiparska sreanja, ki se od leta 1974 naprej prirejajo vsako leto. V oli je ustanovil Mladinsko razstavie Lojze umelj, ki se je tako uveljavilo, da so e leta 1975 zgradili novo likovno razstavie Salon ars, ki je v petnajstih letih Kresnikovega vodenja postal najpomembneji kulturni hram Dravske doline in eno od renomiranih razstavi Slovenije. V Radljah je ustanovil in 0 let vodil Likovni klub mladih. Dolga leta je bil tudi vodja aktiva likovnih pedagogov Koroke. V osemnajstih letih pouevanja so njegovi uenci prejeli mnoga priznanja na dravnih in mednarodnih razstavah, pa tudi prvo mesto na svetovni razstavi. Po odhodu iz ole je bil sedem let samostojni kulturni delavec, od leta 1995 pa ustvarja v druinskem podjetju Atelje Kresnik. Vsa leta je aktiven likovni ustvarjalec. Za svoje delo je dobil najvije priznanje obine Radlje, ZKO Slovenije in likovnih pedagogov Jugoslavije.

Vir: Virtualna galerija, Koroki likovni umetniki

tefan Kresnik PORTRET


36

KO RK Brezno

V prvi polovici leta nas je zaradi osebne preobremenjenosti zapustila naa predsednica Anita pringer. Za njeno vloeno in humano delo in sodelovanje se ji v svojem imenu in imenu odbora iskreno zahvaljujem. Ker pa je naa organizacija ena izmed najvejih humanitarnih organizacij in ker je stiska ljudi vedno veja, smo utili, da je treba prav zaradi teh ljudi delo nadaljevati. Tako smo v KO RK Brezno izvolili novo predsednico. lani odbora so: Marjetka Kure, Erika Marhl, Mateja mon, Mojca Vrenur ter Joica in Tone Vrenur. V odboru smo se celo leto trudili dobro delati, zato se tudi vsakemu lanu odbora e posebej zahvaljujem za pomo in vloen as. V mesecu januarju je bila v okviru Obmonega zdruenja RK Radlje organizirana prva krvodajalska akcija v letu v UKC Maribor. Organiziran je bil avtobusni prevoz. Iz nae VS Brezno sta bila pr

flosar glasilo

Documents