cena 1,60 - slovenian diabetes assosiation · 2017. 9. 7. · 26 kakšni zobni vsadki za diabetike?...

Glasilo Zveze društev diabetikov Slovenije • ISSN 1408-1164 • Javno glasilo 95 b o l e z e n

OSREDNJA TEMA:

SLADKORNI BOLNIK IN RAKZnanilci upanja 2014

Številka 104•maj 2014Cena 1,60 €

www.diabetes-zveza.si

ŽIVETI OBIČAJNO, KOT LE MOGOČE.

Eli Lilly farmacevtska družba, d.o.o.Brnčičeva 41g, 1000 Ljubljanatelefon: (01) 5800 010, faks: (01) 5691 705

Tisk: marec 2013, SIDBT00069

Sladkorna bolezen 3MAJ 2014

ŽIVETI OBIČAJNO, KOT LE MOGOČE.

Eli Lilly farmacevtska družba, d.o.o.Brnčičeva 41g, 1000 Ljubljanatelefon: (01) 5800 010, faks: (01) 5691 705

Tisk: marec 2013, SIDBT00069

»Kadar komu rečemo: Bodi pogumen, mu hkrati recimo: Nisi sam.«(Phil Bosmans)

Breme raka se v družbi vse bolj povečuje. Strokovnjaki so ocenili, daje bilo leta 2012 na svetu okoli 14 milijonov novih primerov raka. V pri-hodnjih dveh desetletjih naj bi bilo 22 milijonov obolelih, predvideva-jo, da bo v tem obdobju število smrtnih primerov zaradi raka z 8,2 mi-lijona zraslo na 13 milijonov na leto. Po vsem svetu je bilo leta 2012 naj-več odkritih primerov raka pljuč, raka dojk in raka debelega črevesa.Najpogosteje so smrt povzročili rak pljuč, rak jeter in rak želodca. Obo-levnost se povečuje še zlasti v revnih družbah, čedalje bolj pa prizade-va tudi mlajše ljudi. Rak presega okvire zdravstvenih sistemov, vplivana ekonomski in socialni položaj posameznika in družbe, postal je našskupni problem.

Zdravljenje raka ni le medicinski izziv, vanj vstopa bolnik s svojo edin-stveno osebnostjo in z vsemi svojimi problemi. Odnos zdravstvenih de-lavcev med premagovanjem bolezni je ključnega pomena za bolnika insvojce. Med zdravljenjem se bolnik pogosto čuti nemočnega. Takrat jevlivanje upanja pa tudi zaupanje v proces zdravljenja že pol uspeha. Kaj-ti rak ni le bolezen telesa, je tudi bolezen duše. In ni hujšega kot ran-ljivost in negotovost v obdobju velike osebne preizkušnje. Bolnik do-živi hud stres ob diagnozi, ki se ob zdravljenju stopnjuje in nadaljujepri vsakem pregledu. Pozneje ga kot senca spremlja strah, ali se bo bo-lezen ponovila oziroma poslabšala. Vse to načenja njegovo počutje, sta-bilnost in psihično moč.

Danes razmere v zdravstvu niso naklonjene bolnikom in zaposlenim,beremo in slišimo le o korupciji in slabih razmerah. Zato je pomem-bno, da krepimo človečnost in spodbujamo dobro. V ta namen so pred-sednice Društva onkoloških bolnikov Slovenije, Slovenskega združenjabolnikov z limfomom in levkemijo, Europa Colon in Ustanove Mali vi-tez stopile skupaj in se odločile, da je čas, da v družbi poudarimo do-bro in pohvalimo vse, ki si to zaslužijo. Z akcijo Znanilci upanja 2014nas pozivajo, da izrazimo podporo tistim osebam v zdravstvu, s kate-rimi smo se sami ali kot svojci srečali med zdravljenjem raka in so namv najtežjih trenutkih vlivali upanje, varnost, toplino. Pogovor in pozor-nost imata neverjetno terapevtsko moč, razblinita strahove, zmanjšatastisko in dajeta upanje bolnemu.

Glasujmo na www.znanilci-upanja.si za osebne znanilce upanja, kiso nas pri zdravljenju spodbujali. Vsi, ki ste se srečali z rakom, prav go-tovo niste pozabili dobrega in prijaznega zdravnika, medicinske sestre,psihologa in drugih. Čas je, da se jim zahvalite. Akcija je izvrstna pri-ložnost za dobro dejanje.

BE

SE

DA

U

RE

DN

ICE

® Živa Janež Višnar, urednica

Izdaja:Zveza društev diabetikov Slovenije, Kamniška ulica 25, 1000 Ljubljana

telefon: 01 430 54 44,faks: 01 430 54 54,

e-pošta: [email protected],e-pošta uredništva:

[email protected],na spletu: www.diabetes-zveza.si

Izdajateljski svet:Peter Miklavčič (pred se dnik),

Marjan Šiftar, Dominik Soban (čla na)

Uredniški odbor:Živa Janež Višnar

(glav na in od go vor na ure dnica),Bra ne Bom bač (te hni čni ure dnik),

Milojka Mansoor (lek to ri ca), Maruša Pavčič, univ. dipl. inž. živil. teh.,

asist. dr. Aleš Skvarča, dr. med.,Maja Južnič Sotlar, Ivan Hrastnik (čla ni),

Špel ca Ru dolf (taj ni ca in trženje oglasnega prostora)

telefon: 01 430 54 44, e-pošta: [email protected]

Grafična priprava: BomArt, d.o.o., Rakek

Tisk: Tiskarna Pleško, d.o.o., Medvode

Natisnjenih 17.000 izvodov

Re vi ja Slad kor na bo le zen je vpi sa na v raz vid me di jev, ki ga vo di Mi nis tr stvo

za kul tu ro RS, pod za po red no šte vil ko 95.

Programe in delovanjesofinancira FIHO.

Stališča organizacije neizražajo stališč FIHO.

Novo Nordisk, d.o.o., je generalni sponzor Zveze društev diabetikov Slovenije

Za vsebino prispevkov in oglasov ne odgovarjamo.

Nepodpisani prispevki so plačani oglasi.

Naslovnica:Futura DDB d.o.o.

4 Sladkorna bolezen MAJ 2014

VSEBINA

OSREDNJA TEMA Sladkorni bolnik in rak

8 Diabetes in rak žal povezani bolezni

10 Zdravljenje bolnika z rakom

12 Rak črevesja

14 Paliativa

17 Prehranska dopolnila in zdravljenje raka

20 Rak dojke

21 Akcija Znanilci upanja 2014

AKTUALNO

7 Sladkorni bolnik in digitalni svet

18 Estetski posegi

30 Diabetes in umetnost

ZA NAŠE ZDRAVJE

22 Hemofilija in sladkorna bolezen

24 V ambulanti družinske medicine

26 Kakšni zobni vsadki za diabetike?

27 Implantati, trdi zobje v zrelih letih

28 Hipnoza in sladkorni bolnik

32 Diabetični makularni edem

34 Sladkorni bolnik in gibanje

36 Inkontinenca

37 TENS in diabetična nevropatija

31 TERMINOLOŠKI KOTIČEK

8

10

26

7

1418

21

28 34

36

Pregled lanskih aktivnosti Na zvezi so lani uspešno izdali pet

številk revije Sladkorna bolezen. Izšle sotudi štiri izdaje elektronskih novic, kiso namenjene dodatnemu obveščanjudruštev diabetikov. Dobro brana je bilatudi spletna stran www.diabetes-zveza.si, saj je imela lani kar 198.623obiskov.

Več kot 1100 udeležencev se je v Ma-riboru v dvorani Tabor zbralo na tradi-cionalnem športnem srečanju, saj je toizvrstna priložnost za klepet, druženjein rekreativno udejstvovanje. Naši učen-ci in dijaki pa niso merili mišic, ampakznanje, saj so se tudi lani pomerili natekmovanju v znanju o sladkorni bole-zni. Sodelovalo je 361 šol iz vse Slove-nije, od tega 72 srednjih in 289 osnov-nih.

Svetovni dan sladkorne bolezniOsrednji dogodek zveze je organizira-

lo Društvo diabetikov Posavje Brežice,udeležilo se ga je veliko članov in pova-bljenih gostov. Ob svetovnem dnevu jepotekala tudi Nacionalna konferenca zaobvladovanje sladkorne bolezni skupajz ministrstvom. Številna društva so ob

tej priložnosti nadaljevala akcijo Poho-di sladkorno bolezen, nekatera so orga-nizirala tudi osvetlitev objektov z modro.Radioamaterji so presegli vsa pričakova-nja, saj so v treh sklopih delovanja vzpo-stavili več kot 16.000 zvez.

Pestro sodelovanje na sejmih,konferencah in festivalih

Zveza je lani sodelovala na 13. Festi-valu za tretje življenjsko obdobje in nasejmu Narava – zdravje. Odzvali so setudi povabilu ministrstva za zdravje nakonferenci Skupaj za zdravje, ki je bilana Brdu pri Kranju z osrednjo temo: pri-marna preventiva srčno-žilnih bolezni.Predstavniki zveze so se udeležili stro-kovnega posveta v Rogaški Slatini z na-slovom Javno zdravje – z roko v roki znevladnimi organizacijami ter se pove-zali tudi z mrežo 25x25 in Društvom zazdravje srca in ožilja Slovenije.

Mednarodno povezovanjePogled čez mejo omogoča strokovno

rast, zato smo se člani zveze udeležili 11.kongresa hrvaških diabetikov, 49. kon-gresa EASD v Barceloni, skupščine inkongresa IDF Europe in IDF v Melbour-nu. Predsednik in ekipa so se srečali

tudi z zvezo hrvaških diabetikov v Do-lenjskih Toplicah.

Načrti v letu 2014»S svojo več kot 57-letno tradicijo in

še vedno velikim številom naših članovsmo še vedno pomembna organizacijav slovenskem prostoru. Še zlasti zdaj, kose soočamo z gospodarsko in družbenokrizo, je naše delo ključnega pomena –pomagamo ljudem v stiski in negotovo-sti,« je optimistično predstavil delo zve-ze Peter Miklavčič. Načrt dela za leto2014 je bil v celoti izglasovan. Prisotneje tudi razveselilo dejstvo, da ostaja čla-narina enaka. Glavni vir finančne pod-pore je še vedno FIHO, vendar pa sesredstva iz leta v leto zmanjšujejo, sajse čedalje več nevladnih organizacij boriza svoj košček pogače. Pri tem ne sme-mo pozabiti, da se prilivi z Loterije Slo-venije občutno zmanjšujejo zaradi vse-splošne krize v državi. Kljub temu seprogrami, ki jih je zveza uspešno izpe-ljala lani, nadaljujejo tudi letos.

Lani uspešno zaključili leto – novi načrti sprejeti in v teku

AKTUALNO: Redna letna skupščina Zveze društev diabetikov Slovenije


Letošnje aktivnosti • Tokratno tradicionalno športno sreča-

nje diabetikov, ki bo že 19. po vrsti,gosti Društvo diabetikov Velenje v To-polšici, 31. maja.

• Priprave na tekmovanje mladih v zna-nju o sladkorni bolezni že intenzivnopotekajo, letos bo 16. po vrsti.

• Pestro bo ob svetovnem dnevu slad-korne bolezni, načrtovana je osrednjaprireditev v Kopru, skupaj s partnerjinacionalnega programa se bo organi-zirala tudi tiskovna in nacionalna kon-ferenca, kjer bo zveza predstavila svo-je projekte in aktivnosti.

• Letošnja novost bo tudi brošura o slad-korni bolezni, ki jo zveza pripravlja sku-paj s podjetjem Novo Nordisk in v so-delovanju z ministrstvom za zdravje.

• Merčunov pohod s kulturnim progra-mom bo 21. junija. Letos bo minilo 60let od smrti prof. dr. Ljudevita Merčuna.

• Zveza se bo še naprej mednarodnopovezovala, redna letna skupščinaIDF Europe bo oktobra v Istanbulu,prav tako bodo predstavniki zveze pri-sotni na 50. mednarodnem srečanjuEvropskega združenja za preprečeva-nje sladkorne bolezni EASD septem-bra na Dunaju. Iščejo se tudi možno-sti za povezovanje za evropsko prven-stvo v nogometu za diabetike DiaEuro2014, ki bo na Madžarskem.

Predstavniki društev so pritrdili uvodnim mislim predsednika zveze PetraMiklavčiča, da tudi v letu 2014 ostajajo dobro organizirani in polno aktivni.Kljub finančnim izzivom, s katerimi se srečujejo, je bil program nalog za leto2013 v celoti izpeljan. Sodelovanje s Fihom, predstavniki ministrstva zazdravje, ZZZS, strokovnimi društvi in laičnimi organizacijami je bilo zelodobro. Organi zveze so se sestajali redno, izvršni odbor je imel pet letnihsrečanj, tudi nadzorni odbor se je sestal petkrat, medtem ko sta se komisijaza podeljevanje priznanj in strokovna zdravstvena komisija sestali enkrat.

foto

: B. B

.


Tehnologije prinašajo številne novostitudi pri spremljanju in vodenju sladkor-ne bolezni. Danes merilniki krvnegasladkorja omogočajo prenos rezultatovmerjenja iz merilnika v različne napra-ve in tako omogočajo vodenje t. i. elek-tronskega dnevnika sladkorne bolezni.Na kaj prisegate sami? Ste se že navdu-šili nad spremljanjem rezultatov merje-nja krvnega sladkorja na računalnikuali pametnem telefonu?

Uporaba je preprosta inomogoča spremljanjepodatkov vedno in povsod

Sodobni merilniki krvnega sladkorjaomogočajo prenos podatkov v računal-nike (tudi tablične) in pametne telefone.Za prenos podatkov potrebujemo kabelali posebno napravo za prenos, kar bomopridobili pri ponudniku merilnika. Ne-kateri merilniki omogočajo popolnomaavtomatičen prenos podatkov, spet dru-gi zahtevajo nekaj ročnega dela. S pomoč-jo brezplačne aplikacije izbranega meril-nika, ki si jo naložimo na računalnik alipametni telefon, lahko tako vodimo elek-tronski dnevnik sladkorne bolezni. Po-datke merjenja lahko hranimo, urejamoin statistično obdelujemo. Samodejnoso urejani v tabele s statistično analizo,lahko pa so prikazani tudi v grafični obli-ki ter v različnih barvah. K rezultatommerjenja lahko dodajamo svoje opombev zvezi s športnimi dejavnostmi, prehra-no in zdravili. Vse podatke lahko v obli-ki SMS ali elektronskega sporočila pošlje-mo v zdravstveno ustanovo.

Tehnologija nam lahko olajša vsakdan

Ob številnih vsakodnevnih obvezno-stih in pomanjkanju časa so nam tehno-logije za spremljanje sladkorne boleznilahko v veliko pomoč. Rezultate lahko

spremljamo vedno in povsod, hkrati patehnologija poskrbi, da so podatki o časumerjenja in rezultati merjenja stoodstot-no točni. Elektronski dnevniki so odli-čni za spremljanje bolezni na daljavo. Ti-sti, ki živijo v oddaljenem kraju, lahkorezultate merjenja v zdravstveno ambu-lanto pošljejo v obliki eletronskega aliSMS-sporočila. Starši otrok s sladkornoboleznijo, negovalci in svojci starejšihoseb so lahko vedno in povsod prepri-čani, da je krvni sladkor v mejah pripo-ročenih vrednosti. Ker so ažurno obveš-čeni o rezultatih merjenja, lahko pre-prečijo morebitne zaplete ali poslabša-

nje bolezni. Da je sladkorna bolezenlahko bolj urejena in nadzorovana s po-močjo sodobnih tehnologij, se strinjatudi Jana Klavs, višja medicinska sestrana oddelku za endokrinologijo, diabetesin presnovne bolezni v Univerzitetnemkliničnem centru Ljubljana. »Uporabateh tehnologij se mi zdi vsekakor kori-stna in priporočljiva tako za pacientekot tudi za zdravstveno osebje. Splohza mlajše bolnike, tiste, ki morda teže za-puščajo svoje delovno mesto in ki so ča-sovno bolj omejeni, ali pa tiste, ki živi-jo v oddaljenem kraju in s pošiljanjempodatkov po elektronski pošti ali v obli-

ki SMS-sporočila privarčujejo čas in de-nar,« nam je pojasnila. »Podatki, ki jihpridobimo s pomočjo teh elektronskihdnevnikov, so zelo dragoceni, saj do mi-nute natančno povedo, kdaj je bil slad-kor izmerjen, kar v pisanih dnevnikih ponavadi ni tako natančno zabeleženo. Ve-likokrat lahko takšni dnevniki nadome-stijo redno kontrolo, hkrati pa avtoma-tični prenosi podatkov iz merilnika vnaprave onemogočajo vpisovanje prire-jenih vrednosti,« je poudarila Jana Klavs.

Nove tehnologije: bolj urejena bolezen in manj obiskov pri zdravniku

Sodobne tehnologije so tako globoko prodrle v naš vsakdan, da si velikokrat ne znamo predstavljati življenja breznjih. Marsikdo bi se brez mobilnega telefona, računalnika in brezžične internetne povezave počutil naravnostodrezan od sveta, spet drugi pa se vsem tem računalniškim novostim raje izognejo, saj ne želijo, da zavladajonjihovemu vsakdanu.

AKTUALNO: Sladkorni bolnik in digitalni svet

® Polona Dolinšek

Jana Klavs: »Treba je poudariti tudi, daso elektronske kontrole še vedno no-vost, zato je pacientom, ki vodijo elek-tronski dnevnik, vedno na voljo tudi re-gularni način sporočanja podatkov, to-rej lahko nas pokličejo ali obiščejo vambulanti. V prihodnje bodo tehnologi-je vsekakor izjemno pomembne zaspremljanje in zdravljenje sladkorne bo-lezni, trenutno pa še vedno lahko trdi-mo, da je večina podatkov zapisana oz.posredovana na papirju.«

Na spletu Diabetes, ki ga ureja Ame-riško združenje sladkornih bolnikov(American Diabetes Association), naj-dete recimo prispevek avtorjev Jeffrey-ja A. Johnsona in Edwina A. M. GalaDiabetes, uporaba inzulina in pojav-nost raka. Ugotavljata, da je rak kot vo-dilni vzrok smrti pri osebah, starejšihod 65 let, splošne populacije, zelo bli-zu podatkom o vplivnosti bolezni srcain ožilja. Še posebno pa moramo biti po-zorni na področju diabetesa, saj je, kotsta poudarila, še bolj verjetno, da bodoljudje s sladkorno boleznijo tipa dvedobili katero od rakavih obolenj. Zatobi bilo treba rakavo obolenje upošteva-ti kot enega resnih zapletov, povezanihz diabetesom.

Kot je potrdila Nataša Fikfak, specia-listka interne medicine in hematologi-je iz Splošne bolnišnice Franca Der-ganca, epidemiološki podatki kažejopomembno povečanje pojavnosti ra-zličnih malignomov pri predebelih inbolnikih s sladkorno boleznijo. Obe-nem se je postavilo vprašanje poveza-ve hipoglikemičnih zdravil in večje po-javnosti raka. Razpoložljivi podatki paso omejeni in si žal nasprotujejo. »Zatoje Ameriško združenje kliničnih endo-krinologov (AACE) sklicalo konferen-co, da bi preverili dejavnike tveganja inpovezave razvoja raka pri predebelih indiabetikih ter proučili možnosti pove-zave večjega tveganja za razvoj rakapri uporabi različnih hipoglikemičnihzdravil. Povečanje indeksa telesne mase(BMI) je povezano z večjim tveganjemza razvoj raka, kar izhaja iz opazoval-nih epidemioloških študij, in je pove-zano z večjim nivojem endogenega in-zulina, inzulinu podobnih rastnih de-javnikov, vnetnimi citokini in drugimidejavniki, ki imajo prokancerogeni ra-stni učinek,« je pojasnila prim. Fikfa-

kova, ki svoje strokovno delo opravljav Šempetru pri Gorici.

Raziskave za potrditevdomneve

Za podatke smo prosili dr. Fikfakovo,ki je pojasnila, da so na omenjeni kon-ferenci AACE potrdili povečanjesmrtnosti pri večjem BMI ne le gledekardiovaskularnih zapletov, ampak seje izkazalo , da obstaja večje tveganjetudi za nekatere vrste raka. »Najtes-nejša je povezava z rakom telesa ma-ternice (endometrijski), rakom žolčni-ka, žleznim rakom požiralnika, rakomledvičnih celic, ščitnice, jajčnika, doj-ke in debelega črevesa. Manjša poveza-va, a še vedno statistično pomembna,je z levkemijo, diseminiranim plazmo-citomom in neHodgkinovimi limfomi.Nasprotno pa povečanje BMI deluje

verjetno zaščitno za razvoj drugih vrstraka, kot so rak pljuč, ploščatoceličnirak požiralnika in prostate, čeprav je po-večana BMi povezana z agresivnejšimioblikami raka prostate. Pri ženskah pavečja BMI deluje zaščitno pri premeno-pavzalnem raku dojke in pljučnemraku,« je povedala sogovornica.

Vloga endogenega inzulina pri raku

Za tiste, ki se želite o zadevi poučitigloblje: z debelostjo povezana hiperin-zulinemija verjetno vpliva na razvojraka z vezavo na inzulinske receptorje(IR) in/ali povečanjem cirkulirajočihinzulinskih rastnih dejavnikov (IGF-1,2). Ti se po navadi v 90 odstotkih pri-merov vežejo na vezalne beljakovine(IGFBP). V stanjih podaljšane hiperin-zulinemije se zmanjša aktivnost vezal-nih beljakovin , posledica pa je poveča-nje prostih IGF. »V študijah so posku-sili prikazati povezavo med vrednostjoinzulina pri pre- in pomenopavzalnihženah z rakom dojke. Pokazalo se je, daimajo premenopavzalne ženske z več-jo vsebnostjo inzulina trikrat večje tve-ganje za razvoj raka dojke, čeprav sinekateri podatki nasprotujejo,« je pojas-nila sogovornica in dodala: »Meta ana-liza dvanajstih študij je potrdila pove-čano pojavnost raka trebušne slinavke,debelega črevesa, dojke in sečnika priosebah z večjo koncentracijo C-peptidain IGF-1.«

Torej, ko govorimo o povezavi meddiabetesom in rakom, je žal prišlo domočne povezave med hiperinzulinemi-jo in diabetesom ter razvojem raka.Hiperglikemija pa ni edini dejavnikprehranjevanja rakastih celic, ki si pri-skrbijo energijo z genetskimi mutacija-mi in aberantnim znotrajceličnim si-

Diabetes in rak žal povezani bolezni

V svetu uradne medicine se vrstijo raziskave in prihajajo dognanja o povezanosti sladkorne bolezni in rakavihobolenj. Strokovnjaki s področja sladkorne bolezni, onkologije in drugih medicinskih ved so se lotili raziskav, ki so povezavo med diabetesom in rakom potrdile, zato svetujejo, naj se preiskave za zgodnje odkrivanje nekaterihvrst raka pri bolnikih z znanim večjim tveganjem začnejo prej. Niso pa potrdili povezave antidiabetičnih zdravil z nastankom raka.

OSREDNJA TEMA: Sladkorni bolnik in rak


® Monika Kubelj

Nataša Fikfak, dr. med., spec. internemedicine, spec. hematologije

foto

: OSE

BNI

ARH

IVN

. F.

gnaliziranjem. »Povečano tveganje zanastanek raka pri diabetikih se je po-kazalo v več epidemioloških študijah:rak dojke, debelega črevesa, endome-trija, trebušne slinavke, jeter in ne-Hodgkinovega limfoma. Povečano tve-ganje za raka sečnika se je pokazalole pri več kot 15-letnem trajanju dia-betesa ali uporabnikih inzulina.Zmanjšano pa je tveganje za raka pro-state. Pri sladkorni bolezni je tako po-večana smrtnost zaradi raka, razenza raka pljuč,« se ne morejo člani dia-betoloških društev veseliti podatkovraziskave, ki jih je podala prim. Fikfa-kova.

Kaj pa antihiperglikemičnazdravila in rak?

METFORMIN: Iz razpoložljivih epi-demioloških podatkov izhaja nevtral-ni ali negativni učinek na pojavnost insmrtnost zaradi raka ob uporabi met-formina pri zdravljenju sladkorne bo-lezni.

TIAZOLIDINEDIONI (TZD): Zdra-

vljenje s TZD je povezano z večjim tve-ganjem za raka sečnika, predvsem pio-glitazon, obenem pa zaščitno delova-nje proti raku debelega črevesa, pljučin dojke. Potrebno je skrbno spremlja-nje bolnikov, priporočeno je, da se zdra-vilo ne uporablja pri bolnikih z znanimrakom sečnika ali povečanim tvega-njem zanj.

INKRETINI: Agonisti GLP-1 receptor-jev in rak ščitnice. »Povečano tveganjeza razvoj medularnega raka ščitnice primiših v predregistracijskih študijah, karpa se pri človeku ni potrdilo,« je pojas-nila Fikfakova. Glede agonista GLP-1, in-hibitorjev dipeptidil-4 peptidaze in rakatrebušne slinavke podatki kažejo, dazdravili redko povzročata akutno vne-tje trebušne slinavke, neposredne po-vezave z razvojem raka ni.

INHIBITORJI Na-GLUKOZE KO-TRANSPORTER 2: Povezava dapaglif-lozina z večjim tveganjem za raka doj-ke in sečnika prav tako ni bila doka-zana.

INZULIN: Tudi dolgotrajna uporabainzulina ni bila povezana s povečanimtveganjem za razvoj raka.

Povezava med zdravili inpojavnostjo raka

Povezava antidiabetičnih zdravil znastankom raka je relativno majhnaali je sploh ni. Skrb za dobro urejenostsladkorne bolezni in prepoznavanjeopozorilnih znakov imajo gotovo pred-nost pred majhnim tveganjem. AACEje med svoja priporočila dodala nekajnovosti. Klinična ocena tveganja za-pletov slabo urejene sladkorne bole-zni in znanega tveganja za nastanekraka je pomembna pri individualnemodločanju o zdravljenju. Tudi urejenaglikemija izboljša proces zdravljenjain izhod rakaste bolezni pri bolnikih ssladkorno boleznijo in je pomembendejavnik prognoze. Priporočeno je tudivključevanje programa zgodnjega pre-poznavanja raka pri obravnavi bolnikovs povečanim IBM.

Ker je na svetu veliko bolnikov z rakomin veliko sladkornih bolnikov, je sevedapovsem logično sklepanje, da ne manj-ka niti bolnikov, ki imajo obe boleznihkrati. Koliko jih je dejansko, je težkougotoviti. »Po podatkih ameriških on-koloških centrov je delež onkološkihbolnikov, ki imajo tudi sladkorno bole-zen, ocenjen na 8 do 18 odstotkov. Anajdemo lahko tudi navedbe o kar oko-li 32 odstotkih (Malaga, Španija),« ugo-tavlja Mojca Humar, dr. med.

Raziskave vsekakor kažejo, da jih je ševeč, kot bi jih lahko pričakovali glede nasplošno razširjenost obeh bolezni, karkaže na to, da sta rak in sladkorna bo-lezen medsebojno povezana.

Povezanost je večplastnaBolezni sta povezani na več načinov,

tako posredno, kot tudi neposredno.Obe imata nekatere skupne dejavni-

ke tveganja. »Sem spadajo dejavniki,na katere ne moremo vplivati (višja sta-rost), in tudi tisti, ki so spremenljivi(čezmerna telesna teža, nezdrava prehra-na, pomanjkanje telesne dejavnosti, ka-jenje in čezmerno uživanje alkohola),«razlaga strokovnjakinja.

A to ni vse, pojasnjuje. Bolezni stalahko tudi bolj neposredno, torej biolo-ško povezani. Dogajanje, ki ga v telesu(prek znotrajceličnih signalnih poti) pov-zroči sladkorna bolezen, lahko sprožitudi sosledje dogodkov, ki vodijo v rastin razmnoževanje rakavih celic. »V zad-njih letih je bilo v svetovni literaturi ob-javljenih več podatkov o povezanostisladkorne bolezni in raka.« Z drugimi be-sedami, sladkorna bolezen je lahko po-memben dejavnik pri razvoju raka.

Večje tveganje»Pri bolnikih s sladkorno boleznijo

tipa 2 se najbolj poveča tveganje za rakana jetrih, trebušni slinavki in maternici.Pojavnost teh tumorjev je vsaj dvakrat

večja pri sladkornih bolnikih kot pri pre-ostalem prebivalstvu. Povečano je tuditveganje za pojav raka na debelem čre-vesu in danki, raka dojke in raka na se-čnem mehurju (tveganje se poveča za1,2- do 1,5-krat). Pri tipu 1 naj bi bila več-ja pojavnost raka želodca in materni-čnega vratu.«

Po drugi strani naj se ne bi povečalotveganje za raka pljuč in celo zmanjšapa se tveganje za raka prostate. Za ne-katere druge vrste raka so podatki pre-skopi, da bi lahko dokazali povezanost,nam je še pojasnila sogovornica.

Še ena slaba novicaDruga težava je, da se lahko zaradi

sladkorne bolezni poslabša uspešnostzdravljenja raka. Prvi razlog je že v tem,da se pri sladkornih bolnikih lahko rakugotavlja pozneje. »Marsikateri simp-tom ali znak je neznačilen za rakavoobolenje in ga bolniki (in tudi zdravni-ki) lahko povezujemo s posledicami slad-korne bolezni. Kot primer bi lahko vze-li prisotnost krvi v seču (hematurijo), kije lahko posledica sladkorne bolezni,lahko pa tudi kaže na maligna obolenjasečil. Zaradi prizadetosti živčevja (polin-

evropatije) je lahko moteno tudi zazna-vanje bolečine. Verjetno se dogaja, da prisladkornih bolnikih kakšen simptom aliznak, ki bi nam pri ljudeh, ki nimajosladkorne bolezni, 'prižgal rdečo luč',spregledamo. Vendar je to tudi posledi-ca pomanjkanja časa, ki je – še zlasti naprimarni ravni – preskopo odmerjen.«

Tudi če raka opazimo pravočasno, lah-ko sladkorna bolezen vpliva na njegovizid, še posebno če ni pod nadzorom.Mojca Humar, dr. med.: »Neurejena slad-korna bolezen oslabi imunski sistem, kije ključen v boju proti rakavi bolezni. Kerje tako večje tveganje za različne okužbe,lahko pride do zamikov pri onkološkemzdravljenju. Kot vemo, pa lahko vsakazamuda vpliva na ponovitev bolezni intudi na preživetje onkoloških bolnikov.«

Sladkorni bolniki imajo tako ob zdra-vljenju raka večje tveganje, da se le-to nebo izšlo po pričakovanjih. Pri raku doj-ke in debelega črevesa so že objavljenipodatki, ki kažejo, da je smrtnost pri ta-kih bolnikih povečana za 30 odstotkovin več. K temu gotovo pripomorejospremljajoči dejavniki, kot so morebit-na čezmerna teža, večje tveganje zaple-tov po operacijah (slabše celjenje ran) inmanj agresivno zdravljenje zaradi mo-rebitnih spremljajočih bolezni.

Zdravljenje raka dviguje krvni sladkor

Ker zdravila za raka lahko poslabšajohiperglikemijo, je pri zdravljenju po-trebna toliko večja previdnost, pojas-njuje Humarjeva enega od izzivov prizdravljenju sladkornih bolnikov z ra-kom. »Pri že znanih sladkornih bolnikihskušamo zmanjšati odmerek kortiko-steroidov, ki so v onkologiji v široki upo-rabi (ne le za preprečevanje slabosti inbruhanja, ampak tudi za samo zmanjše-vanje tumorske mase), saj lahko precejposlabšajo hiperglikemijo. Bolnike seve-da na to vedno opozorimo.«

Izziv, ki ga lahko obvladamo

Zdravljenje bolnika z rakom, ki ima hkrati sladkorno bolezen, je izziv, se strinja Mojca Humar, dr. med.,specialistka internistične onkologije iz Splošne bolnišnice dr. Franca Derganca Nova Gorica. Razlogov je več ingredo v obe smeri. Poleg tega, da zdravljenje raka (na primer s kortikosteroidi) lahko poslabša urejenost krvnegasladkorja, je čedalje več podatkov o tem, da tudi sama sladkorna bolezen (in njena zdravila) lahko poslabša izidzdravljenja raka.

OSREDNJA TEMA: Sladkorni bolnik in rak


® Urša Blejc

Mojca Humar, dr. med., specialistkainternistične onkologije iz Splošne bolnišnicedr. Franca Derganca Nova Gorica: »Želimosi, da bi rak postal kronična bolezen, takokot diabetes, in pri nekaterih vrstah raka je

dejansko že tako.«

foto

: URŠ

ABL

EJc

Če pa vseeno pride do iztirjenja slad-korne bolezni, jih napotijo k izbrane-mu diabetologu, da ustrezno prilagodi-jo zdravljenje sladkorne bolezni. Še enaprilagoditev je potem potrebna ob kon-cu tovrstnega zdravljenja, ko lahko vred-nosti krvnega sladkorja spet upadejo.

Pri nekaterih zdravilih za zdravljenjeraka je hiperglikemija pogost neželeniučinek. Pri njihovem uvajanju so še po-sebno previdni. To so zdravila iz skupi-ne mTOR zaviralcev (kot je učinkovinaeverolimus za zdravljenje raka ledvic inrazširjenega raka dojke) in redkeje za-viralcev tirozinske kinaze (za zdravlje-nje hematoonkoloških obolenj, pljučne-ga raka in gastrointestinalnih stromalnihtumorjev), ki se v sodobni onkologijivedno pogosteje uporabljajo.

Inzulin poslabša možnostiVpliv posameznega zdravila za zdra-

vljenje sladkorne bolezni na tveganjeraka je seveda težko ocenjevati, še zla-sti zato, ker jih sladkorni bolnik lahkoprejema več hkrati in ker je narava nje-gove bolezni taka, da so z njenim napre-

dovanjem potrebne tudi spremembe vzdravljenju.

A epidemiološke študije so pokazale,da imajo sladkorni bolniki, ki prejema-jo zdravila za zdravljenje sladkorne bo-lezni (z izjemo metformina), vendarleslabše preživetje kot nediabetiki. To ješe posebno izraženo pri bolnikih, ki sezdravijo z inzulinom. Kot pojasnjuje so-govornica, je morebitnih razlogov za toveč (nekatere smo že omenili):

• več spremljajočih bolezni,

• zamik pri postavitvi diagnoze raka za-radi prikritih simptomov,

• medsebojno učinkovanje z onkolo-škim zdravljenjem in

• neposreden vpliv na rast in razsoj tu-morskih celic prek zapletenih signal-nih poti v celici.

Ni vse slabo»Glede na številne objave v zadnjih

letih pa vse kaže, da imajo bolniki, ki sezdravijo z metforminom, manjše tvega-nje za nastanek rakavega obolenja (de-belo črevo in danka, trebušna slinavka,

maternica, jajčniki, dojka, prostata, glio-mi) in boljše preživetje kot bolniki zdrugačnim zdravljenjem sladkorne bo-lezni, nam je še povedala Mojca Humar,dr. med., specialistka onkologinja izSplošne bolnišnice dr. Franca DergancaNova Gorica. Znanstveniki preiskujejocelo, ali bi ga bilo smiselno dodati h ke-moterapiji bolnic z rakom dojk, tudi čeniso sladkorne bolnice.

Nedvomno je, da nam dobro obvlado-vanje sladkorne bolezni, skrbno sprem-ljanje simptomov in težav, ki nastajajoob njej, poleg tega pa zdrava prehranain dovolj telesnega gibanja lahko poma-gajo do dobrega izida ne le sladkorne bo-lezni, ampak tudi pri preprečevanju rakaoziroma njegovem premagovanju, čenas ta že doleti. Njegovo zdravljenje je(še posebno ob zgodnjem odkrivanju)čedalje boljše – tudi pri sladkornih bol-nikih. »Želimo si, da bi rak postal kro-nična bolezen, tako kot diabetes, in prinekaterih vrstah raka je dejansko žetako,« dodaja sogovornica. Z obema bo-leznima torej lahko ob zdravljenju inustrezni skrbi zase živimo še vrsto let.

»Še zlasti imajo diabetiki večje tvega-nje za zbolevnost za proksimalnim ra-kom debelega črevesa. Nekatere razi-skave so potrdile celo korelacijo traja-nja sladkorne bolezni s tveganjem zazbolevnost za rakom debelega črevesain danke, vendar je bila povezava sta-tistično pomembna le za moške; bol-niki z dlje časa trajajočo sladkorno bo-leznijo so imeli večje tveganje za zbo-levnost za CRC,« pravi Domen Ribni-kar, dr. med., specializant internisti-čne onkologije na Onkološkem inštitu-tu v Ljubljani. Podatki tudi kažejo, daje v Sloveniji registriranih približno90.000 sladkornih bolnikov, kar je 4,5odstotka prebivalstva. Še zdaleč pa nizanemarljivo dejstvo, da je bila pojav-nost na novo odkritih primerov raka de-belega črevesa v Sloveniji po podatkihregistra raka (2008) 900, v istem letujih je umrlo 460, medtem ko je bila in-cidenca raka danke v enakem obdob-ju 530, umrlo pa je 260 bolnikov.

Zgodnji simptomi CRC (kolorektal-nega karcinoma) so večinoma neznačil-ni. Najpogostejši znaki bolezni so ob-časna bolečina v trebuhu, spremembaritma odvajanja blata, občutek nepo-polne izpraznitve črevesa, slabost, bru-hanje, hujšanje in splošno slabo poču-tje zaradi krvavitve iz tumorja, pred-rtja črevesa (perforacije) in delne alipopolne zapore izločanja črevesne vse-bine. Krvavitev je največkrat prikrita(okultna) predvsem pri tumorjih, ki le-žijo v navzgor potekajočem (ascendent-nem) delu črevesa. Posledica krvavitveje anemija zaradi pomanjkanja železa,pravi sogovornik.

Krvavitev je lahko tudi akutna. Ta-krat bolnik opazi blato, pomešano ssvetlo krvjo in sluzjo. Delno ali popol-no zaporo črevesa največkrat povzroča-jo tumorji v navzdol potekajočem (des-cendentnem) in sigmoidnem delu čre-vesa. Značilni znaki akutnega predrtja

so: bolečina, defans, zvišana telesnatemperatura in otipljiva zatrdlina.

Ob vsem skupaj pa ne smemo zane-mariti tudi dejavnikov tveganja za več-jo verjetnost zbolevanja za rakom čre-vesa. Teh je že precej znanih: uživanjemastne, preveč kalorične hrane, pre-malo uživanja vlaknin, sadja, zelenjave,mineralov (zlasti kalcija), pretirano uži-vanje alkohola, kajenje, debelost – pre-malo telesne aktivnosti. Ob teh t. i. »ek-strinzičnih«, zunanjih dejavnikih tve-ganja pa ne smemo pozabiti na »intrin-zične«, genetske dejavnike tveganja.

Bolezen ozdravljiva, ko še ni oddaljenih zasevkov

»Bolezen je potencialno ozdravljiva vstadijih od I do III, ko še ni zasevkov voddaljenih organih (jetra, pljuča, ske-let itd.), vendar pa je verjetnost ozdra-vitve odvisna od razširjenosti primarne-ga tumorja in njegovih bioloških ka-rakteristik. Tumorji stadija III in tisti zvisoko stopnjo malignosti imajo slabšipotek in manjše možnosti za dolgoro-čno ozdravitev. Ko so prisotni zasevkiv oddaljenih organih, ozdravitev ni večmogoča, lahko pa dosežemo s sistem-

skim zdravljenjem tudi večletne remi-sije oz. zazdravitev bolezni. Namenzdravljenja pri razsejani bolezni je to-rej podaljšati bolnikovo življenje inpredvsem izboljšati njegovo kakovost,pravi Domen Ribnikar in dodaja: »Jepa potek razsejane bolezni zelo hetero-gen, saj CRC pomeni spekter številnihrazličnih bolezni, od počasi potekajo-če indolentne bolezni do izrazito pro-gredientne oz. fulminantne oblike bo-lezni.

Izjema je manjšina bolnikov s t. i. »li-ver-only disease«, ki imajo dokazanezasevke (metastaze) samo v jetrih, ki jihs sistemsko terapijo (citostatsko in/alitarčno) toliko zmanjšamo, da je pozne-je mogoča operativna odstranitev delajeter z zasevki. Ti bolniki imajo po re-sekciji jetrnih zasevkov približno 30odstotkov možnosti dolgoročnega pre-živetja,« pojasnjuje dr. Ribnikar.

Zdravljenje črevesnega rakaZdravljenje kolorektalnega karcino-

ma pri diabetikih se bistveno ne razli-kuje od zdravljenja bolnikov, ki nima-jo sladkorne bolezni. Seveda pa imajobolniki s sladkorno boleznijo zaradinarave osnovne bolezni velikokrat šte-vilne zaplete na multiplih organskihsistemih (krvožilni sistem, hepatore-nalni sistem), kar včasih otežuje oz.onemogoča specifično onkološko zdra-vljenje. Zato je treba pred uvedbo vsa-kršnega zdravljenja vsakega bolnikaobravnavati na multidisciplinarnem

Črevesni rak pogostejši pri diabetikih

Ugotovitve niso nič kaj prijetne: pojavnost kolorektalnega karcinoma (CRC) je pri diabetikih, tako moških kotženskah, večja kot pri ljudeh, ki nimajo sladkorne bolezni. V številkah to pomeni, da je tveganje za zbolevnostj za rakom debelega črevesa za 38 odstotkov večja pri diabetikih kot pri drugih, zbolevnost za rakom danke pa jepri diabetikih v primerjavi z drugimi višja za petino.

OSREDNJA TEMA: Sladkorni bolnik in rak črevesja


® Marija Mica Kotnik

Drugi vodilni vzrok smrtiRak na črevesju je drugi vodilni vzroksmrti zaradi raka v ZDA – takoj za plju-čnim rakom. Vsako leto odkrijejo154.000 novih primerov in vsako letozaradi njega umre 52.000 ljudi.

»Kmalu bomo bolnikom s cRc lahko še bolj individualno zagotavljalispecifično onkološko zdravljenje, saj so znani že genski podpisi cRc, spomočjo katerih bomo izbrali bolnike v zgodnjih stadijih bolezni, ki jimbomo lahko ponudili bolj usmerjeno, tarčno zdravljenje, in jim s temomogočili ozdravitev,« pravi Domen Ribnikar, dr. med., specializantinternistične onkologije z Onkološkega inštituta v Ljubljani.fo

to: O

SEBN

IA

RHIV

D. R

.

konziliju, kjer se več specialistov ra-zličnih medicinskih strok skupaj odlo-či o najbolj optimalnem zdravljenju,tako glede na lastnosti posameznega tu-morja kot glede na spremljajoče bole-zni vsakega bolnika, pravi dr. Ribni-kar. »Primarni način zdravljenja CRC pribolnikih, ki nimajo dokazanih oddalje-nih zasevkov, se pravi za bolezen v sta-diju od I do III, je kirurški. Operativnaterapija omogoča ozdravitev pri okoli80 odstotkih bolnikov stadija I in II,«pravi sogovornik in dodaja: »Bolnike vstadiju II z neugodnimi prognostični-mi parametri (kot je npr. T4 tumor, ne-diferenciran tumor, prisotnost limfo-vaskularne invazije, pregledanih manjkot 12 regionalnih bezgavk itd.) in bol-nike v stadiju III zdravimo po operaci-ji tudi sistemsko, s t. i. dopolnilno si-stemsko kemoterapijo, katere namen jeuničiti mikroskopske ostanke tumor-skih celic po vsem telesu in s tem ozdra-vitev bolezni. Za večino bolnikov v sta-diju II je zdravilo izbora citostatik ka-pecitabin, za bolnike, ki imajo prizade-te regionalne bezgavke (stadij III), pauporabljamo kombinacijo dveh cito-statikov, največkrat fluoropirimidinovin oksaliplatina. Te kemoterapevtskesheme so v številnih mednarodnih kli-ničnih raziskavah pokazale okoli 10-odstotno povišane možnosti za celot-no preživetje.«

Slovenskim bolnikomdostopna vsa zdravila

Ne glede na vse pa so v Sloveniji, kotpravi Domen Ribnikar, trenutno do-

stopna tako rekoč vsa zdravila, tako ci-tostatiki kot tarčna zdravila, ki so od-obrena za standardno zdravljenje kolo-rektalnega raka, tako v dopolnilnemzdravljenju kot tudi za zdravljenje na-predovale, metastatske bolezni. »V bliž-nji prihodnosti bo tudi pri nas dostop-no zdravilo aflibercept za bolnike s pro-gresom CRC po zdravljenju z več rediKT z oksaliplatinom.«

Bolj kot dejstvo, da so trenutno navoljo vsa zdravila, pa sta pomembna

vrhunsko znanje ter strokovna in em-patična obravnava specialistov onkolo-gov internistov, ki bolnike s CRC zdra-vijo in jim s tem lahko omogočijo zelokakovostno in dolgo življenje.

»Poleg dobrega kliničnega dela je vonkologiji pomembno tudi raziskova-nje in sodelovanje v velikih kliničnihmednarodnih raziskavah, ki naj se za-čne že pri mladih specializantih, sajbomo le tako tudi v prihodnje dosega-li preživetje naših bolnikov s CRC, kibo primerljivo s tistim v zahodnem sve-tu. Kmalu bomo bolnikom s CRC lah-ko še bolj individualno zagotavljali spe-cifično onkološko zdravljenje, saj soznani že genski podpisi CRC, s pomoč-jo katerih bomo izbrali bolnike v zgod-

njih stadijih bolezni, ki jim bomo lah-ko ponudili bolj usmerjeno, tarčnozdravljenje, in jim s tem omogočiliozdravitev bolezni,« še pravi DomenRibnikar, dr. med., specializant inter-nistične onkologije z Onkološkega in-štituta v Ljubljani.

Pri vsem napredku današnje »mole-kularne onkologije« pa je še vedno klju-čnega pomena bolnikova lastna skrbza ohranjanje zdravja po končanemzdravljenju, kamor ne spadata le zdra-

va prehrana in telesna aktivnost, ampaktudi pozitivno razmišljanje, spremljanjenovosti v onkologiji ter zaupanje svoje-mu onkologu.

Dejavniki tveganjaDejavniki tveganja za večjo verjetnost zbolevanja za rakom črevesa so: uživanje ma-stne, preveč kalorične hrane, premalo uživanja vlaknin, sadja, zelenjave, mineralov(zlasti kalcija), pretirano uživanje alkohola, kajenje, debelost – premalo telesneaktivnosti. Ob teh t. i. »ekstrinzičnih«, zunanjih dejavnikih tveganja pa ne smemopozabiti na »intrinzične«, genetske dejavnike tveganja.

Paliativna oskrba je vseobsegajočaoskrba bolnikov z aktivno, napredujočo,neozdravljivo boleznijo. Zagotavlja negoin aktivno obvladovanje fizičnih simp-tomov bolezni ter lajšanje psihičnih, so-cialnih in duhovnih težav. Namen palia-tive je izboljšati kakovost življenja bol-nikov in jim omogočiti dostojno življe-nje do smrti, kot tudi pomagati svojcemmed boleznijo in po smrti. Kot pravijotisti, ki jo izvajajo, mora biti paliativnaoskrba vključena v vse vidike oskrbebolnikov, od postavljanja diagnoze dosmrti, vendar z različnim deležem gle-de na stadij bolezni. »V zadnjih treh de-setletjih se je paliativna oskrba razvilav samostojno in priznano vejo medici-ne, ki temelji na strokovno priporočenihnačelih: individualnem blaženju simp-tomov bolezni, večpoklicni oskrbi, ob-vladovanju veščin komunikacije, spo-štovanju etičnih načel v odnosu do bol-nika, pravici do humane smrti in pod-pori svojcem. Poudarek je na stalni oskr-bi od vstopa v oskrbo do smrti ne gledena kraj in ustanovo, kjer se bolnik na-haja. Paliativna oskrba umirajočih deja-vno uresničuje njihove pravice do stro-kovne podpore in humane smrti. Osno-vi učinkovite oskrbe sta strokovnost, kitemelji na ustrezni izobrazbi in dobriorganiziranosti, ki omogoča bolnikomdostopnost do paliativne oskrbe kadar-koli in kjerkoli jo potrebujejo,« je pove-dala Jožica Červek, ki vodi akutni palia-tivni oddelek na Onkološkem inštitutu.Maja Ebert Moltara, vodja oddelka zaakutno paliativno oskrbo, dodaja: »Os-nova učinkovite oskrbe je enaka ne gle-de na osnovno neozdravljivo bolezen(rak, KOPB, srčno popuščanje, drugo),se pa lahko posamezni postopki neko-liko razlikujejo.«

Dostojno slovoČlovek je edino bitje, ki se zaveda svo-

jega življenja in s tem tudi svoje smrti.

Je enkratno neponovljivo bitje s psiho-socialnimi, duhovnimi in telesnimi zna-čilnostmi in raznolikimi potrebami. Kljubhitremu tehnološkemu napredku inuspehu sodobne medicine, ki tudi nivsemogočna, pa ne moremo pričakova-ti, da se življenje ne bo končalo. Ob iz-tekajočem se življenju si vsak človekželi, da bi mu bili zagotovljeni najbolj-ša kakovost življenja, dostojanstvo, spo-štovanje in upoštevanje njegove volje. Zzdravstvenega stališča pa to pomeni, dazagotavljamo multidisciplinarno pod-poro pri vseh tistih aktivnostih, ki jih po-trebuje uporabnik, in to imenujemo pa-liativna oskrba.

Državni program paliativne oskrbe

V vladnem postopku je bil potrjenaprila 2010 z namenom, da se v Slove-niji sistemsko uredi izvajanje paliativneoskrbe. Priloga navedenemu dokumen-tu je Akcijski načrt, v katerem je pred-viden časovni okvir izvajanja Državne-ga programa paliativne oskrbe. Državniprogram paliativne oskrbe je normativnapodlaga za uresničevanje izvajanja Ak-cijskega načrta. Na Ministrstvu za zdra-vje od leta 2010 deluje delovna skupina,v kateri sodelujejo strokovnjaki posa-meznih strok, ki spremljajo izvajanjeakcijskega načrta, pripravljajo pobude inpovezujejo strokovnjake z različnih stro-kovnih področij.

Ministrstvo za zdravje podpira razvoj-ne spremembe paliativne oskrbe na vseh

Roka v zadnjih trenutkih življenja

Umiranje je vedno tema, ki nas zelo prizadene. V zadnjih tednih, mesecih življenja pravijo, se nam pred očipovrnejo vse dobre in manj lepe reči, ki smo jih izkusili v življenju. To je še vedno nekakšna tabu tema, takoimenovana paliativa pa je sčasoma postala izjemno pomemben del družbe. Čeprav, kot opozarja Jožica Červek,dr. med., žal še vedno ni umeščena v zdravstveno varstvo. V okviru Onkološkega inštituta prav tako delujepaliativni oddelek, ki je pomemben del oskrbe bolnika z napredujočim rakavim obolenjem.

OSREDNJA TEMA: Sladkorni bolnik in rak – paliativa


® Monika Kubelj

»Paliativna oskrba je danes v Slovenijidostopna samo majhnemu številu bolnikov,ki jo potrebujejo, Nacionalni program zanjo

je še vedno mrtva črka na papirju,« z žalostjo ugotavlja prim. Jožica Červek,

specialistka internistične onkologije.

Maja Ebert Moltara, vodja oddelka za akutno paliativno oskrbo


področjih zdravstvene dejavnosti in sezavzema za krepitev strokovne obrav-nave na primarni ravni (v domačem oko-lju). Kakovostno izvajanje paliativne oskr-be pa se lahko zagotavlja le ob ustreznipodpori strokovnjakov, ki bodo delova-li v timih tako na primarni kot tudi na se-kundarni ravni zdravstvene dejavnosti tervzpostavili ustrezno sodelovanje in po-vezovanje vseh izvajalcev. » A kljub na-predku onkologije danes v Sloveniji ševedno na leto umre okoli 6000 bolnikovz napredovalo rakavo boleznijo. Tega sekot osrednja ustanova za zdravljenje rakav Sloveniji zaveda tudi Onkološki inšti-tut. Po zgledu tujih onkoloških centrovimamo zato na Onkološkem inštitutu odleta 2007 tudi Oddelek za akutno palia-tivno oskrbo, ki poleg bolnišnične dejav-nosti izvaja tudi konziliarno dejavnost naOnkološkem inštitutu za druge oddelketer ambulantno dejavnost za zgodnjo pa-liativno oskrbo. Na podlagi te dejavno-sti je Onkolški inštitut leta 2009 prejel tudimednarodno akreditacijo za center odli-čnosti, ki ima v svoje delo z onkološki-mi bolniki integrirano tudi paliativnooskrbo. Dejavnost na državni ravni niustrezno prepoznana in financirana, kotto lahko vidimo v drugih državah EU.To je zagotovo področje, kjer bi sloven-ska država za onkolške bolnike z neo-zdravljivo boleznijo lahko naredila več,«je pojasnila Ebertova.

Paliativa pri rakavih bolnikihVodja paliativnega tima na Onkolo-

škem inštitutu tako imenovanega akut-nega paliativnega oddelka je prim. Joži-ca Červek, spec. int. onk., koordinato-rica za paliativno oskrbo pa mag. Kleli-ja Štrancar, univ. dipl. teol. Osnovna seizvaja na bolniških oddelkih ter v ambu-lantah in posvetovalnicah. Na Oddelkuza akutno paliativno oskrbo se izvajastrokovno zahtevnejša, specialističnapaliativna oskrba v okviru multidisci-plinarnega tima. V ožjem timu so leče-či onkolog, medicinska sestra, socialnidelavec in koordinator tima za paliativnooskrbo, v širši tim pa so vključeni šestrokovnjaki različnih strokovnih enot:ambulanta za zdravljenje bolečine, od-delek za psihoonkologijo, enota za kli-nično prehrano in dietoterapijo, enota zafizioterapijo in lekarna s kliničnim far-macevtom. Zelo pomembna je tudi vlo-ga strokovnjaka za duhovno oskrbo, pro-stovoljcev in svojcev.

»Onkološki inštitut Ljubljana je cen-ter za celostno obravnavo bolnikov zrakom in zagotavlja vse mogoče oblikezdravljenja. Po strokovni usposobljeno-sti ima raven terciarne ustanove. Palia-tivna oskrba zajema nego in obvladova-nje telesnih simptomov bolezni ter laj-šanje psihičnih, socialnih in duhovnihtežav. Namen paliativne oskrbe jevzdrževati optimalno kakovost življe-nja, upoštevajoč vse bolnikove potre-be, pomagati svojcem med boleznijo,umiranjem in med žalovanjem. Paliati-vna oskrba je sestavni del oskrbe bolni-kov z rakom. Po strokovni zahtevnostise deli na osnovno in specialistično pa-liativno oskrbo. Osnovna oskrba se iz-vaja na bolniških oddelkih, v ambulan-tah in posvetovalnicah. Kljub velikemunapredku pri zgodnjem odkrivanju inzdravljenju je rak pri polovici bolnikovše vedno kronična, neozdravljiva bole-zen. Opravljene retrogradnje analizemedicinske dokumentacije so pokaza-le, da bi polovica bolnikov potrebovalapaliativno oskrbo,« je pojasnila Červe-kova in dodala, da je tudi analiza v slo-venskem prostoru znova potrdila splo-šno znano dejstvo, da je v paliativnioskrbi največji delež bolnikov z rakom(57,2 odstotka obravnavanih v paliativnioskrbi).

Oddelek za akutno paliativno oskrbo

Paliativna oskrba bolnikov z rakomima svoje značilne posebnosti. V pri-merjavi z drugimi kroničnimi bolezni-mi se pri raku razlikuje v časovnem tra-janju, saj je le-ta krajša, predvidljivem po-teku in zanesljivosti v napovedi zaple-tov, urgentnih stanjih (krvavitve, mali-gni izlivi, zapora dihal, prebavil, meta-bolni sindromi). »Dobro lahko napove-mo in prepoznamo začetek zadnjegaobdobja življenja. Pri bolnikih z rakomvodenje paliativne oskrbe pogosto pre-sega strokovno zahtevnost vodenja pro-titumorskega zdravljenja. V povprečjuimajo ti bolniki vsaj deset simptomov bo-lezni (pogosto zelo težko obvladljivih),psihične, socialne in duhovne potrebe so

večje, nujna je pomoč in obravnava svoj-cev. Izvaja se na oddelku za akutno pa-liativno oskrbo,« je povedala primarijkaČervekova.

Namen oddelka je ustvariti most medoskrbo bolnikov na inštitutu ter dolgo-trajno paliativno oskrbo v drugih zdrav-stvenih ustanovah ali domači oskrbi. Naoddelku so predvidene krajše, v pov-prečju 14-dnevne hospitalizacije. Name-njen je bolnikom s teže obvladljivimisimptomi. Ta oddelek je tudi učna bazaza izobraževanje osebja, zaposlenegana Onkološkem inštitutu in v drugihzdravstvenih ustanovah. Namenjen jeopravljanju kliničnih raziskav iz paliati-vne oskrbe. Je tudi psihosocialna pod-pora svojcem med boleznijo in med ža-lovanjem.

Program prav tako vključuje sodelova-nje in pomoč tudi drugim izvajalcem vSloveniji za zagotavljanje nepretrganepaliativne oskrbe in razvoja paliativneoskrbe po vsej državi. Oddelek je na-menjen tudi uveljavljanju strokovnihstandardov. Z izdelavo in uporabo klini-čnih poti in smernic je paliativna oskr-ba standardizirana na tem oddelku in za-gotavlja strokovno kakovost.

Kako poteka sprejem? Sem spadajobolniki s teže obvladljivimi simptomi, kiniso obvladani s paliativno oskrbo osnov-nega tima, potem se pripravi načrt za do-mačo oskrbo ali za drugo zdravstvenoustanovo. Sprejem na oddelek je mo-goč po predhodnem dogovoru z leče-čim onkologom in/ali na predlog čla-nov tima, z vso ustrezno medicinskodokumentacijo.

Multidisciplinarni tim Celostno paliativno oskrbo lahko za-

gotovi samo multiprofesionalni tim, vkaterega so vključeni strokovnjaki ra-zličnih enot. Osnovni tim sestavljajo: le-čeči onkolog, medicinska sestra, social-ni delavec in koordinator. V širši tim paso vključeni še strokovnjaki različnihstrokovnih enot. Tim za paliativno oskr-bo in koordinator skrbita za nepretrga-no nego tudi po odpustu prek mrežepovezav: patronažna služba, družinskizdravnik, socialna služba, hospic in am-bulanta za zdravljenje bolečine v regio-nalnih bolnišnicah.

Razvoj paliativeKot je za javnost povedala mag. Mate-

ja Lopuh, državna koordinatorica palia-

Lani je Slovensko zdravniško društvopodelilo diplome za dodatno znanje izpaliativne medicine z dela: prim. JožiciČervek, prim. mag. Slavici LahajnarČavlovič, dr. Jerneju Benediku in dr.Maji Ebert Moltara.

tivne oskrbe v Sloveniji, je paliativnamedicina razvijajoča se veja medicine,ki je usmerjena na celostno vodenje bol-nika med njegovo boleznijo. Poleg laj-šanja telesnih simptomov bolezni upo-števa tudi bolnikovo duševno in duho-vno doživljanje. Ves čas obravnave bol-nika so svojci aktivno vključeni v oskr-bo bolnika. Tako nimajo občutka, da soizgubili bližnjega, pa niso mogli storitiničesar.

»Čedalje večji je poudarek na razvija-nju paliativne oskrbe v domačem oko-lju. Bolnik lahko ostane doma, aktivnovlogo prevzamejo svojci. Organizirane sorazlične oblike pomoči na domu, ki svoj-cem pomagajo v negovalnem pogledu.Mobilni timi in stalna pripravljenost stro-kovnega osebja lahko svojcem pomaga-jo v kritičnih trenutkih. Glavni korak zatak preobrat iz strogo bolnišničnega vo-denja bolnikov na teren je detabuizaci-ja smrti. Med ljudmi se čedalje več go-vori o umiranju, smrt ni več tema, ki za-deva samo bolnišnice in strokovno oseb-je. Pomembno vlogo ima hospic, kate-rega začetki in prizadevanja segajo že v60. leta,« je dodala.

S širjenjem primarne paliativne mre-že opažamo čedalje več zaupanja medljudmi, vzpostavljajo se povezave med

sosedstvom, zelo veliko je prostovolj-nega dela, čut za sočloveka se krepi. Niveč nenavadno, da svojci odmerjajo zdra-vila in tudi po primernem učenju od-merjajo morfij in ostala zdravila proti bo-lečinam. Večina je s takim vodenjem iz-jemno zadovoljna, saj ima občutek, daso lahko storili vse, kar je bilo v njihovimoči.

Ovire pri izvajanju paliativne oskrbe

Pa vendar ni vse tako, kot bi moralobiti. »Prva ovira je neprekinjena paliati-vna oskrba po odpustu z Onkološkegainštituta. V Sloveniji ni realiziran Drža-vni program paliativne oskrbe z ustre-zno mrežo paliativnih enot v vseh pre-delih Slovenije. Pomoč svojcem bolnika,ki je v domači oskrbi, ni organizirana.Druga ovira je pomanjkanje znanja iz pa-liativne oskrbe pri vseh zdravstvenihdelavcih in drugih udeleženih v paliati-vni oskrbi. Tudi ni kulture timskega dela,kot so: nepretočnost komunikacije, od-prtost komunikacije, spoštovanje sode-lavcev, vzajemno sodelovanje in timskipristop. Onkološki inštitut je sicer uvrš-čen med evropske onkološke centre odli-čnosti na področju paliativne oskrbe.Septembra 2009 je na onkološkem kon-

gresu v Berlinu prejel akreditacijo za ev-ropski center odličnosti.

Na vprašanje, ali bi kaj spremenila,če bi lahko, na tem področju, je Eberto-va odgovorila takole: »Paliativna oskrbaje pravica vsakega neozdravljivo bolne-ga. Žal je v Sloveniji še vedno veliko bol-nikov, ki je niso deležni. Želja vseh nas,ki delujemo na področju paliativne oskr-be, je, da bi bil bolnik kakovostno oskr-bovan tam, kjer si sam najbolj želi. In dej-stvo je, da je to večinoma domače oko-lje. Žal doma trenutno bolnikom oziro-ma njihovim svojcem ne moremo ved-no zagotoviti ustrezne podpore in zatočedalje več bolnikov umre v bolnišnici,stran od svojih najbližjih. V tujini daje-jo oporo na domu posebni paliativnitimi, ki jih naš zdravstveni sistem trenut-no uradno ne pozna. Enako ne poznadela akutnih paliativnih oddelkov (sto-ritve niso definirane in zato tudi ne ustre-zno plačane), ki naj bi bili namenjenizgolj najtežjim situacijam, ko je paliativ-nega bolnika res nujno hospitalizirati.Moja osebna želja je, da bi Slovenija raz-vila mrežo paliativnih timov po vsej drža-vi, kamor bi se lahko obrnili bolniki v pa-liativni oskrbi (na domu ali čim bližedoma ter takoj, ko je to potrebno – 24-urna prisotnost).«

Letna naročnina znaša 8 evrov (izide 5 številk), posamezna številka stane 1,6 evra.

Naročilnico pošljite na naš naslov:Zveza društev diabetikov Slovenije, Kamniška ulica 25, 1000 Ljubljana;

lahko pa se naročite tudi po telefonu:01 430 54 44;

ali po e-pošti: e-pošta: [email protected]

NAROČILNICA (za glasilo Sladkorna bolezen)

Ime in priimek .......................................................................................................................................

Naslov ....................................................................................................................................................

Poštna štev. in kraj ...............................................................................................................................

Želim postati član društva diabetikov [ DA ] [ NE ]

Kraj in datum ................................................................................... Podpis ......................................


Tudi bolniki z rakom in sladkorno bo-leznijo si poleg konvencionalnega zdra-vljenja želijo pomagati na različne nači-ne ter tako pripomoči k učinkovitejšemuzdravljenju in si izboljšati kakovost ži-vljenja. Pogosto se s tem namenom za-nimajo tudi za prehranske dodatke inmarsikaterega od njih uporabljajo. Mar-sikateri jim lahko koristi, žal pa je po-dročje medsebojnega učinkovanja do-ločenih zdravil s številnimi prehranski-mi dodatki, ki so nam danes dostopni,slabo raziskano. Zato je pri njihovi upo-rabi potrebna previdnost.

Ni vse naravno tudi zdravoPrevidnost je potrebna tudi pri narav-

nih pripravkih in zeliščih. Bolniki pogo-sto uporabljajo naravne pripravke in ze-lišča v prepričanju, da je naravno tudizdravo in varno. To pa je zmotno, opo-zarja asist. Monika Sonc, mag. farm.spec., vodja lekarne na Onkološkem in-štitutu. Tudi zelišča namreč vsebujejobiološko aktivne snovi, ki lahko povzro-čajo neželene učinke in interakcije zzdravili. Še posebno to velja pri zdravlje-nju raka. »Študije so pokazale, da lahkonekatera prehranska dopolnila in zeliš-ča součinkujejo s protitumorskimi zdra-vili in vplivajo na učinkovitost zdravlje-nja tako, da zmanjšujejo plazemsko kon-centracijo citostatika in zmanjšajo njego-vo učinkovitost. Do interakcij lahko pri-de zaradi različnih razlogov: interferencz encimi v jetrih, zaradi sprememb vpresnovi zdravil ali pa zaradi interakcijs prenašalci, ki prenašajo učinkovineprek membran,« poudarja Monika Soncin na tem mestu navaja pripravke iz šent-janževke, ekstrakte česna in ameriške-ga slamnika. Šentjanževka inducira en-cim citokrom P450 in tako vpliva na šte-vilna protitumorna zdravila (npr. tamok-sifen, anastrozol, vemurafenib, ciklofos-famid, doksorubicin, taksani, vinka alka-loidi, irinotekan, imatinib, sunitinib, ge-fitinib, erlotinib). Študije in vitro pa so

pokazale, da hipericin iz šentjanževketudi nasprotuje učinkom zaviralcev topo-izomeraze II (npr. etopozid, amsakrin).Prehranska dopolnila iz česna, ki vse-bujejo alicin, lahko znižajo plazemskekoncentracije protitumornih zdravil.

Nasprotno pa so in vitro študije ek-strakta ameriškega slamnika pokaza-le, da je ta zaviralec citokroma P450.

Tudi uporaba drugih prehranskih do-polnil med zdravljenjem raka ostaja spor-na, opozarja naša sogovornica. »Bolni-ki pogosto posegajo po multivitamin-skih pripravkih, ki vsebujejo vitamine inminerale v večkrat preseženih priporo-čenih količinah, in o tem ne obvestijozdravnika. Obstaja pa bojazen, da bi an-tioksidanti lahko izničili terapevtski uči-nek obsevanja ali kemoterapije, zato šte-vilni onkologi odsvetujejo, da bi jih je-mali rakavi bolniki na tej terapiji.«

Sladkorni bolnik in prehranski dodatki

Pri sladkornih bolnikih je slika neko-liko drugačna. Nekatere raziskave so

namreč pokazale, da je dodatno vnaša-nje mineralov, vitaminov, flavonoidov,nenasičenih maščobnih kislin in dru-gih prehranskih dopolnil koristno inlahko pomaga preprečiti to bolezen alijo olajšuje.

Koristno za sladkorne bolnike je naprimer dodajanje antioksidantov (vi-tamina C, E in alfaliponske kisline),saj upočasnjujejo nastanek z ateroskle-rozo povezanih makroangiopatij, vita-minov B1, B6 in B12, ker preprečujejo na-stanek diabetičnih nevropatij. Koristijim tudi dodajanje magnezija, kroma incinka, ker ti zmanjšajo odpornost pro-ti inzulinu. Antioksidanti in nekateri vi-tamini naj bi tudi zaščitili pred nastan-kom raka. A je vendar tudi tu potreb-na mera previdnosti. Predvsem že ome-njeni vitamin E lahko zaradi svojega an-tiagregacijskega učinka povzroča teža-ve pri ljudeh z diabetično retinopatijoin pri tistih, ki jemljejo zdravila protistrjevanju krvi. Prav tako je večja koli-čina magnezija nevarna pri diabetikihz okvaro ledvic. Niacin oziroma vitaminB3 pa lahko povzroči hipoglikemijo,zato ni priporočljivo, da bi ga sladkor-ni bolniki uživali samega, ampak le vmajhnem odmerku uravnoteženega B-kompleksa oziroma multivitaminsko-mineralnega preparata, opozarja Moni-ka Sonc.

Prav tako se sladkornim bolnikom nepriporoča uživanje ribjega olja, ki vsebu-je velike količine paraaminobenzojske ki-sline, saj lahko povzroči hiperglikemijo.Prehranski dodatki s cisteinom pa lah-ko vplivajo na absorpcijo inzulina v ce-lice. Že omenjena vitamina C in B1 je tre-ba uživati v majhnih odmerkih, saj sicerlahko inaktivirata inzulin.

Sladkorni bolniki naj bodo posebejpozorni pri uvajanju prehranskih do-polnil iz česna, saj ti znižujejo krvnisladkor, ter ginsenga, ki krvni sladkorzvišujejo.

Na splošno velja, da je uravnotežena prehrana še vedno najboljši vir vitaminov in mineralov, vendar ljudje radiposegamo tudi po prehranskih dopolnilih. Ta so lahko koristna za tiste, ki z uravnoteženo prehrano ne morejozagotoviti vseh potreb organizma po določenih snoveh. To velja za otroke v obdobju intenzivne rasti, nosečnice,starejše, športnike, kadilce, vegetarijance ter ljudi z motnjami v resorpciji hrane ali s presnovnimi motnjami.

OSREDNJA TEMA: Sladkorni bolnik in rak - prehranska dopolnila

® Maja Korošak

Kar koristi, lahko tudi škodi

Monika Sonc, mag. farm. spec., vodja lekarne na Onkološkem inštitutu

foto

: OSE

BNI

ARH

IVM

. S.

Estetski poseg je navadno agresiven ne-povraten poseg v telo, o katerem se je tre-ba pred izvedbo zelo natančno pogovo-riti. »V pogovoru naj pacient jasno izra-zi svoje želje in pričakovanja, kirurg pamožnosti, ki so na voljo. Pogoj, da seestetski poseg uspešno opravi, je uskla-jenost med željami pacienta in možnost-mi kirurga. In pri sladkornih bolnikih jepomembna tema pogovora tudi bolniko-va sladkorna bolezen. Kirurga mora za-nimati vse – koliko časa jo že ima, kakoje urejen njegov krvni sladkor, ali ima žekakšne pozne zaplete sladkorne bolezni,kako se je njegovo telo odzivalo ob mo-rebitnih predhodnih operacijah in mo-rebitnih zapletih, povezanih z njimi.Praviloma vzpostavimo stik s paciento-vim izbranim družinskim oziroma sploš-nim zdravnikom, po potrebi tudi z dia-betologom. Osebe s sladkorno bolezni-jo, ki se odločajo za estetski poseg, še zla-sti če je ta obsežnejši, tako pogosto po-trebujejo timsko obravnavo,« poudarjadr. Ahčan.

Stran od nepripravljenih Pri bolnikih s sladkorno boleznijo, še

zlasti če je ta slabše urejena, je mogočepričakovati daljše celjenje ran, večje je

tudi tveganje za okužbo. Priprave na po-seg pa so odvisne tudi od njegove zah-tevnosti, razlaga dr. Ahčan: »Pri zelo do-bro vodeni sladkorni bolezni za preprostposeg niso potrebne dodatne priprave.Če pa gre za celovito oblikovanje telesapo masovnem hujšanju, t. i. total body-lift, ali obsežnejše zatezanje kože naobrazu, je to dolgotrajna operacija, ki žesama po sebi lahko iztiri raven krvnegasladkorja. In na to moramo biti pripra-vljeni, enako kot na težave, ki lahko na-

stanejo po operaciji. Razprtje ran po ab-dominoplastiki, kjer je maščevno tkivože tako slabše prekrvljeno in zašito podveliko napetostjo, utegne zdravljenjeraztegniti na mesec ali dlje, ob dodatniokužbi in v najslabšem primeru to lah-ko ogrozi življenje. Ne želim strašiti,vendar mora vsakdo, ki se odloči za takposeg, izbrati strokovnjaka in ustanovo,kjer bodo vse to upoštevali. Sam bi odkirurga, ki bi ob omembi diabetesa le za-mahnil z roko, češ da to ni nikakršen za-držek, zelo hitro zbežal.«

Vedno individualen pristopZa bolnike s sladkorno boleznijo, ki

potrebujejo večji operativni poseg, velja,da morajo svojo sladkorno bolezen ure-

V idealnih okoliščinah več možnosti za zadovoljitev bolnika

»Sladkorni bolniki imajo povsem enake želje in zahteve kot vsi drugi ljudje, ki se staramo v istem svetu, kjer nas vseenako obdajajo modne smernice in ideal lepote. Registra, na podlagi katerega bi lahko vedeli več o tem, v kolikšnimeri se odločajo za estetske posege in ali se za katere pogosteje tudi glede na svojo sladkorno bolezen, nimamo,ocenjujem pa, da posebnih razlik v primerjavi z njihovimi vrstniki, ki nimajo diabetesa, ni. Dejstvo je, da moramo prisladkornih bolnikih posebno pozornost nameniti ustrezni predpripravi, celjenju ran in upoštevati večje tveganje zaokužbe. Zato potrebujejo temu prilagojeno, podrobnejšo in nekoliko drugačno obravnavo že na začetku,« poudarjaprof. dr. Uroš Ahčan, dr. med., spec. splošne ter plastične, rekonstrukcijske in estetske kirurgije.

AKTUALNO: Sladkorni bolnik in koža – estetski posegi


® Tina Kralj

Operativna odstranitev odvečne kože s trebuha ali abdominoplastika. To ni metoda hujšanja, operacija je namenjena odstranjevanju odvečnekože in maščobnega tkiva na trebuhu z ohlapnostjo ali brez ohlapnosti sprednje trebušne stene, pa tudi odpravljanju ohlapnosti mišično-

aponevrozne stene trebuha.

Prof. dr. Uroš Ahčan, dr. med., spec. splošne ter plastične,rekonstrukcijske in estetske kirurgije, predstojnik Kliničnegaoddelka za plastično, rekonstrukcijsko, estetsko kirurgijo inopekline Kirurške klinike UKc Ljubljana: »Sladkorni bolnik,ki se odloča za estetski poseg, naj najprej poišče pravegastrokovnjaka, ki bo znal reševati morebitne zaplete. Že naprvem pogovoru naj ga opozori na svojo sladkornobolezen in prinese s seboj zdravstveno dokumentacijo,povezano z njo. Samo operacijo, ki je kot estetska nenujna,pa lahko izpeljemo le v idealnih okoliščinah. Če je treba,lahko nanjo tudi počakamo. Končni cilj mora biti vednozadovoljen bolnik. To pa je lahko samo takrat, ko soizpolnjene njegove želje, in to brez dodatnih zapletov.«

foto

: OSE

BNI

ARH

IVU

. A.


jati strože kot sicer, neredko tudi tisti, kisicer jemljejo peroralna zdravila, potre-bujejo začasno inzulinsko terapijo. Jetako tudi pri zahtevnejših estetskih ope-racijah? »To je odvisno od vsakega bol-nika posebej. Tehnično se operacije nerazlikujejo med seboj, pri sladkornihbolnikih pa dodatno skrbimo za ustre-zno glikemijo. Pomembna je pripravana poseg z anesteziologom, pri večjih po-segih zagotovo posvet z diabetologom.Če se izkaže, da bolnikovo stanje niidealno urejeno, poseg za nekaj časapreložimo.« Kot še poudarja sogovor-nik, mora biti oseba na operacijo pri-pravljena tudi psiho-fizično.

Potrebe glede urejanja glikemije medoperacijo in po njej prilagodijo tudi gle-de na to, ali ima nekdo sladkorno bole-zen tipa 1 ali 2, pri čemer je ključen po-datek, koliko časa že traja bolezen. Pooperaciji pri sladkornem bolniku še na-tančneje spremljajo celjenje ran, ki jihpo potrebi dodatno zaščitijo z antibioti-čnimi mazili, z dodatnimi kompresijski-mi oblačili pa razbremenijo pritisk na ši-vne črte. So brazgotine, ki ostanejo poestetskih operacijah, zaradi sladkornebolezni lahko bolj vidne? »Če se ranenormalno celijo, ne,« odgovarja dr. Ah-čan, »je pa to odvisno od kirurške teh-nike, primernega šivalnega materiala inpravilne nege po posegu, prehrane inod lastnosti tkiva. Določene telesne re-gije so bolj nagnjene h »grdim« (hiper-trofičnim in keloidnim) brazgotinam,pomembni so tudi dedni dejavniki.« Predposegom je treba dobro premisliti, šedodaja, da z estetskim posegom ne bi lezamenjali ene estetske motnje za drugo(nenevarno kožno tvorbo za grdo hiper-trofično brazgotino).

Kaj pa liposukcija?Liposukcija je eden najpogostejših po-

segov v estetski kirurgiji, s katerim od-stranijo odvečno lokalizirano maščobnotkivo na določenih delih telesa. Primer-na je za bolnike z normalnim indeksomtelesne mase, ki nakopičene maščobe –največkrat na predelu trebuha, bokovin stegen – niso mogli odstraniti z ustrez-nim hujšanjem. Včasih je tudi liposuk-cija večurni kompleksen poseg, med ka-terim posesajo več litrov maščevja, kizahteva že opisano obravnavo. Tudi lo-kalizirane, ki trajajo denimo petnajstminut in jih izvajajo v lokalni anestezi-ji, pa so še vedno – operacije. »In kot take

prav tako zahtevajo previdnost. Ranicena koži so pri liposukciji velike približnopet milimetrov, vendar gre tudi v tehprimerih za poškodbo podkožnega tki-va, lahko nastanejo podkožne krvavitvein vnetje, prehodna slabša občutljivostkože,« razlaga dr. Ahčan. Tveganje za za-plete povečujejo tudi kombinacije razli-čnih dejavnikov: »Najslabša sta sladkor-na bolezen s potrebnim antikoagulacij-skim zdravljenjem in kajenje. Vendarže samo kajenje sladkornega bolnika sslabše urejeno glikemijo prej povzročislabše celjenje ran, na kar ga moramoopozoriti.«

Previdno tudi pri nekirurških posegih

Na zahteve po omilitvi posledic stara-nja smo danes le stežka imuni. Tudi ose-be s sladkorno boleznijo, če tako čuti-jo, se lahko odločijo za eno izmed neki-rurških metod pomlajevanja – največ-krat obraza, pomembno pa je, da toopravijo pri strokovnjaku, ki zna oceni-ti, ali so zanje primerne. Gube najpogo-steje gladimo s tkivnimi polnilci in bo-tulinom ter različnimi laserskimi pose-gi. Se koža osebe s sladkorno boleznijoodziva kako drugače? Dr. Ahčan: »Sta-ranje obraza ni odvisno zgolj od krono-loške starosti, pomembnejši je vpliv zu-

nanjih dejavnikov, zlasti izpostavljenostsoncu in kajenje (photoaging), genetike,prehrane in načina življenja. S pacientise po navadi najprej odločimo za upo-rabo botulinum toksina, s katerim zelonatančno boliramo obrazne mišice inpreprečimo, da bi dinamične gube po-stale globoke statične gube, ki jih lahkozapolnimo s polnili. Pod vplivom razli-čnih dejavnikov pa se spremeni tudi po-vršina kože, nastanejo starostne pege, us-njica se stanjša, spremenijo se elastičnain kolagenska vlakna, zato lahko poma-gamo z različnimi laserskimi sistemi.Neablativno in ablativno lasersko pom-lajevanje spremeni površino in struktu-ro kože. Lahko uporabimo tudi različnevrste lupljenja (peeling). Zavedati pa seje treba, da moramo v vseh primerih, kjerimamo opravka z ranami, upoštevati po-sebnosti sladkorne bolezni.«

Zadnja možnostVodilo pri odločitvi za estetski poseg

naj bo vedno boljša kakovost življenja,poudarja naš sogovornik: »Estetski po-segi pacientom nedvomno prinašajo ve-liko veselja, vendar pa moramo upošte-vati vse omejitve in morebitne zaplete.Pripraviti je treba idealne razmere, saj vprimeru estetske kirurgije ne govorimoo urgentnih posegih. Če je estetsko mot-njo mogoče odpraviti tudi na manj agre-siven način, je dobro, da ga uporabimo.Oseba, ki ni zadovoljna s svojo telesnotežo, naj najprej poskusi drugače, torejs spremenjenim življenjskim slogom.Operacija naj bo zadnja izbira. Tudi vestetski kirurgiji namreč velja, da bliž-njic – ni.«

Najpogosteje želeni estetski posegi:

• pomlajevanje obraza (botox, polnila,laser, peeling)

• korekcije prsi• korekcija vek• liposukcija• korekcija nosu

www.diabetes-zveza.si

Rak dojke je v Sloveniji najpogostejširak pri ženskah, medtem ko je pri mo-ških redkejši. Po podatkih registra rakana leto zboli okoli 1200 žensk in le okolideset moških. Ob koncu leta 2010 je takoz diagnozo raka dojke živelo približno13.500 oseb. Prav za raka dojke je že zna-no, da je biološko povezan s sladkorno bo-leznijo, da torej diabetes lahko neposred-no vpliva na njegov razvoj. Delovanje ne-katerih znotrajceličnih signalnih poti prisladkornih bolnikih lahko sproži zapore-dje dogodkov, ki vodijo v rast in razmno-ževanje rakavih celic. Tveganje raka dojkje na splošno večje pri starejših ženskah,velika večina jih za rakom zboli po 50. letu,s starostjo pa se, kot vemo, prav tako po-večuje število bolnikov s sladkorno bo-leznijo tipa 2. Ni še znano, ali tudi slad-korna bolezen tipa 1 poveča tveganje zaraka dojk. »Najverjetneje ga, a za dokon-čno potrditev še nimamo dovolj dokazov,«dodaja sogovornica.

Lahko je še boljeSamo zdravljenje raka dojk poteka pri

sladkornih bolnikih podobno kot pridrugih osebah, le z večjo previdnostjo,saj nekatera zdravila lahko poslabšajo hi-perglikemijo. Taki so kortikosteroidi, kijih pri zdravljenju raka dojke uporablja-jo v glavnem kot sredstvo za zmanjše-vanje neželenih učinkov, in everolimus(Afinitor) pri napredovalem raku doj-ke. Težavo lahko pomeni oslabljen imun-ski sistem sladkornih bolnic, ker v temprimeru prihaja do zamikov pri zdra-vljenju. Hitrost pa je za uspešno zdravlje-nje pogosto ključnega pomena.

»V Sloveniji sicer dosegamo dobre re-zultate pri zdravljenju raka dojk. Petlet-no preživetje je za zdaj 88,1-odstotno.Kljub temu pa imamo še nekaj manevr-skega prostora, da se preživetje bolnicz rakom dojk še izboljša in da tako do-sežemo raven, kot jo imajo nekatere dru-ge evropske države. K temu lahko pre-cej pripomorejo bolnice same,« opozar-ja sogovornica.

Čim prej naj poiščejo strokovno pomoč:

• če si v dojki ali pazdušni kotanji zati-pajo sumljivo spremembo

• če pride do izcedka iz dojke ali uvleče-nosti bradavice

• ob pordeli, povečani, otekli dojki, čespremembe ne izginejo po antibiotičniterapiji, ki jo običajno predpišejo, sajspominja na vnetje dojke (mastitis).»Vnetni rak dojke je sicer redek, je pazelo agresiven.«

Odgovorni ste zaseZa sladkorne bolnike veljajo enaka va-

rovalna navodila kot za vse druge. »Zgod-nje odkrivanje raka dojk je ključnegapomena za uspešno zdravljenje. Pomem-bno je predvsem samopregledovanje,vsakdo je namreč sam odgovoren zasvoje telo. Treba je slediti tudi sedanjimpriporočilom o presejalnih mamografi-jah.« Ta priporočajo vsem ženskam med50. in 69. letom starosti vsaki dve leti pre-gled z mamografijo, torej slikanje dojkz rentgenskimi žarki. Mamografija je zazdaj najboljša znana preventivna meto-da pri odkrivanju raka dojk.

Tudi samo zdravljenje sladkorne bo-lezni lahko vpliva na potek raka. V večepidemioloških študijah je bilo ugotovlje-no, da je izid zdravljenja rakave boleznipri diabetikih, ki se zdravijo z inzuli-nom, pogosteje neugoden, po drugi stra-ni pa metformin ugodno vpliva tako nasamo pojavnost raka kot tudi na preži-vetje onkoloških bolnikov. Zanimivo je,da imajo sladkorne bolnice, ki se zdra-vijo z metforminom, celo manjše tvega-nje za raka dojk kot ženske, ki nimajosladkorne bolezni, nam je povedala Moj-ca Humar, dr. med. »Pri raku dojke po-tekajo celo študije, ki naj bi opredelile,ali dodatek metformina k standardnimdopolnilnim kemoterapevtskim shemampri bolnicah, ki nimajo sladkorne bole-zni, izboljša izid rakave bolezni.« Dodat-na previdnost kljub vsemu ne bo odveč.

Če je rak odkrit dovolj zgodaj, je njego-vo zdravljenje lažje in se morda lahkoizognemo kemoterapiji. Pozneje pa sezdravljenje zaplete in rehabilitacija po-daljša. Pri sladkornih bolnicah je trebaupoštevati še morebitne zaplete zaradislabšega celjenja ran.

Radi vadite?Za preprečevanje raka dojk je zelo po-

memben zdrav način življenja. Podob-ni nasveti, kot veljajo za obvladovanjesladkorne bolezni, veljajo pravzapravtudi za varstvo pred rakom dojke. Edenod njih je priporočilo redne vadbe. Ta nipomembna le za preprečevanje bolezni,ampak tudi tedaj, ko nekdo že zboli. Čeženski ob zdravljenju raka dojke odstra-nijo bezgavke, ima lahko še posebne te-žave z gibljivostjo roke, opozarja MojcaHumar, dr. med.

V goriški regiji, od koder prihaja našasogovornica, poteka pilotni projekt Va-diRad (Vadba in rak dojke). SodelovanjeFakultete za šport, območne enote Na-cionalnega inštituta za javno zdravje inšempetrske bolnišnice je namreč pripo-moglo k pripravi in začetku trimesečne-ga programa strukturirane vadbe zabolnice z rakom dojk. Tu udeleženkamredno preverjajo moč, zmogljivost inspremljajo njihovo napredovanje medvadbo. Seveda je program prav takoprimeren za sladkorne bolnice z rakomdojk.»Na njem se seznanjajo s tehnikamipravilnega izvajanja vaj za moč in giblji-vost, ki jih bodo lahko v nadaljevanju iz-vajale same, v naravnem okolju, in s ka-terimi bomo bolnice spodbudili k stalnitelesni dejavnosti,« je še poudarila on-kologinja Mojca Humar, dr. med., ki seji zdi pomembno, da imajo tudi bolnice,ki niso iz ljubljanske regije, možnost, dase udeležujejo strokovno vodene vadbe.»Naša želja je, da bi bila omenjena vad-ba dostopna vsem slovenskim bolnicamz rakom dojk.«

Bodite še 23 odstotkov pozornejše

Sladkorna bolezen poveča tveganje za raka dojke za okoli 23 odstotkov, nam je povedala Mojca Humar, dr. med.,specialistka internistične onkologije. To je lahko dodaten motiv za čim bolj zdrav način življenja, rednosamopregledovanje dojk in za redne mamografske preiskave po 50. letu starosti.

OSREDNJA TEMA: Sladkorni bolnik in rak dojke


® Urša Blejc


Z akcijo se želijo zahvaliti tistim zdrav-stvenim delavcem, ki s svojim delom inodnosom pomagajo bolnikom z rakom.Akcija vključuje zdravnike, medicinskesestre, psihologe, fizioterapevte, labo-ratorijske tehnike in druge, s katerimise bolniki srečujejo med zdravljenjem.»Pohvalite tiste, ki so se pozorno po-svetili vašim skrbem in vam ponudilioporo ter vam v trenutkih stiske zvestostali ob strani,« pozivajo snovalci akci-je vse, ki so se v življenju srečali z ra-kavo boleznijo.

»Treba je pokazati in poudariti, da šte-vilni posamezniki delajo dobro in v od-nosih z bolniki ohranjajo človeško topli-no in pristen medsebojni odnos,« je pre-pričana Marija Vegelj Pirc, predsednicaDruštva onkoloških bolnikov Slovenije.Kristina Modic, predsednica društvaSlovensko združenje bolnikov z limfo-mom in levkemijo, ki se je tudi samasoočila z rakom, dodaja: »Odkrivanjein zdravljenje bolezni je pot v neznanotako za bolnika kot za njegove bližnje.Močna in velikega zaupanja vredna opo-ra na tej poti je zagotovo strokovnjak, kis toplo, pomirjajočo besedo in opogum-ljajočim odnosom bolnika motivira, muvliva upanje in zaupanje v uspeh zdrav -ljenja.«

Za častni naslov Znanilca upanja 2014lahko oddate svoj glas za naslednje ka-tegorije: zdravnik/ca, medicinska se-stra/tehnik in drugo zdravstveno oseb-je. Nominacije se zbirajo na spletni stra-ni www.znanilci-upanja.si ali z glasov-nicami po pošti na Zavodu Med.Over.net.Glasovnice bodo na voljo po zdravstve-nih domovih, klinikah in na omenjenihdruštvih. »Ko zbolimo, smo zelo ranlji-vi in najbolj potrebujemo hitro in učin-kovito pomoč strokovnjakov … Saj nih-če ni tako velik, da ne bi potreboval po-moči – in nihče ni tako majhen, da je nebi mogel ponuditi. Zato pomagaj dru-gim!« je prepričana Ivka Glas iz društvaEuropaColon.

Zbiranje nominacij bo potekalo do kon-ca maja. Podelitev častnih nagrad Zna-nilci upanja 2014 bo v četrtek, 19. juni-ja 2014, v cankarjevem domu. Akcijo jepodprl tudi predsednik Republike Slove-nije Borut Pahor.

Lorna Zadravec Zaletel iz ustanoveMali vitez si je ob tej priložnosti izposo-dila misel mlade bolnice Mie Mariše:»Kdo bo zame naredil čas smeha in ra-dosti, kdo bo naredil pomlad za polju-be, kdo me bo pobožal po laseh in mipodaril za rojstni dan snop sončnih žar-kov takrat, ko se ne bo več vredno zbu-diti v nov dan?« Komisija, ki bo vse no-minacije pregledala in objavila nawww.znanilci-upanja.si, je petčlanskain vključuje poleg že omenjenih članicdruštev tudi moškega predstavnika JakaJakopiča, člana Društva onkoloških bol-nikov Slovenije, ki se je tudi sam soočils to boleznijo: »Na svetu imamo dvemožnosti: živeti tako, kot hočejo drugi,ali živeti tako, kot hočemo sami. Po bo-lezni sem se odločil za drugo možnostin svet je še lepši kot prej. Prisluhnite sebi

in živite tako, da vam bo vsako sekun-do lepo.«

Člani društev si prizadevajo in želijo,da akcija postane tradicionalna ter sve-tel primer našega zdravstvenega sistema.

Za bolnika z rakom je nujno, da se prizdravljenju premagujejo tudi njegovestiske in strahovi. Zato je pomembno,da mu zdravstveno osebje z razumeva-jočim odnosom in iskreno besedo po-maga, da laže pridobiva novo upanje indodatno moč. Z akcijo Znanilci upanja2014 želimo nagraditi tiste zdravstvenedelavce, ki s svojim delom in odnosompomagajo bolnikom z rakom. Pomislitena vse zdravnike, medicinske sestre, psi-hologe, fizioterapevte, laboratorijsketehnike in druge, s katerimi ste se sreče-vali med zdravljenjem. Pohvalite tiste, kiso se pozorno posvetili vašim skrbem,vam bili v oporo in vam v trenutkih sti-ske še posebej stali ob strani. Glasujete lahko tako, da izpolnite prilo-ženo glasovnico ali svoj glas oddate nawww.znanilci-upanja.si. Glasovanje bopotekalo do konca maja 2014.

Opozorimo na dobro!

V času, ko le redko javno opozorimo na dobre plati zdravstva, so Društvo onkoloških bolnikovSlovenije, Slovensko združenje bolnikov z limfomom in levkemijo, EuropaColon Slovenija inustanova Mali vitez organizirali akcijo z naslovom Znanilci upanja, da bi skupaj z drugimi bolnikiopozorili na tiste, ki v odnosih z bolniki ohranjajo človeško toplino in pristen medsebojni odnos.

OSREDNJA TEMA: Akcija Znanilci upanja 2014

Predsednice omenjenih društev in nosilke projekta Znanilci upanja 2014 (od leve proti desni):Ivka Glas, Marija Vegelj Pirc, Kristina Modic, Lorna Zadravec Zaletel

Napredek v nadomestnem zdravlje-nju z manjkajočimi dejavniki strjevanjakrvi, večja varnost krvnih pripravkovzaradi učinkovitejšega prečiščevanja,razvoj specializiranih centrov za oskrbohemofilikov, zdravljenje na domu in pro-filaktično zdravljenje so pomembnozmanjšali obolevnost hemofilikov, iz-boljšali kakovost življenja in pripomoglik podaljšanju življenjske dobe hemofi-likov, ki se je že močno ali povsem pri-bližala zdravi populaciji, pravi doc. dr.Irena Preložnik Zupan, dr. med., s Kli-ničnega oddelka za hemofilijo v UKC vLjubljani, s katero smo se pogovarjali otem, kako zdraviti hemofilika, ki imatudi diabetes, in kako si lahko tak bol-nik pomaga sam, da bo nadzoroval obebolezni.

Je pri nas veliko bolnikov, ki imajohemofilijo in diabetes hkrati?

Sladkorna bolezen je pri bolnikih shemofilijo približno enako pogosta kotpri preostali populaciji. V raziskavi, ob-javljeni v letu 2012, so med 408 bolnikis hemofilijo na Nizozemskem pri 25(šest odstotkov) odkrili sladkorno bole-zen. Dva bolnika sta imela tip 1, 23 bol-nikov pa tip 2 sladkorne bolezni. To jepribližno enako prevalenci sladkornebolezni pri splošni populaciji pri mo-ških. Tudi v Sloveniji smo pregledali vsehemofilike s hudo obliko bolezni, starej-še od 40 let, kakšna je pojavnost pridru-ženih bolezni, in med 34 bolniki našli leenega s tipom 2 sladkorne bolezni. Vglavnem velja, da so pridružene bolezni,ki so značilne za starajočo se populaci-jo, pri hemofilikih enako pogoste kotpri preostali populaciji, razen krvavitevin zapletov, ki so povezani z virusnimiokužbami, kot so hepatitis B, C in HIV,česar je pomembno več. Zanimivo je

tudi, da nekateri avtorji opisujejo manj-šo pojavnost srčnih infarktov pri bolni-kih s hudo obliko hemofilije, kot pri pre-ostali populaciji, saj naj bi pomanjkanjekoagulacijskih dejavnikov zmanjšalo na-gnjenje k aterotrombotičnim zapletom.

Kako poteka zdravljenje hemofilije prisladkornem bolniku?

Zdravljenje tako sladkorne bolezni kotkaterekoli druge pridružene bolezni po-teka pri hemofiliku enako kot pri drugihbolnikih. Pomembna razlika je v tem, dahemofiliki ob tem potrebujejo nadomeš-čanje manjkajočega dejavnika strjeva-nja krvi. Nadomeščanje je seveda prila-

gojeno vsakemu hemofiliku posebej, toje odvisno od težavnosti bolezni in odposega, na katerega ga pripravljamo.

Na kaj je treba biti pri tem zdravljenju šeposebej pozoren?

Pri vsakem najmanjšem sumu na krva-vitev mora hemofilik najprej prejetimanjkajoči dejavnik strjevanja krvi, šelenato izvajamo vso nadaljnjo diagnosti-ko, se dogovarjamo in posvetujemo skolegi, ki takega bolnika dobijo v na-daljnjo obravnavo.

V Sloveniji imamo dogovor, da vse he-mofilike spremljamo in zdravimo v Lju-bljani, kjer imamo specializiran centerza oskrbo hemofilikov, za otroke na Pe-diatrični kliniki, za starejše hemofilikepa na Kliničnem oddelku za hematolo-gijo v Univerzitetnem kliničnem centru.V sklopu tega centra je tudi specializi-ran laboratorij za spremljanje motenj v

Bolnika je treba naučiti, da bo obvladoval obe bolezni

Še pred dvajsetimi leti leti je bila življenjska doba bolnikov s hudo obliko hemofilije občutno krajša kot pri zdravihljudeh. Obsežne krvavitve, tudi možganske, okužbe s hepatitisom B, C in HIV ter posledični zapleti so bili glavnirazlogi prezgodnjega umiranja hemofilikov. Z izboljšanim zdravljenjem, ki je pripomoglo k podaljšani starostnidobi bolnikov s hemofilijo, so se tudi pri njih pojavile moderne bolezni odraslih, kot so rak, sladkorna bolezen inkardiovaskularne bolezni.

ZA NAŠE ZDRAVJE: Hemofilija in sladkorna bolezen

® Marija Mica Kotnik


»S podaljšano življenjsko dobo so se pojaviletudi pri hemofilikih moderne bolezni odrasle

dobe, kot so rak, sladkorna bolezen inkardiovaskularne bolezni, ki jih v preteklih

letih, ob kratki življenjski dobi pri hemofilikihs hudo obliko bolezni, nismo srečevali, pravi

doc. dr. Irena Preložnik Zupan, dr. med., s Kliničnega oddelka za hemofilijo v UKc

Ljubljana. ZNANILCIUPANJA2014Lepa beseda, prijazen nasmeh in iskren stisk roke so bolnikom z rakom v veliko pomoč. Pomislite na vse zdravstveno osebje, s katerim ste se srečevali v času zdravljenja. Z nominacijo za naziv Znanilec upanja 2014 pohvalite tiste, ki so vam še posebej stali ob strani.

Svoj glas oddajte na www.znanilci-upanja.si

Pobudniki akcije smo 4 civilna združenja. Več o nas si preberite na www.znanilci-upanja.si.

ČASTNI POKROVITELJ PREDSEDNIK REPUBLIKE SLOVENIJE BORUT PAHOR

Bre

zpla

čna

obja

va

S svojimi osebnimi podatki jamčim, da je predlog verodostojen in je del akcije Znanilci upanja 2014, ki poteka po Sloveniji. Strinjam se, da moje predloge objavite na spletni strani Med.over.net, kjer se prijave zbirajo in v medijih, ki so del akcije Znanilci upanja 2014.

Za častni naziv Znanilec upanja 2014 PREDLAGAM:

MOJI PODATKI Ime in priimek

Naslov, kraj in pošta

GLASOVNICA

foto

: OSE

BNI

ARH

IVI.

P. Z

.

strjevanju krvi, kjer merimo vse potreb-ne parametre, kadar hemofiliki to potre-bujejo. Natančno spremljanje bolnikovje še posebno pomembno, kadar imajohemofiliki določene operativne posege.Ker so takšna testiranja za hemofilika ži-vljenjskega pomena, imamo dogovor,da vse hemofilike tudi v primeru nujne-ga posega takoj premestijo v ljubljanskiKlinični center ali na Pediatrično klini-ko. Hematologi Kliničnega oddelka zahematologijo v Ljubljani imamo že ne-kaj let tudi 24-urno pripravljenost pritelefonu, kamor se lahko obrnejo vsizdravniki, kadar so v dvomih, ko zara-di kakšne druge bolezni zdravijo hemo-filika. Tovrstna pripravljenost velja tudiza vse druge hematološke bolnike.

Kako preprečiti, da nekdo, ki že imahemofilijo, ki je genetska motnja, ne bozbolel še za sladkorno boleznijo?

Ker se je življenjska doba hemofilikovizenačila z zdravo populacijo in ker je in-cidenca sladkorne bolezni enaka pri he-mofiliku kot pri preostali populaciji, jepomembno, da pri hemofiliku zmanjša-mo rizične dejavnike, ki so znani in ki lah-ko pripeljejo do nastanka sladkorne bo-lezni. Med pomembnimi rizičnimi dejav-niki so debelost, premalo telesne aktiv-nosti, hitra in mastna prehrana ter visokkrvni tlak. Na družinsko nagnjenost ozi-roma genetske dejavnike težko vplivamo,zato je potrebnega toliko več truda, da prihemofiliku preprečimo druge, prej ome-njene dejavnike.

Kaj svetujete bolnikom s hemofilijo, kiimajo hkrati še sladkorno bolezen? Kakonaj skrbijo zase, da bodo nadzorovalioziroma obvladovali obe bolezni?

Hemofilik, ki ima hkrati tudi sladkor-no bolezen, mora obe bolezni dobro po-znati, spremljati in se čim bolj natančnodržati navodil zdravljenja obeh bolezni.Obe sta kronični, neozdravljivi, z njimaje treba živeti. Za obe bolezni je značil-no, da dobro vodenje zmanjša nevar-nost zapletov; pri hemofiliji se z nado-mestnim rednim profilaktičnim zdra-vljenjem izognemo spontanim krvavit-vam v sklepe in mišice, s tem pa kroni-čnim okvaram sklepov in invalidnosti; prisladkorni bolezni pa se z natančnim re-žimom prehrane, gibanjem, jemanjemustreznih zdravil ali inzulina izognemoiztirjenemu sladkorju, s tem pa razli-čnim zapletom, ki jih lahko prinese slad-korna bolezen. Tu mislim na diabetičnonevropatijo, kjer gre za okvaro živcev,

diabetično retinopatijo, ki pomeni okva-ro žilic na očesnem ozadju, diabetičnonefropatijo, kjer gre za zaplet na malihžilah v ledvicah. S skrbnim spremlja-njem sladkorne bolezni se tak bolniklahko izogne tudi diabetični nogi, srčne-mu infarktu, možganski kapi in drugimboleznim, ki spremljajo starost.

Omenili ste številne zaplete, ki jih lahkoimajo bolniki, ki imajo obe bolezni. Kakopa je treba ravnati, če do teh zapletovvseeno pride?

Zapleti vsekakor lahko nastanejo takopri hemofiliji kot pri sladkorni bolezni.Dostikrat doživimo, da se različni zdrav-niki ali drugo medicinsko osebje hemo-filika ustrašijo in si ne upajo zdravitipridruženih bolezni. Vsekakor bi radapoudarila, da hemofilika, ki ima pridru-ženo bolezen, – naj bo to sladkorna bo-lezen, arterijska hipertenzija, anginapektoris, srčni infarkt, rak, različne po-škodbe, ki potrebujejo kirurški poseg –zdravimo enako kot druge bolnike, ki ni-majo hemofilije. Ob tem je treba le na-tančno spremljati tudi hemofilijo. Zatoje obravnava hemofilika vedno timskodelo več specialistov. Tako bomo zaple-te lahko odpravili ali celo preprečili. Bol-niki so in bodo zadovoljni, če kljub eniali več kroničnim boleznim lahko živi-jo kakovostno življenje. Takšno obrav-navo hemofilikov smo v Sloveniji dose-gli in upamo, da nam bo to raven tudiuspelo ohraniti.

Hemofilija je genetska motnja, ki je zazdaj še neozdravljiva in spada med kro-nične bolezni.

S podaljšano življenjsko dobo se tudi pribolnikih s hemofilijo pojavljajo modernebolezni starejše dobe, kot so kardiova-skularne bolezni, rak in sladkorna bole-zen. Prav tako vse kronične bolezni, to-rej tudi hemofilija, povečujejo možnostzbolevanja za duševnimi motnjami,med katerimi so najpogostejše depresi-ja in anksiozne motnje.

ZNANILCIUPANJA2014Lepa beseda, prijazen nasmeh in iskren stisk roke so bolnikom z rakom v veliko pomoč. Pomislite na vse zdravstveno osebje, s katerim ste se srečevali v času zdravljenja. Z nominacijo za naziv Znanilec upanja 2014 pohvalite tiste, ki so vam še posebej stali ob strani.

Svoj glas oddajte na www.znanilci-upanja.si

Pobudniki akcije smo 4 civilna združenja. Več o nas si preberite na www.znanilci-upanja.si.

ČASTNI POKROVITELJ PREDSEDNIK REPUBLIKE SLOVENIJE BORUT PAHOR

Bre

zpla

čna

obja

va

S svojimi osebnimi podatki jamčim, da je predlog verodostojen in je del akcije Znanilci upanja 2014, ki poteka po Sloveniji. Strinjam se, da moje predloge objavite na spletni strani Med.over.net, kjer se prijave zbirajo in v medijih, ki so del akcije Znanilci upanja 2014.

Za častni naziv Znanilec upanja 2014 PREDLAGAM:

MOJI PODATKI Ime in priimek

Naslov, kraj in pošta

GLASOVNICA

(ime in priimek, kraj zaposlitve − ustanova):

(ime in priimek, kraj zaposlitve − ustanova):

Z referenčnimi ambulantami se je to-rej veliko sladkornih bolnikov s sekun-darne ravni preusmerilo kar k svojimosebnim zdravnikom. Tisti, ki tega nisoželeli, pa so lahko ostali v svojih prvo-tnih ambulantah. Prim. doc. dr. Davori-na Petek v svoji ambulanti družinskemedicine vodi šestdeset bolnikov s slad-korno boleznijo, to je približno tretjinavseh njenih pacientov s to boleznijo.Med njimi so tudi na novo odkriti slad-korni bolniki, razen tistih, ki takoj po-trebujejo intenzivno ali usmerjeno far-makološko zdravljenje ter jih že na za-četku napoti k specialistom. Večina nje-nih bolnikov potrebuje nefarmakološkozdravljenje, nekateri tudi farmakološko.»Ambulante družinske medicine veči-noma ne vodijo bolnikov, ki se zdravijoz inzulinom,« pojasnjuje dr. DavorinaPetek in dodaja, da je to odvisno tudi odusposobljenosti družinskih zdravnikov.Zdravniki, ki so dodatno izobraženi zazdravljenje sladkornih bolnikov, delajov specializiranih ambulantah za slad-korne bolnike v okviru zdravstvenih do-mov in nekateri med njimi vodijo tudizdravljenje bolnikov na inzulinu.

Sočasne bolezniPri zdravljenju in spremljanju slad-

korne bolezni so poseben izziv bolezni,ki nastanejo sočasno, bodisi da gre zakronične zaplete, ki jih povzroči že samasladkorna bolezen, ali pa za bolezni, ki

se pojavijo v istem času, a nimajo nepo-sredne povezave s sladkorno boleznijo.Pri tem je treba biti pozoren predvsemna medsebojno učinkovanje različnihzdravil. Katere sočasne bolezni se poja-vljajo pri pacientih dr. Petkove? »Naj-večkrat so to kronični zapleti, ki pome-nijo zelo obsežne in težke bolezni. Tak-šne so na primer bolezni srca in ožilja:koronarna bolezen, ki lahko napredujev srčno popuščanje, bolezni arterij nog,možganska kap ali prehodne ishemičnemotnje, ateroskleroza vratnih žil oziro-ma ateroskleroza na splošno. Lahko na-

stanejo tudi mikrovaskularni zapleti,predvsem bolezni oči in ledvic, pa dia-betična noga, ki je lahko kombinacija ne-vrološke okvare in okvare ožilja. Pogo-sti sta tudi hipertenzija in hiperlipidemi-ja. Sladkorna bolezen se velikokrat po-vezuje tudi s kronično obstruktivno plju-čno boleznijo (KOPB), vsaj zadnje razi-skave ugotavljajo vzročne povezave mednjima. Pri nekaterih bolnikih s sladkor-no boleznijo so se sočasno pojavile tudirakave bolezni, peptični ulkus in depre-sija ter duševne motnje na splošno. Pristarejših pa še posebej atrijska fibrilaci-ja (motnja srčnega ritma), osteoporoza,osteoartroza in osteoartritis ter kogniti-vne težave in demenca, pa na primertudi benigna hipertrofija prostate,« na-števa dr. Davorina Petek.

Sočasne bolezni zahtevajo zelo kom-pleksno obravnavo, osebni zdravnikmora biti pozoren na to, da je njihovozdravljenje usklajeno. »Takšne bolnikenapotujemo h kliničnim specialistom in

Ključno je sodelovanje bolnika

V preteklosti so se bolniki s sladkorno boleznijo zdravili izključno na sekundarni ravni in so osebni zdravniki ledelno sodelovali pri obravnavi. Ob tem so se osebni zdravniki srečevali še z organizacijskimi in finančnimitežavami, predvsem zato, ker ni bilo timske oskrbe, neurejeno je bilo tudi financiranje laboratorijskih storitev,redno in aktivno spremljanje sladkorne bolezni v splošni ambulanti pa je oteževala organizacijska šibkost na tempodročju. Z uvedbo referenčnih ambulant so te težave prenehale, najpomembnejše je bilo, da se je odprlamožnost za sodelovanje diplomiranih medicinskih sester, ki so posebej usposobljene za delo s sladkornimi bolnikiin nastopajo v vlogi edukatork.

ZA NAŠE ZDRAVJE: V ambulanti družinske medicine


® Maja Korošak

Prim. doc. dr. Davorina Petek

Aktivno spremljanjeZa kakovostno obravnavo sladkornih bolnikov je nujno potreben aktiven pristop.Sladkorna bolezen se namreč slabša in napreduje k razvoju kroničnih zapletov. Raz-voj teh se lahko zavre ali prepreči le s sprotnim urejanjem glikemije in drugih dejav-nikov tveganja (arterijska hipertenzija, hiperlipidemija in življenjski slog). Lipidemijana primer pri sladkornih bolnikih močno povečuje tveganje za makrovaskularne za-plete, to sta na primer miokardni infarkt in možganska kap. Aktiven pristop pomeni,da so bolniki redno vabljeni na pregled, kjer se ugotavlja urejenost sladkorne bole-zni, in se glede na ugotovitve sprejemajo ukrepi za izboljšanje.

foto

: MA

JAKO

ROŠA

K

tako dobivamo različne predloge za te-rapijo. Ob tem usklajujemo različne pre-iskave ter smo pozorni na to, da so vsarazlična stanja pravočasno in primernokontrolirana. To usklajevanje je torej po-stalo zelo zahtevno.«

Součinkovanje zdravilPosebna pozornost je potrebna takrat,

ko bolnik jemlje več zdravil hkrati. Dr. Da-vorina Petek: »To postaja čedalje po-membnejše. Klinični specialisti predpi-šejo zdravila s svojega področja in zdrav-niki družinske medicine smo tisti, ki mo-ramo usklajevati terapijo, da med zdra-vili ne prihaja do neželenih interakcij inda je terapija prilagojena značilnostimbolnika in njegovemu celotnemu zdrav-stvenemu stanju.« Kateri so na primer ne-želeni medsebojni učinki zdravil? »Beta-blokator, ki je pogosto predpisovanozdravilo pri koronarni bolezni, lahko za-krije znake hipoglikemije. Medrol, ki sepredpisuje pri obstruktivnih boleznihpljuč, kot sta astma ali KOPB, ter se tudina široko uporablja v revmatologiji, prihujšem poslabšanju dviguje krvni slad-kor in slabša urejenost glikemije. Glike-mijo začasno lahko poslabšajo tudi kor-tikosteroidi, ki se injicirajo v sklepe. Navse to je treba biti pozoren in če je zdra-vljenje nujno, potem prilagoditi zdravlje-nje sladkorne bolezni.« Zdravniku dru-žinske medicine so pri tem v pomoč ra-čunalniške baze podatkov, v katerih lah-ko ugotavlja medsebojne interakcije zdra-vil; ena takšnih baz je Draagle. Seveda pamora zdravnik za to imeti na voljo pre-cej časa, zato se že preverjajo možnosti,kako bi na to področje vstopili farma-cevti, predvsem tisti, ki so kliničnousmerjeni. Za zdaj pa so še vedno oseb-ni zdravniki tisti, ki medsebojno učinko-vanje zdravil pri določenem bolnikuspremljajo, saj so tudi edini, ki imajopregled nad vsemi zdravili, ki jih bolnikjemlje, vključno s tistimi, ki jih kupi v pro-

sti prodaji. Med takšnimi so preparati, kijih bolniki uporabljajo proti aterosklero-zi in delujejo tudi antiagregacijsko. Zdrav-nik bolnika na to opozori, pa tudi na to,da mu nečesa ni treba dodatno jemati, sajima že predpisano v obliki zdravil, pra-vi dr. Davorina Petek.

Opolnomočen bolnik –zdravnikov najboljši sodelavec

Aktivno sodelovanje bolnika pri zdra-vljenju sladkorne bolezni je nujno. Pritem je pomembno, da ve, kaj je zanj do-bro, ter da ima zaupanje v svojega zdrav-nika ter v celoten zdravstveni tim. Če jeto izpolnjeno, potem navadno sodeluje,in če nastanejo kakšne težave, se o temzna tudi pogovoriti z zdravnikom ali me-dicinsko sestro. Zdravstveni tim si pri-zadeva, da bi bolnika opolnomočil, sajle tako lahko polno sodeluje. Opolnomo-čeni bolnik čuti, da zmore obvladovatisvojo bolezen. Za to potrebuje znanje inle tako se lahko pravilno obnaša v zve-

zi s svojo boleznijo: redno jemlje zdra-vila in upošteva tudi druge ukrepe, ki sopotrebni za uravnavanje bolezni. Opol-nomočeni bolnik zna pravilno ravnati,ko začuti poslabšanje, in takrat sam ne-kaj prilagodi v zdravljenju ali v življenj-skem slogu ali pa pravočasno poiščezdravniško pomoč. Verjetno pa je najte-že bolnika prepričati, naj spremeni ži-vljenjski slog? »To je proces, ki traja ne-kaj časa. Na začetku, ko ljudje izvedo zadiagnozo, jih je veliko preplašenih inmnogi takrat pozorno poslušajo ter sle-dijo navodilom zdravnika. Poskušajouvajati določene spremembe, ki jim jihpriporoči zdravnik. Pozneje pa se ta pri-pravljenost nekoliko zmanjša, saj je spre-memba življenjskega sloga zahtevna.Potrebna je nenehna edukacija bolnika,pogovor z njim in tudi nenehno spodbu-janje,« zatrjuje dr. Petek.

Izjemno pomembno je tudi sodelova-nje družinskih zdravnikov s kliničnimispecialisti. To poteka predvsem po usta-ljenih poteh, kot so pisni izvidi in napo-tnice, ki morajo biti z obeh strani pripra-vljeni korektno. Na izvidu mora biti na-pisano mnenje specialista, ki zdravnikusporoči, kaj se dogaja z določenim bol-nikom. Po drugi strani pa zdravnik, kinapotuje, kliničnemu specialistu na na-potnici sporoči pomembne podatke, zakatere ve, da naj bi jih le-ta poznal. V ne-katerih primerih je seveda dobrodošeltudi neposrednejši stik, ki po navadi po-teka po telefonu ali elektronski pošti.

Multifaktorski pristopSladkorna bolezen se zdravi multifaktorsko, to pomeni, da je bolnik obravnavan navseh področjih, ki lahko pripomorejo k slabšanju bolezni in nastajanju kroničnih za-pletov. Prvi dejavnik je glikemija, raven sladkorja v krvi, ta mora biti v okviru ciljnevrednosti, ki je sprejeta v smernicah za sladkorno bolezen. Pri starejših bolnikih jelahko ciljna vrednost nekoliko višja. Drugi dejavnik, ki ga je treba spremljati, je vred-nost holesterola, to je zelo močan dejavnik tveganja za aterosklerotične bolezni, tre-tji pa je krvni tlak. Ti trije morajo biti urejeni, kar pomeni, da ustrezajo ciljnim vred-nostim, ki so sprejete v okviru strokovnih priporočil. Pri starejših ali tako imenovanihkrhkih osebah pa so ciljne vrednosti lahko nekoliko višje kot pri mlajših.

So odlična zamenjava za mostičke terdelne in totalne proteze. Odlikujejo jihizjemna stabilnost, funkcionalnost invisoka estetika. Manjkajoči zobje niso leestetski problem. Vplivajo na zdravjepreostalih zob in dlesni, kot na primerprevelika obremenitev sosednjih zob,ugodna mesta za nabiranje zobnega pla-ka in ostankov hrane in s tem poveza-no vnetje dlesni in zobni karies. Polegtega onemogočajo pravilno žvečenje, sčimer vplivajo na slabšo prebavo in po-sledično na zdravje v celoti. Pomembnoje, da se zavedamo možnosti, ki jih po-nuja sodobna protetika. Današnja den-talna implantologija je del stomatologi-je, ki so jo začeli razvijati in utemeljeva-ti skandinavski znanstveniki ob koncušestdesetih let 20. stoletja.

Sladkorni bolnik in obisk pri zobozdravniku

Dokazano je da nezdravljena paro-dontalna bolezen vpliva na glikemičnourejenost bolnikov. Sladkorni bolniki sparodontalno boleznijo so potrebovaliveč inzulina (v injekcijah) kot tisti zozdravljeno oz. neaktivno parodontalnoboleznijo. Sodobno zdravljenje sladkor-ne bolezni obvezno sovpada z zdravlje-njem parodontoze.

Vsadki da – a kakšni?Umetne korenine, kot pravijo vsad-

kom, so uresničile do nedavnega pobo-žne želje, da pacientom, ki so izgubili to-liko svojih zob, da jih je premalo za iz-delavo zobnega mostička, ne bi bilo tre-ba nositi zobne proteze, snemnega na-domestka za izgubljene zobe, ki mno-gim povzroča veliko neprijetnosti. »Tudianketa, ki smo jo opravili pri nas, je po-kazala, da nosilci zobnih vsadkov kot nji-hovo glavno prednost poudarjajo izjem-no izboljšano funkcionalno, estetsko inpredvsem psihično stanje in počutje vprimerjavi s počutjem pri nošenju snem-ne zobne proteze. Zdaj že lahko govori-

mo o znanstveno dokazani in v praksipotrjeni metodi nadomeščanja zob. Oko-li 80 odstotkov jih služi svojemu name-nu deset let in več, medtem ko je trebapo desetih letih zamenjati skoraj vse za-livke in okoli 50 odstotkov zobnih mo-stičkov, kron in zobnih snemnih pro-tez,« je javnosti sporočil prof. dr. MatjažRode, višji svetnik in zobozdravnik izZdravstvenega doma Ljubljana.

Zobni vsadki ali implantati so čedaljepogostejši način rekonstrukcije zob v če-ljusti in zagotavljajo minimalno invazivnoin trajno rešitev. Rezultati individualno iz-branih in umeščenih vsadkov so ohrani-tev preostalega zobovja, povrnitev funk-cije žvečenja in ne nazadnje čudovit na-smeh. Klasičen postopek vsaditve kotoperativni poseg je praviloma zahtevenin zamuden. Določene bolezni in stanjaovirajo ali celo preprečujejo uspešno ope-racijo. Vneti kadilci so skupina, pri kate-ri strokovnjaki odsvetujejo implantacijo.Vsadkov naj ne bi vstavljali pacientom sslabo ustno higieno. Stalno prisoten zob-ni plak ogroža zobe, obzobno tkivo in tki-vo okoli vsadkov in pogosto povzročizgodnjo izgubo vsadka.

Kakšen je postopek MIMI? MIMI je postopek, pri katerem vstavi-

jo vsadek brez operacije, kar pomeni, da

skozi dlesen zvrtajo v kost luknjo, ne dabi pri tem prerezali ali odmaknili dlesen.Vsadki pa niso le priviti v kost, ampakse zaradi svoje sestave – titana s kostjozrastejo (oseointegracija). Za dobro zraš-čanje kosti in vsadka je potreben dolo-čen čas, po navadi od dva do šest mese-cev, kar je ključno za visoko uspešnostpostopka. V nasprotju s klasično im-plantacijo z operacijo je ta postopek ne-boleč, pacient občuti le nekakšen pritiskob vstavitvi vsadka. Pacient nima otekli-ne in bolečin. Zelo pomembno je, danima težav z zunanjim videzom (ote-klina obraza), kar se sicer pogosto do-gaja ob navadnem operacijskem postop-ku vstavljanja vsadkov.

Kdaj in kdo se lahko odloči za vsadek?

Zanj se lahko odloči skoraj vsakdo, kije izgubil enega ali več zob. Po skrbnempregledu se določita število in vrsta vsad-kov. Sledi vstavitev vsadka z lokalnoanestezijo. Zaradi vraščanja vsadka po-navadi strokovnjak počaka od dva došest mesecev (to je odvisno od vrste inpoložaja vsadka), nato na vsadek privi-jejo prenosnik (abutment), ki zagotoviestetsko in biološko zaporo med ume-tnim zobom in dlesnijo. Na prenosnikpritrdijo porcelanski zob, ki se prilegadlesni in sosednjim zobem ter zagotavljanadomestek manjkajočega zoba. Celo-ten postopek implantacije traja le nekajminut, pri postopku ni rezov in odpira-nja sluznice, ni šivov, ni oteklin ali bo-lečin. V kosti se čuti le rahel pritisk, kipreneha že z navadnim analgetikom.Pregled je brezplačen, postopek pa sa-moplačniški. Postopek je primeren za ve-čino ljudi, odsvetuje se le pri določenihzdravstvenih stanjih, kot so npr. hudekardiovaskularne težave in zdravljenjeosteoporoze, pri bolnikih s sladkornoboleznijo pa je življenjska doba vsadkakrajša.

Kakšni zobni vsadki za diabetike?

Pravijo, da je človek brez zob kot mlin brez kamnov. Tarnamo nad visokimi zneski v zobozdravstvu, ne pomislimopa, koliko denarja damo v avto, telefone, računalnike. Implantati oz. zobni vsadki tudi niso nujno boleči in nepretirano dragi. Najnovejša tehnologija vgradnje po postopku MIMI recimo zagotavlja hitro, nebolečo in cenovnougodno izbiro.

ZA NAŠE ZDRAVJE: Zobni vsadki


® Monika Kubelj

Priprava za zobni vsadek

Ni razloga za strahPri vgradnji implantata ni treba bru-

siti preostalih zob, vsadek, podoben vi-jaku, zavrtan v kost čeljusti, deluje kotsamostojni nosilec, ki nosi posameznozobno krono, zobni mostiček ali pa kotpodpora in sidrišče za zobno protezo alimostiček. Kljub njihovim očitnim pred-nostim pa se starejši teže odločijo zavsaditev implantatov. Strokovne anali-ze potrjujejo, da starost ne vpliva nauspešnost vsaditve, kakor tudi na pre-živetje zobnih vsadkov. Statistika kaže,da je desetletno preživetje vsadkov pripopulaciji, ki je stara več kot 60 let, od90- do 95-odstotno. Tudi bolezen srca inožilja ni več ovira, ki bi ogrožala bolni-ka z zobnimi vsadki. Nekoliko večji de-lež izgubljenih vsadkov je opaziti prisladkornih bolnikih. Pri bolnikih z osteo-porozo se metabolizem kosti spremeni,kar bi lahko vplivalo na uspeh pri vsa-ditvi implantatov. »Pri tej bolezni sougotovili, da je za uspešno vsaditev im-

plantatov pomembnale lokalna kakovost ko-sti v čeljustnici, ki ponavadi ne kaže takihsprememb kot kostidrugod po telesu.Spodnja čeljustnica na-mreč zaradi procesovslabenja v kosti z letilahko izgubi možnostza zadostno učvrstitevspodnje klasične total-ne proteze. Dva im-plantata v predelu, kjerje kakovost kosti naj-boljša, kjer je majhna verjetnost za za-plete, dajeta zadostno oporo za čvrstopritrditev proteze. Kot eni večjih izde-lovalcev implantatov smo na ta problemodgovorili z implantatom MiniSky, kiga je zaradi manjših dimenzij, pred-vsem diametra, laže vgraditi v ozko kost.Tako trdnost in močan ugriz totalneproteze pri starejših praviloma nista večproblem,« pojasnjuje Igor Rozman, iz-

vršni direktor prizna-nega nemškega podje-tja za protetiko in im-plantologijo BredentMedical.

Implantat ne mara tobaka

»Posebno pri starej-ših kadilcih pa se mo-čno poveča možnost zanastanek vnetja na tki-vih okrog vsadka, karlahko pripelje do njego-ve izgube. Dobre hi-

gienske navade so vsekakor osnova zadolgo preživetje zobnega vsadka. Medstarejšo populacijo je veliko ljudi, ki za-radi zmanjšanih motoričnih in tudi dru-gih sposobnosti ne morejo skrbeti zapravilno vzdrževanje zobnih vsadkov.Zato poudarjamo, da je skrb za ustno hi-gieno ključnega pomena za dolgo delo-vno dobo implantatov,« še dodaja IgorRozman.

Trdni zobje tudi v zrelih letih

Čedalje več je znanstvenih dokazov, da si starejši s kakovostnimi protetičnimi nadomestki oziroma zobnimi vsadkilahko podaljšajo življenje in izboljšajo njegovo kakovost. Raziskave so pokazale, da se potreba po protetičnihnadomestkih v zrelejših letih življenja kljub boljši preventivi pri mladih še vedno povečuje. Študije še razkrivajo, dase sila ugriza pri zobnih vsadkih oziroma implantatih bistveno poveča, s tem se poveča tudi učinkovitost žvečenja.Posledično se tako zmanjša verjetnost za morebitno podhranjenost in bolezni prebavnega traka, za katero večkrattrpijo ljudje, ki so ostali brez vseh zob. Vsekakor pa se s primerno prežvečeno hrano, kar omogoča protetika,podprta z implantati, ali totalna proteza, ki stoji trdno prav z njihovo pomočjo, poveča pozitiven vpliv na prebavnepoti. S tem se izboljša tudi stanje starostnih oziroma sistemskih bolezni. Vzporedno se seveda zmanjša tudipotreba po zdravilih in izboljša kakovost življenja.

ZA NAŠE ZDRAVJE: Zobni vsadki

® Igor Rozman

»S pomočjo medicinske hipnoze pre-težkim že dolgo pomagajo doseči zdra-vo telesno težo in jo tudi ohranjati.Tudi sladkorni bolniki tako lahko laževztrajajo pri spremembah, ki jim jihpredlaga zdravnik. Opozoriti pa mo-ram, da medicinska hipnoza nikakor nimišljena kot zamenjava za uvedenemedicinske postopke zdravljenja diabe-tesa, ampak je mogoče le vzajemno so-delovanje in spremljanje napredka,« šepoudarja naša sogovornica.

Prepoznati resnico Prek poprejšnje sprostitve in zatem

z uporabo tehnik poglabljanja in indu-ciranja se poveča zmožnost usmerje-ne pozornosti na sugestije, ki jih izre-če terapevt, izvajalec medicinske hip-noze. »Tako prepričujemo in utrjujemoprepričanje, da je nekaj, kar uporabnikmedicinske hipnoze posluša, resnica.Ko nečemu verjamemo, se to odraža vnaših mislih, nato čustvih in nazad-nje v vedenjskih odzivih. Ko torej prekhipnoze pridobimo drugačen pogledna pomen zdrave hrane in redne tele-sne aktivnosti, posledično tudi kogni-tivni in vedenjski odzivi postanejousklajeni s temi mislimi, občutki, spo-znanji,« opisuje proces in učinek hip-noze pri odpravljanju slabih vzorcev dr.Dularjeva.

Mehanizem, prek katerega hipnozaspreminja posameznikove zapore, omo-goča, da v transu občutimo stvari dru-gačne, kot so v budnem stanju. In koo nečem razmišljamo drugače, je tudiučinek na naš organizem drugačen.Dr. Katja Dular: »Z vzpostavitvijo nad-zora nad mislimi (z medicinsko hipno-ze) lahko učinkovito pomagamo tele-su pri ozdravitvi in vplivamo tudi naproizvodnjo večje količine inzulina. Vneki raziskavi so ugotavljali vnovično

delovanje trebušne slinavke pri diabe-tikih, pri katerih je ta že nehala delo-vati, potem ko so jim v hipnozi suge-rirali, naj njihovo telo proizvede večinzulina. Hipnotske tehnike tako lah-ko močno vplivajo na načine, kako teloproizvaja inzulin, ali na splošno zdra-vje in počutje diabetikov. Rezultati te-rapij še kažejo, da tudi zmanjšanje po-sameznikovega psihičnega stresa vpli-va na zmanjšanje ravni sladkorja vkrvi.«

Ne spanje, večja budnost Pri hipnozi se pozornost usmeri ne-

kam drugam, spremeni se stanje zave-sti. Gre za naravno stanje, ki ga pozna-mo vsi, podobno je tistemu tik predenzaspimo. Vendar je možgansko valova-

nje pri osebi, ki je hipnotizirana, boljpodobno budnemu stanju kot spanju.Predvsem, še pravi naša sogovornica,ne drži mit, da smo »v rokah« hipnoti-zerja povsem nemočni. »Nikakor. Ka-dar koli lahko odpremo oči in rečemodovolj.«

Napačne predstave o možnostih zlo-rabe hipnoze sicer v največji meri pov-zročajo šovi z odrsko hipnozo. A le-tene smemo enačiti z medicinsko, sajgre pri vsaki za drug namen, razlagapsihologinja: »Na odru hipnotizer po-kaže svojo moč. Izbira »prostovoljca«ni naključna, saj s posebnimi vajami hi-tro najde bolj sugestibilne osebe iz ob-činstva. Te potem od »svoje« hipnozenimajo nikakršne koristi. Cilj medicin-ske hipnoze pa je pomagati pacientu.

Varna je (le) v rokah strokovnjaka

»Medicinska hipnoza (in pozneje avtohipnoza) je sladkornim bolnikom lahko v veliko pomoč na več ravneh. Z njeno pomočjo je mogoče ugotavljati psihološke razloge za čezmerno prehranjevanje, s pomočjo hipnotičnih inposthipnotičnih sugestij skušati odstraniti moteče dejavnike, ki so vzrok za nezdrave prehranjevalne vzorceoziroma so pri teh pomembni, z medicinsko hipnozo je mogoče okrepiti motivacijo za bolj zdrav način življenja z ustreznim prehranjevanjem in dovolj gibanja, pa tudi bolnikovi samopodobo in samozavest,« pravi asist. dr. KatjaDular, univ. dipl. psih., z Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta RS Soča.

ZA NAŠE ZDRAVJE: Lahko si pomagamo – tudi z medicinsko hipnozo


® Tina Kralj

»Ko nečemu verjamemo, se to odraža v naših mislih, nato pri čustvih in nazadnje vvedenjskih odzivih. Ko torej prek hipnoze pridobimo drugačen pogled na pomen zdrave

hrane in redne telesne aktivnosti, posledično tudi kognitivni in vedenjski odzivi postanejousklajeni s temi mislimi, občutki, spoznanji.« Asist. dr. Katja Dular, univ. dipl. psih., z

Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta RS Soča, družinska in zakonska terapevtka,terapevtka medicinske hipnoze.

foto

: OSE

BNI

ARH

IVK.

D.

To pomeni skupen dogovor, kaj si taželi, celoten postopek je nadzorovan,nihče nikogar ne odpelje nekam daleč,kjer nima nadzora nad seboj. Sevedamora proces temeljiti na zaupanju inpripravljenosti za spremembe.«

Za doseganje rezultatov zadostuje žesrednje globok trans, t. i. stanje umir-jenosti.

Osvoboditve od (napačnih)prepričanj

Pri hipnozi gre za majhne korake od-krivanja vseh različnih prepričanj, kiso del posameznikove primarne dru-žine in odraslega vrednotnega sistema,razlaga dr. Dularjeva: »Tako je na pri-mer prepričanje, da je treba pojestivso hrano, ki jo imamo na krožniku,saj se je ne spodobi metati v koš, lah-ko zelo zakoreninjeno v posamezniku.Ko ga prek terapije z medicinsko hip-nozo vidi v drugačni luči, ga tudi ob-čuti drugače in to je že lahko prva os-voboditev.«

Hipnotizer je lahko oseba, ki učizmanjševati vplive stresa na posamez-nika, in je tako nekakšen “motivacijski

trener”. »Gre za iskanje koristi, ki jo lah-ko imamo od telovadbe, za dvig moti-vacije v smer, kaj je nekaj, kar si želi-mo, namesto v smer, da je to nekaj,kar moramo.«

Hipnoza je varno orodje v rokahustrezno usposobljenega terapevta, a niprimerna za vsakogar. Odsvetujejo joosebam s psihotičnimi boleznimi, mot-njami osebnosti in epilepsijo.

Pregled življenja Pri uravnavanju telesne teže in spre-

minjanju življenjskega sloga gre za ce-

lostno spremembo, kjer še boljši uči-nek omogočijo skupinski programi.»Po drugi strani naj bo strokovnjak, kivam pomaga pri spremembah, sezna-njen z vsemi načini in oblikami pomo-či, v katere se vključujete, saj je pogo-sto prav vključitev v preštevilne tisto,kar onemogoča učinek.«

Sladkorna bolezen tipa 2 je pogostoposledica kompulzivnega prenajeda-nja, še razlaga sogovornica, motnje hra-njenja, podobne zasvojenosti. »Prehra-njevanje zaseda večino njihovih misliin s hrano skušajo blažiti neznosna no-tranja stanja praznine. V teh primerihpa je potrebno poglobljeno zdravlje-nje, ki vključuje psihoterapevtsko zdra-vljenje motnje, ugotavljanje zapletov,vzrokov in podroben načrt zdravlje-nja. Zato je pomembno, da je hipnote-rapevt izobražen tudi na področju zdra-vljenja motenj hranjenja, zasvojenostiin prepoznavanja dejavnikov, ki po-membno vplivajo na razvoj bolezni,oziroma da bolnika napoti na tovrstnoobliko zdravljenja, saj bo le tako lah-ko v resnici spremenil svoje življenje,«še dodaja dr. Katja Dular.

Področje medicinske hipnoze pri nas niustrezno urejeno, zato omogoča velikozlorab. Leta 2007 ustanovljeno Društvoza medicinsko hipnozo Slovenije(DMHS) organizira tečaje hipnoze zazdravnike, psihologe, psihoterapevte indruge zdravstvene strokovnjake, ki izva-jajo medicinsko hipnozo pod okriljem innadzorom zdravnika. Vsak, ki tam opra-vi izobraževanje, mora delovati v skladus kodeksom etike, seznam izobraženihizvajalcev je mogoče najti na društvenispletni strani (www.hipnoza-dmhs.si).

Kadar se ljudje načeloma izrekajo, dane živijo samo od kruha, izkazujejo stem svoj poglobljeni odnos do vsega po-duhovljenega in predvsem do umetnosti.Med diabetiki so ne le ljubitelji in užival-ci umetnin, ampak tudi njihovi ustvarjal-ci. Na primer egipčanska kraljica Hačep-sut, ki je živela v 15. stoletju pred našimštetjem in slovi po terasastem svetiščuDeir el Bahri, enem največjih arhitektur-nih spomenikov vseh časov. Sladkornibolnik je bil poleg drugih tudi znameni-ti francoski slikar Paul Cezanne, po im-presionizmu eden najpomembnejših pio-nirjev moderne umetnosti. In če sežemov našem času po primer med slovenskediabetike: igralec in komik Matjaž Javš-nik tej bolezni ne dovoli, da bi ga ovi-rala v njegovi ustvarjalnosti.

Umetnost in vrednoteKar zadeva stopnjo zanimanja za

umetnost, kažejo statistike, da jemed ljudmi približno toliko njenihzagretih ljubiteljev, kot je med pre-bivalstvom sladkornih bolnikov –približno desetina. Se pa ta obseg– žal tudi glede obolevnosti za dia-betesom – hitro povečuje, tako ko-ličinsko kot kakovostno: po sposob-nosti za sprejemanje vrhunskih inza celovito doživljanje najbolj zah-tevnih del. Moderni elektronski me-diji na široko in ne meneč se zakrajevne in časovne oddaljenostiodpirajo vrata v svet umetnosti, topa je priložnost tudi za sladkornebolnike, da tako popestrijo in poglo-bijo svoje življenje. Saj gre za po-dročja, ki imajo pomemben vpliv nakakovost življenja tako posamez-nikov kot množic, v tem primeru paše zlasti za aktiviranje vrednot, kijih obilno vsebuje in intenzivno po-sreduje prav umetnost.

Moč umetnostiŽe samo naštevanje področij, ki

skupaj spadajo v kategorijo »umet-nost«, bi na tem mestu vzelo preveč

prostora, da bi jih nizali. Pri tem pa za-kladnica umetniških del in zvrsti karnaprej narašča, čeprav je že zdaj tako ob-sežna, da je zgolj za malo več kot le be-žen vpogled vanjo eno življenje prema-lo. Ob dejstvu, da je v najširšem pome-nu tega pojma vsaka poglobljena miselin dobro opravljeno delo (tudi v znano-sti ali pa vsakdanjem življenju!) – umet-nost. Tako je bilo v davnih časih in takoje še dandanes, ko govorimo o umetno-sti mogočega (v politiki), o umetnosti lju-bezni (ne zgolj v spolnosti) in o umet-nosti preseganja že doseženega (gibalovsega napredka). Umetnost, s katerodiabetiki premagujejo nevšečnosti svo-je bolezni, pa smo omenili že zgoraj.

Umetnosti se ne približujemo le obspoznavanju in doživljanju vrhunskihdel v likovni in besedni umetnosti terglasbi, umetniško ustvarjalni smo že priurejanju svojega videza, ožjega in širše-ga bivanjskega okolja ter pri pasivnemin aktivnem ukvarjanju s temi področ-ji. Umetnost ima tolikšno moč, da pora-ja v nas izjemno intenzivna doživetjatudi takrat, ko nam jih ne zbujajo naj-bolj prestižna dela, kot so na primer pi-ramide pri Kairu, gotske katedrale, Leo-nardova Mona Liza, Bachovi korali innajznamenitejša literatura, ampak de-lujejo na nas z zdravilnimi vplivi že ener-gijsko manj močni umetnostni izzivi.Tako deluje umetnost na celovito civili-

zacijo skozi vse generacije, od na-stanka jamskih poslikav do našegačasa, in v prihodnost.

Umetnost kot terapijaUmetnost ima še to izjemno last-

nost, da najbolj deluje tam, kjer jenajbolj potrebna. Zlasti tedaj, ko soljudje v stiski, na primer v bolezni.V ta namen so na teoretično domi-šljen in praktično uspešen načinrazvili že celo vrsto umetnostnihterapij, ki sistematično vnašajo vsvet za marsikaj prikrajšanih diabe-tikov umetnostne vrednote in v kon-čnem učinku izboljšajo bolnikovozdravstveno stanje in počutje. To se-veda ne drži le za sladkorne bolni-ke, vsekakor pa tudi zanje. Prednjimi se odpirajo neznani ali vsajpremalo poznani svetovi, v katerebi brez diabetesa morda nikdar nevstopili. Premagali so predsodke,izkoristili bolezen na pozitiven na-čin, razširili območja svoje spre-jemljivosti ter dosegli neslutene du-hovne globine. Pri tem so se dotak-nili nekaterih temeljnih bivanjskihvprašanj, ki so jih postavili slikarPaul Gauguin ter vrsta drugih umet-nikov in mislecev in ki vznemirja-jo slehernika med nami: kdo smo,od kod prihajamo in kam gremo.

Diabetes in umetnost

Kaj imata skupnega sladkorna bolezen in umetnost? Marsikaj! Predvsem je prisila živeti z diabetesom že sama po sebi umetnost: Kako to početi kakovostno in čim manj prizadeto?

AKTUALNO: Sladkorna bolezen in moč umetnosti


® Dr. Sandi Sitar

Francesca del Giocondo morda ni bila sladkornabolnica, so pa odkrili na njeni sliki morebitne znake večkot 200 drugih bolezni. Okoli leta 1503 jo je portretiral

genialni renesančni umetnik Leonardo da Vinci.Običajno imenovana Mona Liza je postala prava ikonanaše kulture in bi lahko prepoznavno delovala tudi obmorebitnem stiku s kakšno drugo civilizacijo. Izvirnik

hranijo v pariškem Louvru.

Beseda tabu se dolgo ni razvejila. Uporabljala se je le kot samo-stalnik (tabu, tabuizem) in kot nesklonljivi prilastek (tabu tema).In kaj ta beseda pomeni? Tabu pomeni nekaj prikritega, skrivane-ga, nekaj, o čemer se kritično ne sme govoriti, nekoč je bila to tudiprepoved ali zapoved, nanašajoča se na dejanje ali stik s čim, kate-rega kršitev naj bi kaznovale nadnaravne sile. V davnih časih so lju-dje verjeli, da jih lahko doleti nesreča ali da lahko dobijo neko bo-lezen že, če bodo izgovorili njeno ime.

Najpogosteje so bili v vsakdanjem življenju tabuizirani smrt,hude bolezni, spolnost, spolna usmerjenost in samomor. Pri bolez-nih so daleč spredaj rak in spolne bolezni. Rak ima dva pomena:lahko je vodna žival ali pa bolezen. V pomenu bolezni je skupnoime za več kot dvesto obolenj, zato smo potrebovali še nova imenain izpeljanke iz njih: kancer, malignom, sarkom, limfom in druge.Kancer je sopomenka raka, ki se uporablja v medicini, iz nje pa jenastalo kar nekaj izpeljank: kancerologija (veda o zdravljenju raka),kancerolog in kancerologinja (strokovnjaka, ki zdravita raka),kancerogen (rakotvoren), kancerogenost (rakotvornost), kance-rozen (rakav), kanceroznost (rakavost). Na splošno se v povezaviz rakom večinoma uporabljajo besede: onkologija (veda o novot-vorbah), onkolog in onkologinja (zdravnik in zdravnica, speciali-

sta za onkologijo) in onkološki (nanašajoč se na onkologijo in on-kologa).

Ko govorimo o raku v pomenu bolezni, je pomembno tudi, da seohrani kategorija živosti, torej je pravilno »moj prijatelj ima raka«,čeprav je bolezen pojem. V poljudni rabi je to edninski samostal-nik, torej onkologi ne zdravijo rakov, temveč različne vrste raka.Pridevnika sta rakav in rakast. V vsakdanji rabi njuna pomena ni-sta strogo razmejena, čeprav rakav pomeni bolan za rakom, rakastpa nanašajoč se na raka. Glede na to, da imamo dve besedi, bi bilobolje, da bi to dosledno upoštevali (rakav človek, rakava rana, ra-kasto tkivo).

Omenili smo, da so tabuizirane tudi nekatere besede, ki zbujajozadrego, sram in izgubo samospoštovanja. Taka beseda je inkonti-nenca, ki pomeni nehoteno uhajanje urina ali blata ali nezmožnostzadrževanja urina ali blata, pridevnik pa je inkontinenčen.

Pri gornjih besedah se lepo vidi, da detabuizacija ne vpliva samona dojemanje in sprejemanje stvari in pojmov, ki so veljali za tabu,temveč prinese tudi nove besede. Seveda bi bilo zelo dobrodošlo,da bi poskušali najti še svoje, slovenske, saj so prevzete besede, to-rej tujke, ki jih prilagodimo pravilom slovenskega knjižnega jezika,včasih le zasilna rešitev.

Razvoj premaguje tabuje

® Milojka Mansoor, jezikoslovka

foto

: IG

OR

ZAPL

ATIL

/DEL

O

Zelo veliko govorimo o ozaveščanju, a le tu in tam pomislimo, kaj pravzaprav ta besedapomeni. Biti ozaveščen seveda pomeni veliko vedeti o nečem in potem skladno s temtudi ravnati. Drugi pomen, ki se ga zavedamo manj pogosto, pa je razmišljati in tudigovoriti o stvareh, ki jih radi skrivamo ali prikrivamo, ali pa se jih celo bojimo. Tuimamo opraviti s tabuji.

Najpogostejši vzrok okvare vida pri bolnikih z diabeti-čno retinopatijo je diabetični makularni edem (DME), toje oteklina mrežnice v rumeni pegi, torej tistem delu mrež-nice, s katerim najbolj ostro vidimo. Edem mrežnice v ru-

meni pegi je posledica kopičenja tekočine zaradi večje pre-pustnosti žilic v tem predelu mrežnice. Če DME ne zdra-vimo, se pri več kot polovici bolnikov vidna ostrina v dvehletih poslabša. Kdaj nastane DME je odvisno od tipa, tra-

janja in zdravljenja slad-korne bolezni. Dalj časakot je prisotna sladkornabolezen in bolj kot napre-duje diabetična retinopati-ja, večja je verjetnost, danastane tudi DME.

DME ugotovimo s pre-gledom očesnega ozadja,za natančnejšo oceno in vpomoč pri odločitvi gledeoptimalnega zdravljenjapa uporabljamo tudi pre-iskavi fluoresceinsko an-giografijo ter optično kohe-renčno tomografijo (OCT).Fluoresceinska angiogra-fija nam prikaže obsež-nost in mesto bolezenskih

Diabetični makularni edem

Diabetična retinopatija je najpogostejši pozni zaplet sladkorne bolezni in še vedno glavni vzrok slepote v delovnipopulaciji (20-74 let) v svetu. Diabetična retinopatija je bolezen drobnih žilic mrežnice, nastane pa kot posledicakronične hiperglikemije. Okvarjene žilice mrežnice so bolj prepustne, pogosto pa se tudi zamašijo. Posledicavečje prepustnosti žilic so krvavitve in oteklina (edem) mrežnice. Neprekrvljenost (ishemija) mrežnice nastanezaradi zamašitve žilic, kot odgovor nanjo začnejo nastajati nove, bolezenske žilice, ki jih imenujemoneovaskularizacije, ki so prav tako bolj prepustne in hitro zakrvavijo, sčasoma pa brazgotinijo in lahko privedejodo odstopa mrežnice.

ZA NAŠE ZDRAVJE: Sladkorni bolnik in zdravje oči


® Asist. mag. Mojca Urbančič, dr. med.

DME pred zdravljenjem z anti-VEGF; vidna ostrina 0,3 (30 %): desna slika: FA – kontrastno sredstvointenzivno pronica iz žilja zaradi povečane prepustnosti le-tega (svetli, nejasno zamejeni predeli); leva slika:

OcT – prečni prerez skozi močno zadebeljeno mrežnico (edem)

DME po dveh injekcijah anti-VEGF; vidna ostrina 0,5 (50 %): desna slika: FA – bistveno manj pronicanjakontrastnega sredstva iz mrežničnega žilja; leva slika: OcT – bistveno manjša debelina mrežnice

sprememb mrežničnih žilic, OCT pa nam prikaže mrež-nico v prerezu. OCT preiskava je zelo uporabna tudi prispremljanju stanja bolnikov in za oceno uspešnosti zdra-vljenja (slika 1, slika 2).

Laserska fotokoagulacija je bila nekaj desetletij glavnioziroma edini način zdravljenja DME. Ker pa zdravlje-nje z lasersko fotokoagulacijo v večini primerov ne iz-boljša vida, je želja in potreba po bolj učinkovitem,uspešnejšem zdravljenju vodila k poglobljenemu prou-čevanju DME in iskanju novih možnosti zdravljenja.Sodobna priporočila za zdravljenje DME sedaj poleg la-serskega zdravljenja vključujejo tudi biološka zdravila(anti-VEGF zdravila). Več prospektivnih kliničnih štu-dij je namreč v zadnjih letih pokazalo učinkovitost zdra-vljenja z zdravili, ki vplivajo na žilni endotelijski rastnidejavnik (VEGF). VEGF v očesu povzroča večjo pre-pustnost žilic in nastajanje neovaskularizacij. Pri slad-kornih bolnikih je raven VEGF v očesu višja, zato se ži-lice bolj razraščajo in so bolj prepustne. Z zaviranjemdelovanja VEGF se prepustnost žilja zmanjša in s temposledično edem mrežnice v rumeni pegi. Zdravljenjese izvaja ambulantno, a v bolnišnicah, v aseptičnih po-gojih v operacijski dvorani. S tem je možnost morebi-tnih zapletov, kot je na primer okužba očesa, zmanjša-na na minimum.

Zdravljenje z anti-VEGF se daje v obliki injekcij in zah-teva mesečne kontrole bolnikov in ponavljajoče injicira-nje zdravila do maksimalnega izboljšanja vidne ostrine.Ko z zdravljenjem dosežemo maksimalno izboljšanjevidne ostrine, lahko z injiciranjem zdravila prenehamo,še vedno pa so potrebne redne kontrole in, v primeru po-slabšanja vida, ponovna aplikacija zdravila.

Od kar imamo v Sloveniji možnost zdravljenja DME stem zdravilom, je tudi za naše bolnike več možnosti zaučinkovitejše in uspešnejše zdravljenje okvare vida, kije posledica DME. Ob tem seveda ne smemo pozabiti,da dobro urejena sladkorna bolezen, zdravljenje more-bitne istočasne arterijske hipertenzije ter hiperlipidemi-je pomembno zmanjšajo tveganje za nastanek in hitrostnapredovanja očesnih sprememb. Redni očesni pregle-di pa omogočajo pravočasno odkrivanje sprememb, kizahtevajo zdravljenje. Pravočasno zdravljenje v večini pri-merov pomeni tudi boljši izid zdravljenja.

Da telesna aktivnost vpliva na znižanje sladkorja v krvi, ježe dolgo znano. S fizičnim delom zgoreva glukoza. Zvišujese tudi občutljivost tkiva na inzulin. Za znižanje določene ra-vni sladkorja tako potrebujemo manj inzulina kot sicer.

Na začetku vadbe se porablja predvsem glukoza iz mišične-ga glikogena v delujočih mišicah, pozneje pa mišice izrablja-jo krožečo glukozo iz krvi. Kot je zapisal France Žagar, pro-ste maščobne kisline kot energetski vir postanejo pomemb-ne po izpraznitvi glikogenskih zalog v mišici. Krožeča gluko-za se zapolnjuje predvsem iz jeter, in to najprej na račun gli-kogenolize, nato pa glukoneogeneze. Pretok goriv med tele-sno aktivnostjo skupaj uravnavajo inzulin, glukagon, kateho-lamini, kortizol in še nekateri drugi hormoni.

»Med telesnim naporom je lokalno uravnavanje aktivnostitrebušne slinavke prek koncentracije glukoze v krvi pregla-šeno s centralnim mehanizmom, ki zmanjša aktivnost beta-celic Langerhansovih otočkov trebušne slinavke in s tem seprodukcija inzulina zmanjša. Tako je tudi prekinjen učinekinzulina, ki s pospeševanjem prehajanja glukoze skozi celi-čne membrane in njene oksidacije v celicah ter pospeševanjemprehajanja glukoze v maščobne celice in njene tvorbe v tri-gliceride zmanjšuje koncentracijo glukoze v krvi. Med teles-nim naporom tako prevlada lokalno uravnavanje količine po-rabljene glukoze v mišičnih celicah po načelu: čim aktivnej-ša je mišična celica, tem bolj je njena membrana prepustnaza glukozo,« je zapisal France Žagar.

Vadba kot preventiva?Nekateri strokovnjaki opisujejo manjšo incidenco zboleva-

nja za sladkorno boleznijo tipa 2 pri ljudeh, ki so redno tele-sno aktivni. Telesno dejavni ljudje imajo namreč bistvenovečjo toleranco za glukozo in manjši inzulinski odgovor naspremembe koncentracije glukoze kot ljudje enake starosti inteže, ki so bolj nagnjeni k sedenju. Avtorji dodajajo še, da jeučinek telesne dejavnosti izrazitejši pri ljudeh z večjim tve-ganjem za nastanek sladkorne bolezni tipa 2.

»S številkami nam lahko postrežejo finski raziskovalci Ku-jala, ki so primerjali različne parametre zdravstvenega statu-sa, med njimi tudi diabetes, nekdanjih vrhunskih finskihšportnikov in kontrolne skupine ljudi, ki so bili v času razi-skave stari približno 58 let. Športnike so razdelili v tri skupi-ne: skupino vzdržljivostnih športnikov (tek, smučarski tek),skupino športnikov v moštvenih igrah (hokej, nogomet, ko-šarka) in skupino športnikov v borilnih športih (boks, judo).Med nekdanjimi športniki je bila razširjenost posameznihznakov tveganja za kronične srčno-žilne bolezni, med njimi

tudi za diabetes, značilno manjša kot v kontrolni skupini,« na-vaja zanimivost avtor diplomskega dela. Ugotovljene so bilepomembne razlike med športniki po posameznih panogah.

Najnižjo stopnjo obolevnosti za diabetesom soimeli vzdržljivostni športniki (1,7 %), sledijo športnikiv moštvenih igrah in atleti s tremi odstotki, natokontrolna skupina (6,7 %) in pa športniki v borilnihšportih, kjer je za diabetesom zbolelo devetodstotkov populacije.

Hoja, tek ali bodibilding?V osnovi je športna aktivnost diabetikov resnično pohval-

na, vendar pa niso vse športne vsebine za diabetike enako pri-merne. Pozornost velja nameniti predvsem intenzivnosti,tipu, trajanju in pogostnosti obremenitve. »Pri kratkotrajni vi-soko intenzivni vadbi, to so dejavnosti, kot so šprint, meti indviganje uteži, se v kri izločijo kateholamini, ki delujejo na-sprotno kot inzulin. Posledica je lahko hitro zvišanje sladkor-ja v krvi. Podobno se dogaja tudi pri stresnih športnih dejav-nostih ali pa v tekmovalnih razmerah, zato je treba med takodejavnostjo in po njej krvnemu sladkorju nameniti še pose-bno pozornost. Po drugi strani pa predolga aerobna telesnaaktivnost lahko vodi do hipoglikemije. Za preprečitev zaple-tov s prevelikim nihanjem sladkorja v krvi je dobro poznatinekaj dejstev v zvezi z različno intenzivnostjo vadbe in razli-čnimi tipi aktivnosti,« opozarja avtor.

Telesna aktivnost slovenskih diabetikov

V diplomski nalogi se je leta 2012 France Žagar pod mentorstvom doc. dr. Edvina Derviševiča lotil teme: odnosdiabetikov do telesne aktivnosti. Glavna namena diplomskega dela sta bila ugotoviti odnos diabetikov do telesneaktivnosti in morebitne spremembe v omenjenem odnosu ter hkrati ugotoviti zadovoljstvo diabetikov s športno-rekreativno ponudbo v društvu diabetikov. V tej raziskavi je sodelovalo 61 diabetikov iz 11 društev diabetikov v Sloveniji.

ZA NAŠE ZDRAVJE: Sladkorni bolnik in gibanje


® Monika Kubelj

Športne zvrsti, pri katerih se dolžina mišic z dejavnost-jo spreminja, kot so na primer kolesarjenje, plavanje, tek,hoja in nogomet, pa mišic ne obremenjujejo s trajno na-petostjo. Tak vztrajni trening izzove največjo občutljivostorganizma na inzulin in je zato tudi bolj primeren za dia-betike. »Sladkornim bolnikom se tako svetuje aerobna te-lesna dejavnost, ki bo zaposlila vse večje mišične skupi-ne, predvsem rok in nog, srce, pljuča in sklepe. Vadba najbo enakomerna in naj traja primerno dolgo. Telesna vad-ba, ki bi povečala metabolne potrebe za več kot 50 odsto-tkov bolnikove maksimalne porabe kisika in bi trajala dljekot 20 minut, že zahteva nekatere prilagoditvene srčno-žilne mehanizme, zato naj bolnik nikar ne pretirava z in-tenzivnostjo in dolžino vadbe,« omenja naš vir informa-cij, France Žagar. Diabetiki bi se pri spremembi živcev nanotranjih organih morali izogibati močnim obremenit-vam telesa, saj sta v takem primeru pogosto motena urav-navanje krvnega pritiska in frekvenca utripa srca. Pravtako se pri močnejši obremenitvi zaradi dviga krvnegapritiska lahko še poslabšajo tudi poškodbe na očeh, npr.krvavitev steklovine ali odlepljenje mrežnice. Močnejšeobremenitve imajo lahko negativne posledice tudi, kadardiabetika spremlja okvara ožilja ali srca, in pri starostno

pogojenih težavah s hrbtenicoin sklepi.

Diabetikom se tako svetujeaerobni tip obremenitve, ki zogrevanjem in ohlajanjem vredtraja okoli 45 minut. Če je dejav-nost daljša, se priporočajo vme-sni odmori za zaužitje manjše-ga obroka, ki bi preprečil hipo-glikemijo.

Odnos diabetikov do vadbe

Anketa je pokazala, da je večkot polovica, natančno 52,5 od-stotka diabetikov, aktivna ne-kajkrat na teden. Športna aktiv-nost je del vsakdanjika pri 18odstotkih anketirancev, 16,4 od-stotka pa jih je telesno aktiv-

nih enkrat na teden. Seštevek tistih, ki so aktivni enkratna teden ali še pogosteje, je kar 86,9 odstotka oziroma 53od 61 anketirancev. Vsaj enkrat na mesec je športno aktiv-nih šest bolnikov (9,8 %), nekajkrat na leto pa le 3,3 od-stotka oziroma dva diabetika. Razveseljiv pa je podatek,da nihče ni odgovoril, da se s športno dejavnostjo ne ukvar-ja nikoli.

Skoraj polovica (48,3 %) sladkornih bolnikov v eni vad-beni enoti je aktivnih od 10 do 30 minut. Vadbo v povpreč-ju od 30 do 60 minut uporablja 33,9 odstotka diabetikov,dlje kot eno uro vadi 17,8 odstotka anketirancev. Zapisaliso, da je na splošno za diabetike najustreznejša aerobna vad-ba, ki z ogrevanjem in ohlajanjem vred traja približno 45minut. Iz tega sledi, da bi bil morda zaželen še večji deležtistih, ki se uvrščajo v skupino, katere vadba traja od 30 do60 minut.

Ločimo štiri vrste nehotenega uhaja-nja urina. Stresno (ko se poveča tlak vtrebušni votlini, kašelj, tek in je posle-dica oslabelosti mišic medeničnega dna),urgentno (ko slišimo teči vodo in nasta-ne zaradi nehotenih kontrakcij mišicmehurja), funkcionalno (gre za nor-malno delovanje sečil, obstajajo pa psi-hični vzroki) in tako imenovani owerflow, ko težave nastanejo zaradi prepol-nega mehurja ali povečane prostate.Vzroki nastanka so v starosti, številuporodov, preveliki telesni teži, težkem fi-zičnem delu, kroničnem kašlju, pa raz-nih poškodbah, hormonskih motnjahin drugih boleznih. Morda je za diabe-tike bolj “zanimiva” ali pomembna takoimenovana overflow urinska inkonti-nenca, ki jo opredeljujemo kot stanjesečnika, ki je vedno preveč poln. Sečkronično zastaja v sečnem mehurju. Pri-tisk v mehurju presega pritisk na mestusfinktra. Najpogostejši vzroki so uretral-na zapora (povečana prostata), poškod-ba hrbtenice, sladkorna bolezen ali zdra-vila.

Ginekolog Leon Meglič, vodja medicin-skih služb skupnega pomena Gineko-loške klinike, nam je povedal, da se prinjem v ambulanti zaradi težav z uhaja-njem urina pritoži 30–40 odstotkovžensk. Pravi, da je starejšim generacijamo tem nerodno govoriti, mlajše pa s temnimajo večjih težav. Najpogostejši vzro-ki za ohlapnost mišic medeničnega dnaso prirojena slabost vezivnega tkiva, tež-ko delo, številne nosečnosti, urgentnaurinska inkontinenca, katere vzrok jemotnja v prenosu živčnih impulzov izmožganov do mišice mehurja – detruzor-ja. Opozarja, da so uspehi zdravljenjaboljši, če začnemo zdraviti, preden jestresna urinska inkontinenca že močnorazvita. Tako se operaciji lahko izogne-mo ali pa jo vsaj odložimo za več let,

zdravljenje pa začnemo z neinvazivni-mi metodami, kot so lasersko zdravlje-nje nožnice, magnetni stol in elektro-stimulacija mišic medeničnega dna.

Naprava za keglove vajeInkontinenco zdravimo z zdravili, ope-

racijo in laserjem, od lanskega leta tudis terapijo TMP, zdravnik pa je tisti, ki sve-tuje najprimernejšo obliko. Za zdaj ome-njena terapija TMP še ni vključena vnaše zdravstveno zavarovanje, a mordabo kdaj tudi to. Med prednostmi te te-rapije je dr. Sonja Ukmar, specialistkasplošne medicine, naštela tudi odpra-vljanje motenj potence in libida, otrde-lost mišic, depresijo in artrozo kolkov.Učinkovito alternativno neinvazivno me-todo za lajšanje in odpravljanja stresne,

urgentne in mešane inkontinence s po-močjo t. i. transpelvične magnetne sti-mulacije mišic medeničnega dna tako priženskah kot pri moških so poimenova-li tudi “fitnes naprava” za avtomatičnoizvajanje t. i. keglovih vaj. In menijo, dabo v prihodnosti postala zelo pomembendel odpravljanja težav.

Nekateri menijo, da so mišice mede-ničnega dna temelj našega zdravja, sajdržijo notranje organe pred gravitacijo.So kot nekakšen trampolin. Če ta tram-polin izgubi svojo funkcijo, pride do in-kontinence, splošnega nezadovoljstvater številnih drugih težav, ki so poveza-ne s tem. Zanimivo je, da v vzhodnih kul-turah učijo izvajanja keglovih vaj že deč-ke in deklice, stare deset let. Ker so po-znani po številnih rojstvih, je to zanjenormalna “preventiva”, in res – žensketudi po desetih porodih nimajo težavzaradi uhajanja urina. Trenutno pote-kajo tudi raziskave, ki merijo učinkovi-tost absorpcije mineralov v kosteh v po-vezavi z aktivnostjo mišic medeničnegadna. Izkazalo se je, da imajo osebe, kiimajo simptome inkontinence, ponava-di tudi težave z osteoporozo. Če bo ra-ziskava pokazala povezanost teh dveh in-dikacij, bomo lahko terapijo izvajali tudiv povezavi z osteoporoznimi bolniki.

Najprej kaplja, potem teče

Inkontinenca ni smrtno nevarna, je pa strahotno nadležna in močnoposlabša kakovost življenja pri tistih, ki se soočajo z njo. Pa še vedno o njejtežko spregovorimo. Od lanskega oktobra je bilo tudi zaradi predstavitvePelvi centrov po Sloveniji, ki so namenjeni zdravljenju te težave, narejenegaveliko. Ozaveščenost je boljša, ljudje laže spregovorijo o uhajanju urina, skaterim se sooča 20–30 odstotkov mlajših žensk, zlasti po porodu, in 50odstotkov starostnikov. To je tudi pogostejša težava diabetikov.

ZA NAŠE ZDRAVJE: Inkontinenca


® Monika Kubelj

»Pri diabetikih lahko prihaja zaradi motnje vpresnovi sladkorja do pretirane žeje, pitja inposledično do čezmernega izločanja urina.

Zaradi okvare živcev prihaja do motnjerefleksnega loka, ki uravnava odvajanje

urina. Pogostejša so tudi vnetja urotrakta.Čim bolj je urejena sladkorna bolezen, tem

manj je zapletov,« poudarja dr. SonjaUkmar.

foto

: OSE

BNI

ARH

IVS.

U.

Diabetična nevropatija je ena najpogo-stejših bolezni perifernega živčevja in jetudi eden prvih znakov za sladkornobolezen. Prve simptome diabetične ne-vropatije največkrat prepoznate po zba-danju v stopalih in nogah ter po občut-ku, da vam noge gorijo. Veliko bolnikovopisuje občutek tudi kot “nemirne noge”(neprijeten občutek v nogah, ki sili bol-nika, da jih nenehno premika in iščeugodnejši položaj). Z napredovanjembolezni se bolečine ali nelagodni občut-ki iz končnih delov okončin širijo protisredini telesa. Po navadi bolezen naj-prej prizadene stopala, potem dlani, natopa se širi proti sredini telesa.

Površinska protibolečinskaelektrična stimulacija ali TENS

To je metoda zdravljenja bolečin, ki jouporabljamo na podlagi teorije vrat. Da

zaznamo bolečino, je potrebno, da tan-ka živčna vlakna (tanka mielinizirana intanka nemielirizirana) prinesejo signaldo celic T, ki se nahajajo v hrbtenjači. Ce-lice T sprejemajo bolečinske signale injih pošiljajo naprej po drugih živčnihvlaknih do možganov, kjer občutimobolečino. Na to, ali se bo signal za bole-čino prenesel iz tankih živčnih vlaken-prek celic T do možganov, pa vplivajotudi signali iz drugih debelih živčnihvlaken (debela mielinizirana živčna vlak-na). Ta vlakna s svojimi signali vplivajona celice T tako, da celice T ne prenese-jo bolečinskih signalov iz tankih živčnihvlaken do možganov, kjer občutimo bo-lečino. Površinska protibolečinska elek-trična stimulacija – TENS (transcuta-neus electrical nerve stimulation) izko-rišča teorijo vrat tako, da pošilja elektri-čne signale po debelih mieliniziranih

TENS in zdravljenjediabetične nevropatije

Bolečina je simptom, ki ga bolnik ne more deliti z drugo osebo. Pogosto jeposledica okvar perifernega živčevja, ki je posledica notranjih (sladkornabolezen, uremija, pomanjkanje vitamina B12 …) in zunanjih vzrokov(delovanje težkih kovin npr. – svinca, živega srebra…, zdravil, alkohola,vitaminov, pri starejših pa tudi zaradi degenerativnih procesov). Bolezenokvare perifernega živčevja imenujemo periferna nevropatija in prizadeneveč kot 10 odstotkov prebivalcev po 55. letu starosti.

ZA NAŠE ZDRAVJE: Sladkorni bolnik in nevropatska bolečina

® Simona Gosar, mag. farm.

živčnih vlaknih do ce-lic T, kjer ti signali de-lujejo kot zaviralci pre-nosa bolečinskih signa-lov iz tankih živčnihvlaken do možganov.

Viri: Meh D.,TENS in zdra-vljenje diabetične nevropati-je; Medicinsko-tehnični pri-pomočki: zbornik 2004; str.18–23.

IZ NAŠIH DRUŠTEV


Dominik Soban

Naš nacionalni program nalaga dru-štvom in posameznikom veliko odgo-vornost pri ozaveščanju in informiranjubolnikov o njihovi odgovornosti za lastnozdravje. Bolnika bo moral laični sveto-valec nenehno spodbujati k motivira-nosti za samooskrbo ter spremljati nje-govo zadovoljstvo in kakovost življenja.Torej skrbeti za zdravo in pravilno pre-hrano, za uživanje in porabo energije,zlasti pa bo moral paziti na odvečne ka-lorije. Zato mora biti laični svetovalecvsaj delno zgleden diabetik, ki ima tudiveliko znanja.

Usposabljanje Seveda bo treba prostovoljce še do-

datno usposobiti, da bodo lahko preje-li certifikat za to odgovorno delo. Obtem pa se odpirajo dodatna vprašanja indileme, do katere mere lahko laik sve-tuje – pomaga, ali lahko prevzame tudidel strokovnega dela. Odgovornost ševedno ostaja pri zdravniku – diabetolo-gu. Iz pogovorov s posamezniki ugota-vljamo, da bo težko najti prave ljudi, ki

bodo ustrezali tako visokim kriterijemin še zadovoljili stroko. Pa tudi diabeto-loška in internistična stroka morata datisvoj odgovor! V Zvezi društev diabetikovSlovenije, v društvih diabetikov in pre-ostali zainteresirani javnosti smo pri-pravljeni!

Izbor kandidatovLetos bodo društva skupaj z diabeto-

logi izbrala primerne kandidate, kibodo pozneje pridobili še dodatna psi-

hološko-socialna znanja. Pripravilibodo tudi ustrezno študijsko literatu-ro in testne vprašalnike. Ko bo vse topod streho in bo stroka rekla svoje, boo tem obveščena tudi javnost. Koordi-nacijski odbor za kronične bolezni priministrstvu za zdravje podpira pobu-do, odprlo pa se je še vprašanje, kakomrežiti in kako organizirati laične sve-tovalce. Ti lahko postanejo pomembenelement in sestavni del verige pri zdra-vljenju sladkorne in tudi drugih bole-zni. Trenutna gospodarska kriza, ko

zaposlovanja stro-kovnih delavcevsploh ni in ko vzdravstvenem si-stemu primanjkuje400 zdravnikov inveč kot 1500 medi-cinskih sester, jelahko mreža lai-čnih svetovalcevdobrodošla. Kajtipri laičnih svetoval-cih bodo sodelova-li tudi zdravniki,medicinske sestre,farmacevti in us po -sobljeni in izobra-

ženi diabetiki tipov 1 in 2.

Laični svetovalci prostovoljci bodo le-tos in v začetku leta 2015 pripravljeni,svoje morata reči in se na to odzvatistroka in politika. Zelo pomembno in pri-poročljivo bi bilo, da bi v nekaj letih pre-ventivno pregledali večino odraslih Slo-vencev, zlasti pa rizične skupine. Boljeje preventivno zdraviti in ozaveščati kotpa izvajati zelo drago kurativo, ko je bo-lezen že težko obvladljiva.

Pomoč diabetikom in strokiProstovoljci, laični svetovalci, bodo razvijali neko notranjo moč zadiabetike, ki bo temeljila na načelih darovanja dela svojega prostega časa,znanja in sposobnosti drugim, pomoči potrebnim in sorodnim dušam s podobnimi težavami. Nova strategija in nove smernice sicer razglašajo,da je vsak bolnik s sladkorno boleznijo tudi svoj zdravnik. Torej kaj jeprostovoljec v tem sklopu zdravljenja? Tisti, ki svetuje, pomaga, predlagain prenaša svojo pozitivno energijo pri spreminjanju kakovosti življenja žeodkritim sladkornim bolnikom, pa tudi državljanom, zlasti pa rizičnimskupinam.

Župan Nove Gorice Matej Arčon z goriškimi prostovoljci

n Društvo diabetikov Nova Gorica

Diabetiki odprtega srcaDruštvo je v marcu izpeljalo svoj volilno-programski občnizbor. Ob dobri udeležbi smo izvolili novega-starega predsed-nika društva Dominika Sobana in nov izvršni odbor. Tako imadruštvo novo podpredsednico Nado Sotlar in novo tajnico Ju-lijo Soban. Delo za nazaj je bilo dobro ocenjeno, zlasti delovneterapije v Rogaški Slatini, Dnevi odprtih vrat društva, kjer smoza več kot 500 občanov organizirali brezplačne meritve krvne-ga sladkorja, krvnega tlaka, holesterola, izmerili telesno masoter cepili proti gripi. Ob svetovnem dnevu diabetesa smo izde-lali nov plakat in letake za gospodinjstva ter z modro barvo osvet-lili dvorec Coronini in stavbo Mestne občine Nova Gorica.

Občni zbor je sprejel tudi program dela za leto 2014. Tako smože izpeljali humanitarno akcijo zbiranja oblačil, obutve, igračter drugih tekstilnih izdelkov. Akcijo smo peljali skupaj z Zve-zo prijateljev mladine Slovenije. Nabrali smo več kot tono ra-zličnega blaga, darovalcev pa je bilo več kot sto. Akcijo so vo-dile naše prostovoljke. Diabetiki so tako pomladno “prevetrili”omare in krepko pomagali pomoči potrebnim.

Organizirane meritve Naša dekleta so izpeljala tudi meritve krvnega sladkorja in pri-tiska več kot 50 mladostnikom iz Nove Gorice. Moči in idej namne manjka, se pa kronično srečujemo s pomanjkanjem finan-čnih sredstev in letos še s prostorsko problematiko, saj sebomo morali seliti v druge prostore. Vabim prostovoljce, da senam pridružijo, kajti skupaj smo močnejši.

Dominik Soban

IZ NAŠIH DRUŠTEV


n Društvo diabetikov Murska Sobota

Aktivnosti pri nasNa rednem zboru članov smo potrdili letošnji delovni načrtin se ozrli v pretekle dosežke. Letos smo ob svetovnem dne-vu ledvic skupaj z društvom ledvičnih bolnikov opozarjali nabolezen ledvic, ki doleti marsikaterega sladkornega bolnika.Vsak četrtek smo spoznavali prednosti rednega gibanja in seodločili, da delavnico zopet ponovimo. Novih moči pa smosi nabrali na okrevanju v Strunjanu.

Kako čas hitro teče, smo ugotovili na rednem letnem volilnemzboru članov društva diabetikov Murska Sobota. Zbora se jeudeležilo kar lepo število članov. Posebej veseli smo bili pri-sotnosti podpredsednika Marjana Šiftarja, strokovnega oseb-ja diabetične ambulante Splošne bolnišnice Murska Sobota,diabetologinje Nataše Pitz, dr. med., Petre Hegeduš, med.sest., predstavnikov društev diabetikov Lendava, Ljutomer inGornja Radgona ter plesne skupine Prijateljice. Pogrešali pasmo predstavnike političnega življenja.

Pregled delovanja društvaZačeli smo s strokovnim predavanjem Nataše Pitz, dr. med.,o hipoglikemiji. Sledila so poročila predsednika, blagajnika terkomisij o delu v preteklem letu. Predsednica Danijela Santlse je najprej dotaknila delovanja društva, ki deluje v pozitivnismeri, saj smo bogat program, ki smo si ga zadali, v celoti tudiizpolnili, pa čeprav nas je že na začetku leta presunila tragi-čna smrt našega takratnega predsednika Darka Miholiča.Sledila je predstavitev načrtov za leto 2014. Odločili smo seza organizacijo različnih strokovnih predavanj in predstavitevpripomočkov za zdravljenje sladkorne bolezni, edukativnihokrevanj v različnih zdraviliščih po Sloveniji, dva izleta in pik-nik s pohodom in raftingom na reki Muri v spomin na Darka,organizirali bomo Nordijsko hojo in delavnico Pomen telesneaktivnosti pri sladkorni bolezni, udeležili se bomo srečanja po-murskih diabetikov v Lendavi, Športno-rekreativnega sreča-nja diabetikov Slovenije v Velenju – Topolšici ter proslave obsvetovnem dnevu sladkorne bolezni v Kopru. Ob koncu letabomo obiskali nepokretne člane in jih obdarili z majhno po-zornostjo ter razdelili socialno pomoč članom, ki bodo do po-

moči upravičeni. Organizirali pa bomo tudi zaključek leta. Napodročju športa z vidnimi uspehi delujeta balinarska in šahov-ska sekcija. Vsi udeleženci so z navdušenjem podprli programdela za letošnje leto, za katero upamo, da bo vsaj tako uspe-šno, če ne še bolj kot preteklo. Prizadevnim članom je pod-predsednik zveze podelil priznanja. Nato smo razrešili članeodborov in komisij ter izvolili novo-staro vodstvo z manjšimispremembami. Vabimo vse, ki ste nam enaki ali pa tudi ne,da se včlanite v naše društvo in pomagate pri tem bogato za-stavljenem programu, da nam bo s skupnimi močmi vse touspelo izpeljati.

Skupna akcija sladkornih in ledvičnih bolnikovOb svetovnem dnevu ledvic smo v skupni akciji z Društvomledvičnih bolnikov Pomurja postavili informacijsko točko v trgov-skem središču BTC v Murski Soboti. Prostovoljci društva inzdravstveni delavci ter dijaki Srednje zdravstvene šole MurskaSobota smo seznanjali mimoidoče z boleznijo ledvic in slad-korno boleznijo. Kot vemo, je ravno sladkorna bolezen najpo-gostejši vzrok za okvaro ledvic. Obiskovalcem nakupovalne-ga središča smo brezplačno merili krvni sladkor in krvni tlak.Delili smo razne brošure ter jih ozaveščali o pomenu in posle-dicah bolezni.

Nekaj obiskovalcev smo opozorili na visok krvni sladkor in pri-tisk ter jim svetovali obisk osebnega zdravnika. Upamo, da smoza obiskovalce naredili kaj koristnega. Z željo, da bi takšnih in-formacijskih točk bilo čim več v različnih krajih in da bi se lju-dje ozaveščali o zdravem načinu življenja, smo se 6. aprila, obsvetovnem dnevu zdravja, odpravili na Otok ljubezni v Ižakov-ce. Na naši informacijski točki smo merili sladkor, obiskovalciso imeli na voljo merjenje krvnega pritiska. Na ogled sta bilamodel debelega črevesa in stojnica, na kateri smo dobili infor-macije o preventivnem programu Svit. Poskrbljeno je bilo zarekreacijo pod vodstvom fizioterapevtke iz Splošne bolnišniceMurska Sobota. Po plesno-kulturnem programu je sledilo dru-ženje ob pokušnji zdravih prigrizkov in domačih dobrot.

Končana sezona delavnice in začetek novih oblik izobraževanjaVsak četrtek smo se udeležili delavnice Pomen telesne aktiv-nosti pri sladkorni bolezni pod vodstvom fizioterapevtke Met-Dobra udeležba na zboru članov

Aktivnosti ob svetovnem dnevu ledvic in naša ekipa

IZ NAŠIH DRUŠTEV

n Društvo diabetikov Mežiške doline

Zbor članovDruštvo diabetikov Mežiške doline se je 29. marca sestalo narednem letnem zboru članov društva. Kot po navadi smo tudiletos začeli s kratkim kulturnim programom in predavanjemdirektorja Zdravstvenega doma Ravne na Koroškem dr. Puš-nika o vplivu diabetesa v pro-metu in o začetku aktivnostinorveškega vzorca gledezdravljenja sladkorne bole-zni na daljavo, v katerega seje aktivno vključilo naše dru-štvo.

Posebno pa smo bili veseli,da se je našega občnega zbo-ra udeležila tudi naša diabe-tologinja dr. Metka Epšek, kije poudarila pomen spremlja-nja sladkorne bolezni zaradivarne vožnje v prometu. Zbo-ra se je udeležilo 99 naših čla-

nov, ki so pozitivno ocenili delo preteklega leta ter sprejeli pro-gram dela za leto 2014. S svojo prisotnostjo so zbor pozdra-vili naslednji gostje: županja Občine Črna na Koroškem mag.Romana Lesjak, župan Občine Mežica Dušan Krebel, pred-sednik Društva diabetikov Dravograd, predsednica Društvainvalidov Mežiške doline in predsednik Koronarnega društvaKoroške. Po končanem zboru članov smo se zadržali ob pro-stem klepetu v prijetni glasbi in plesu.

Besedilo in foto: Max Kragelnik

Okrevanje vzdravilišču StrunjanDruštvo diabetikov Mežiškedoline je tudi letos od 6. do 13.aprila organiziralo okrevanje vzdravilišču Strunjan, katere-ga se je udeležilo 35 našihčlanov. Tedenski program je bilzelo pester in zanimiv za vseudeležence, saj je vključevaldnevne aktivnosti, kot so hi-drogimnastika, vodna aerobi-ka in sprehodi v bližnji okoliciz vodenimi izleti.

Obiskali smo tudi italijansko


Prisotni na občnem zboru

ke Vlaj in se ob tem prijetno razgibali in sprostili. Konec mar-ca smo delavnico zaključili, vse do jeseni. Toda že od aprilanaprej bomo razgibavanje nadomestili z nordijsko hojo pod istimvodstvom, kar nas že zelo veseli. Nismo pozabili tudi na izobra-ževanje, tako smo marca izvedli predstavitveno delavnico vad-be tai chi, starodavno kitajsko veščino gibanja za dobro zdra-vje in počutje, ki nam jo je predstavil Anton Žitek, ter predsta-vitev novega zdravila za zdravljenje diabetične nevropatije.Aprila nas je obiskala dipl. med. sest. Dragica Jošar in nampredavala o zdravstveni negi diabetičnega stopala.

Marija Barber

Izobraževalno okrevanjeDruštvo diabetikov Murska Sobota nadaljuje svoje poslanstvotako, da vsako pomlad organizira oddih na morju. V nedeljo,

6. aprila, smo krenili iz Murske Sobote v Strunjan, kjer smo sepridružili diabetikom Velenja in Mežice. Program okrevanja jebil izjemno pester in koristen. Udeleževali smo se zahtevnihpohodov v Šentjane, Portorož, Lucijo in Izolo, koristna je bilatudi nordijska hoja. Pester program se je odvijal v bazenu, po-šteno smo se razgibali pri aerobiki, prav tako pri telovadbi vvodi. Ob morju smo imeli sprostitveno vadbo, ki nam je razbi-strila duha in nas napolnila s pozitivno energijo. Udeleževali

smo se vsebinsko bogatih predavanj, kar nam bo zelo koristi-lo. Animatorji in predavatelji so se zelo potrudili. Pridni kuhar-ji in natakarji so prav tako skrbeli za nas. Teden je prehitro mi-nil, prijetno smo se družili, to pa ljudem manjka, saj se prevečzapirajo vase!

Branka Balažic

Na aktivni delavnici se vidimo zopet jeseni.

Strunjan kar vabi s pohodi.

IZ NAŠIH DRUŠTEV

n Društvo diabetikov Kamnik

Trideset let delovanjaV kulturnem domu Kamnik smo s proslavo 22. marca poča-stili 30-letnico delovanja Društva diabetikov Kamnik. Diabe-tes je bolezen, ki človeku spremeni življenje, a z njo še ved-no lahko živimo polno. Pri tem je seveda zelo dragocenapodpora drugih, ki se srečujejo z istimi težavami in so že od-krili, kako si to bolezen olajšamo.

Glavni namen društva je, da združuje bolnike in jim daje pod-poro, odgovore na vprašanja in napotke, kako si pomagatisam. Posebno čast smo imeli, da sta nas nagovo-rila župan občine Kamnik Marjan Šarec in predsed-nik zveze Peter Miklavčič. Ob tej slovesnosti smoobema podelili zahvali, prav tako diabetologinji dr.med. Jani Plavc in dipl. med. sestri Kati Časar, ki ssvojim strokovnim znanjem, predavanji in učnimi de-lavnicami ozaveščata člane društva. Z zahvalo smose spomnili tudi pobudnika in ustanovitelja društvadr. Aleksandra Dopliharja. Prav tako smo podelili zahvale gorenjskim dru-štvom in kamniškim osnovnim šolam, ki sodeluje-jo na tekmovanju v znanju o sladkorni bolezni, ki gaže 15. leto prireja Zveza društev diabetikov Slove-nije. Tudi na kulturo nismo pozabili, saj se z zdrav-jem lepo dopolnjujeta. Lepa pesem, skladba aliples nam popestrijo dan in dvignejo razpoloženje.Da gibanje niso samo hoja, tek in kolesarjenje, sonam predstavile plesalke skupine Zlata leta iz dru-štva Bayani. S skladnim plesom so pokazale, kako

prebudimo pravo žensko v sebi. Današnjo proslavo nam je po-lepšalo nekaj najboljših učencev iz Glasbene šole Kamnik. Za-ključili pa smo s skladbo Cvetje v jeseni, ki nam je dala po-gum, v spodbudo, da bomo globoko ljubili sebe, naravo in vseljudi okrog nas. Zahvale so bile dodeljene tudi podjetjemaJohnson &Johnson in Roche ter vsem zaslužnim v odboru.

Imeli smo tudi občni zborOb tej priložnosti smo izvolili delovna telesa, poročali o pro-gramih v letu 2013 in predstavili načrt za leto 2014 s finančnimporočilom.Razšli smo se polni načrtov za delovanje društva za dobro vsehčlanov.

Savica Juntez


mesto Milje, znano še iz srednjega veka in s slikovitim man-dračem v središču mesta, ter zelo lepim pogledom na Trst intržaško pristanišče. Posebej se nam je vtisnil v spomin obisk

oljarne Toškan v vasici Lopar,kjer smo se seznanili z nači-nom pridelave oljčnega oljater pokusili strunjanski pršut.Poleg tega, da smo vsak danpreverjali svoj krvni sladkor inkrvni tlak, smo organizirali tudipredavanje o zdravi prehrani,se seznanili z Bonovo terapi-jo in poslušali predavanje olimfni masaži. Svojo dejavnostsmo popestrili tudi v sodelova-nju z društvoma diabetikov izVelenja in Murske Sobote, sajsmo se skupaj podali na skup-ne rekreacijske pohode in iz-lete. Naša najstarejša udele-ženka, Iva Čepi, ki je stara 80let, pa je tudi v rekordnem času(eno uro in 10 minut) prišla izStrunjana v Portorož. Skupna

odločitev vseh udeležencev je bila, da se bomo prihodnje letookrevanja v Strunjanu udeležili v še večjem številu.

Branko Lepičnik

Prihodnje leto nas bo še več.

Udeležba na naši prireditvi je bila zelo dobra.

IZ NAŠIH DRUŠTEV

n Društvo diabetikov Dravograd Polžki

Spomladanskedogodivščine

Letos smo se za pusta po red-nem tedenskem pohodu slad-kali z diabetičnimi krofi. Zadva dni smo se odpravili vLaško in uživali v termah. Prviapril pa smo uspešno presta-li v družbi dr. Ervina Pečnika.

Pust je pač vsako leto na to-rek in ob torkih imamo Polžkitudi tedenske pohode. Ker paje pust čas, ko so v navadipustne šeme, smo se našemi-li tudi mi ter ob zvokih diato-nikov veselo preganjali zimopo dravograjskem trgu. Praz-novanje pusta sega v pred-krščansko dobo, saj so nje-govo izročilo prevzeli Rimlja-ni in si v predpomladnem časuustvarili več praznikov, ob katerih so se tudi šemili. V srednjiEvropi so se po letu 1300 zabave prenesle na čas pred štiri-desetdnevnim postom. Tako smo pusta po pohodu pohrusta-li pri Slavici ob diabetičnih krofih in kapljici vina.

Z vlakom v LaškoPo lanskem dvakratnem kopalnem izletu z vlakom v Laškosmo se letos namenili kar dva dni skupaj uživati v ThermaniLaško. Ob zgodnjem odhodu z dravograjske železniške po-staje in nekajurni udobni vožnji smo okoli 9. ure ob cviljenjuželezniških zavor že pristali v Laškem. Takoj smo se podalido hotela, kjer je sledila prijava, se namestili v sobe in takojpohiteli plavalnim užitkom naproti, ki so trajali vse do pozne-ga popoldneva. Kosilo pa smo tako kot lani tudi tokrat pospra-vili v kopalkah. Večerjo smo imeli v bližnji restavraviji ob pi-vovski žirafi, se ve – v nam primerni količini. Brez večerne-ga druženja in petja pa tudi ni šlo. In po primerno ranem ju-

tru zopet na plavanje. Nato smo se s pesmijo odpravili na vlakproti domu.

Dan potegavščinV torek, 1. aprila, ko je bil neuradni praznik dneva norcev, kiizvira iz 18. stoletja, ko je dvorni norec nasmolil kralja Ludvika


Prvoaprilskega pohoda se je udeležilo več kot 40 članov.

n Društvo diabetikov Sežana

Prve dejavnosti v letu 2014

Društvo diabetikov Sežana je začelo s svojimi dejavnostmiže v začetku letošnjega leta. Prvi sklop so bile učne delavni-ce o zapletih pri sladkorni bolezni, sledila sta tudi pohoda vBrestovici pri Povirju in Čičariji.

Delavnice o okvarah na očeh in ledvicah so bile v prvih dvehmesecih v Komnu, Sežani in Divači, tudi za člane iz občine Hrpe-

lje - Kozina, vodila jih je Klara Peternelj, medicinska sestra izZdravstvenega doma Sežana. Čeprav je bilo ravno tedaj vprometu veliko težav, nastajali so zastoji, je bila udeležba do-kaj dobra. Ob tem se iskreno zahvaljujemo občini Komen,Ljudski univerzi Sežana in OŠ Divača, ki so nam omogočileizvedbo teh brezplačnih delavnic.

Pohodi in ogledi znamenitostiDel drugega sklopa je bil pohod v Brestovici pri Povirju, kjersmo si po obisku vodnih kalov ogledali tudi udorno jamo –vodila nas je Darinka Stojkovič – in nazadnje še Etnografskorazstavo pri Jožetu Stojkoviču v Brestovici. Na ogled so sta-ra kmečka orodja, ki so še ostala na kmetiji, družinske slike,

XIV., smo se člani podali na pohod proti Homcu v SlovenjGradcu. Dravograjčani smo se dobili ob 16.30 pred zdravstve-nim domom ter se peljali z Modrim dirkačem do Slovenj Grad-ca, kjer so nas za kulturnim domom pričakali slovenjegraškiPolžki.Na ta dan so v navadi potegavščine, ki jih objavljajo tudi TVin časopisi. Več kot 40 pohodnikov v potegavščino ni verjeloali pa so mamljivo povabilo kljub temu preverili, po pohodu smonamreč zavili v gostišče Vili, kjer je za nas dr. Ervin Pečnik Bibipripravil pice, spekel pa jih je naš član Vili. Po okusni Bibijevispecialiteti nas je peljal v kletne prostore gostišča, kjer ima lepourejeno spominsko sobo našega nekdanjega predsednikaTita, na katerega se še v današnji krizi pogosto spomnimo. Pri-znam, da sem se tudi sam malo bal potegavščine našegadoktorja.

Ivan Pavlič

IZ NAŠIH DRUŠTEV

n Društvo diabetikov Jesenice

Občni zborZadnji dnevi zime. A toplo sonce nam že prinaša pomlad, takopa se nam je nakazovalo tudi dobro vzdušje, da uspešno iz-peljemo občni zbor. S svojim obiskom so nas počastili tudižupan Občine Jesenice Tom Tomaž Mencinger in predstav-niki vseh gorenjskih društev diabetikov. Pred začetkom ob-čnega zbora smo vzdušje popestrili s 'stand up' programomIva Berlota. Po uvodnih besedah predsednika Ota Keliha seje začelo zares.

Izvolili smo delovno predsedstvo in druge organe. Predsed-nik je podal poročilo o delu za leto 2013. »Bilo je leto zelo tež-kih gospodarskih razmer, vendar ocenjujem, da je bilo našedelo uspešno in da smo zastavljene naloge opravili kakovo-stno v predvidenih rokih.« Ugotovil je, da smo pri finančni rea-lizaciji prihodke presegli za 4,3 odstotka, kar smo pokrili z ostan-kom dohodkov iz preteklegaobdobja. V društvo je vključe-nih 502 članic in članov iz gor-nje Gorenjske, največji delež(60 odstotkov) jih je iz občineJesenice. Od vseh redno pla-ča članarino 91,2 odstotka čla-nov.

Osnovna nalogadruštva – spoznavanjesladkorne bolezniPri tem se zavedamo, da lah-ko le svetujemo, sladkornobolezen pa obvladujejo bolni-ki sami po navodilih diabeto-logov. Za izvajanje nalog smov letu 2013 pridobili od mini-strstva za zdravje »status hu-manitarne organizacije poseb-nega pomena s področjazdravja«. Uspešno smo so-delovali z gorenjskimi društvidiabetikov, zvezo, primerno z

občinami gornje Gorenjske, uspešno z Občino Jesenice, Kra-jevno skupnostjo Sava, ki nam omogoča delovanje, Društvomupokojencev Jesenice, aktivom žena, krajevnimi skupnostmi,ustrezno z dijaki Srednje zdravstvene šole na Jesenicah, dia-betološko ambulanto Splošne bolnišnice Jesenice in pred-stavniki farmacevtov. Poročila iz vseh dejavnosti so bila kako-vostna in obširna ter nagrajena z aplavzom članov in gostov.Predsednik se je zahvalil članom izvršnega odbora za vestnodelovanje pri izpeljavi programa, članom pa za udeležbo.

Program dela društva za leto 2014 Kljub številnim neznankam, zlasti na finančnem področju, smooptimistično načrtovali in prepričani smo, da ga bomo uspe-šno realizirali. Sestavili smo ga iz potreb članov, zato zajemapreventivo, socialno pomoč, rekreativne dejavnosti in druže-nje. Po podrobnejši predstavitvi programa je predsednik ugo-tavljal, da bo delo izvršnega odbora zelo zahtevno, ker bo tre-ba pridobiti več donatorjev in podpornikov ter redno spremlja-ti vse stroške. Toda smo optimisti in skupaj nam bo uspelo.

Oglasili so se tudi gostjeŽupan je pozdravil prisotne in dejal: »Lepo je priti med vas inposlušati poročila. Ste eno od prostovoljnih društev, ki v obči-ni že dolgo delujejo.« Silva Žontar nam je prebrala pozdravnopismo predsednika zveze Petra Miklavčiča in nas pozdravilatudi v svojem imenu. Pozdravili pa so nas tudi vsi drugi pred-stavniki gorenjskih društev diabetikov, ki so ugotavljali, da sepri svojem delu vsi srečujemo z enakimi težavami. Ker na lan-ski volilni konferenci nismo zapolnili vseh mest v IO, smo iz-volili še eno svežo moč v izvršilni odbor. Pomagala nam bo Ma-rija Kozmus, med. sest., in s tem vnesla v društvo še dodat-no strokovno delo. Na koncu nam je predsednik zaželel še na-prej prijeten in uspešen večer. Besedilo in foto: Anuša Ferjan


Utrinki z občnega zbora

stari in novejši novci ter knjige in brošure iz časov, ko je bilaslovenska beseda na tem območju prepovedana. Drugi po-hod je sledil v Čičariji z ogledom vasi Golac in njene okoli-ce, kjer se najde tudi kaj iz obdobja okoli prve svetovne voj-ne – vodna zajetja, šli smo tudi do nekdanje kontrolne toč-ke iz zadnjega obdobja na slovensko-hrvaški meji, zaključi-li pa na Turistični kmetiji pri Cepčovih, kjer smo se okrepča-li. In ker je bil dan žena, smo prisotne žene pogostili ter jimizročili simbolični nagelj. V programu smo imeli tudi pohodna Gorjanskem, ki pa je bil zaradi slabega vremena presta-vljen na poznejši čas.

Jože Volovec

IZ NAŠIH DRUŠTEV

n Društvo diabetikov Škofja Loka

25 let našega društvaTridesetega marca leta 1989 je bilo v Škofji Loki na predloginiciativnega odbora, ki ga je vodil dr. Jože Možgan, ustano-vljeno Društvo za boj proti sladkorni bolezni Škofja Loka,pozneje pa se je s spremembami statuta preimenovalo v Dru-štvo diabetikov Škofja Loka.

V društvu se združujejo diabetiki iz občin Škofja Loka, Gorenjavas - Poljane, Žiri in Železniki. Leta1993 smo dobili težko priča-kovanega svojega zdravnika diabetologa. Ambulanto vse odleta 1993 vodi diabetolog Tomaž Camlek, dr. med. Zdaj jo obi-skuje že 2300 sladkornih bolnikov. Ta pridobitev je bila zelo po-membna za našo občino in za nas diabetike. Delovanje društvaje bilo usmerjeno v izobraževanje, preventivo, športne progra-me, okrepilo se je sodelovanje z diabetološko ambulanto in Zve-zo društev diabetikov Slovenije. V naših 25 letih delovanja je bilov društvu opravljenega veliko prostovoljnega dela, ki ima izjemenpomen v procesu boljšega obvladovanja sladkorne bolezni.

Občni zbor ob jubilejuOb 25-letnici društva so bila na občnem zboru 29. marca po-deljena priznanja našega društva Zasebni diabetološki ambu-lanti dr. Camlek, Osnovni šoli Ivana Grohar, Branetu Bonu inpevskemu zboru LTH Škofja Loka. Zahvalno listino zveze jeprejela diabetološka ambulanta dr. Camleka. Zahvalo in pri-


n Zgornjesavinjsko društvo diabetikovMozirje

Občni zborČlani Zgornjesavinjskega društva diabetikov smo se v začet-ku marca zbrali na občnem zboru, ki so se ga udeležili tudimozirski podžupan, nazarska županja, predstavnica Zveze dru-štev diabetikov Slovenije in predstavnica Občine Ljubno.

V uvodnem delu smo prisluhnili zanimivemu in koristnemupredavanju dr. Damjana Justinka, spec. int. med., iz bolnišni-ce Topolšica, ki nam je podrobneje opisal problem diabetičnenevropatije in nas poučil, kako lahko to nevšečnost prepreču-jemo in lajšamo. V drugem delu smo analizirali lansko delo insprejeli program aktivnosti za letos. Iz poročila, ki ga je podalpredsednik društva Anton Venek, je bilo razvidno, da je bil lan-ski program dela v celoti uresničen.

PreventivaOrganizirali smo tri predavanja: Kako brez tablet lajšamo bo-lečine, Vse o demenci in Uporaba aloe vere pri sladkornih bol-nikih. Predavanja so bila dobro obiskana, zlasti tisto o demen-ci. V občinah Mozirje, Ljubno, Luče in Gornji Grad smo orga-nizirali učne delavnice. Medicinske sestre iz diabetološke am-bulante Bolnišnice Topolšica so opravljale meritve povprečnevrednosti sladkorja v krvi za obdobje treh mesecev HbA1c. Vobčinah Luče in Gornji Grad smo sočasno merili tudi holeste-rol. Meritev so se udeležili tudi nečlani, saj tako odkrivamo novesladkorne bolnike.

Okrevanje na Debelem rtiču že desetičzapored in druge aktivnostiŽe deseto leto smo organizirali edukativno okrevanje na De-belem rtiču. V letu 2013 se ga je udeležilo 46 članov. S pomoč-jo programa, v katerem so predavanja, zdravstvene storitve,pravilna prehrana in telesna aktivnost ter druženje, se člani na-učijo, kako bi morali živeti doma, da bi laže obvladovali slad-korno bolezen. Tudi v preteklem letu je medicinska sestra vsakprvi in tretji četrtek v mesecu merila sladkor in holesterol v krviter krvni tlak. Meritve so namenjene vsem krajanom, saj takoodkrivamo nove sladkorne bolnike ali nezdravljeno sladkornobolezen. Krajane, ki imajo povišane vrednosti, medicinska se-stra napoti k osebnemu zdravniku. V občini Mozirje smo po-slali obvestilo v vsa gospodinjstva in pozvali krajane, naj se me-ritev udeležujejo v čim večjem številu. V letu 2013 smo članomomogočili, da so lahko opravili analizo srčno-žilnega sistemaz magnetnoresonančno tehniko. Meritve so opravili predstav-niki podjetja Evita iz Poljčan. Udeležili so se jih člani iz vsehobčin, v katerih deluje društvo. V preteklem letu smo tudi po-skrbeli, da so si lahko vsi člani brezplačno zamenjali aparateza merjenje sladkorja.

Predsedniki gorenjskih društev ob jubileju škofjeloškega društva

IZ NAŠIH DRUŠTEV

znanja sta podelila predsednica društva Silva Žontar in diabe-tolog Tomaž Camlek.

Zahvala predsednici za predano deloKer je bilo letos tudi volilno leto, smo se skupaj s predsednikigorenjskih društev zahvalili predsednici društva Silvi Žontar zanjeno dvanajstletno uspešno vodenje društva. Za uspešno vo-denje društva in sodelovanje na ravni občin se ji je zahvalil žu-pan Občine Škofja Loka Miha Ješe. Članica Draga Galzinija,ki je bila pred 25 leti v iniciativnem odboru za ustanovitev na-šega društva in ki spremlja delo društva od začetka, je v ime-nu izvršnega odbora Silvi Žontar podelila naziv častne člani-ce društva za dosežene uspehe ter požrtvovalno delo v Dru-štvu diabetikov Škofja Loka.

Nova predsednica Stanka BertonceljOb razrešitvi predsedovanja društvu se je Silva Žontar zahva-lila za pomoč in sodelovanje posameznikom, ki so ji pomaga-li vse od leta 2002; diabetologu Tomažu Camleku, predsedni-kom gorenjskih društev, strokovni službi zveze, prostovoljcemin vsem, ki so na občnih zborih spremljali njeno delo in pripo-mogli k temu, da so bili načrtovani programi uresničeni s skup-

nimi močmi in zadovoljstvom. Novi predsednici Društva dia-betikov Škofja Loka pa je zaželela veliko uspehov pri vodenjudruštva.

Stanka Bertoncelj, foto: Marko Proj


Socialni programKomisija za socialne zadeve je odobrila denarno pomoč ne-katerim članom pri plačilu prispevka za okrevanje na Debe-lem rtiču. Sladkorni bolnici, ki ima poleg sladkorne bolezni šeepilepsijo in prirojeno možgansko okvaro, smo iz tega progra-ma plačali spremljevalko za okrevanje. V društvu poznamo so-cialne razmere vseh članov, saj jih naši poverjeniki ob pobi-ranju članarine obiščejo vsako leto na domu. Prav tako vsajenkrat na leto obiščejo naše člane v domovih za varstvo sta-rejših. Tako spoznajo težave sladkornih bolnikov in predlaga-jo, koga je treba ponovno obiskati. Ob ponovnih obiskih jih tudiskromno obdarimo.

Športna dejavnostKer so naši člani iz vse Zgornje Savinjske doline, ne more-mo organizirati rednih telesnih aktivnosti. Člane ozavešča-mo, kako pomembna je telesna aktivnost za sladkornegabolnika. Nekateri člani se v svojih občinah udeležujejo de-javnosti, ki jih organizirajo druga društva. Naše društvo po-

maga članom finančno tudi pri nakupu vstopnic za kopanjev Termah Topolšica.

Druženja članovZa sladkornega bolnika je psihofizična stabilnost zelo po-membna. Društvo si prizadeva, da bi bilo čim več druženj, injih tudi sofinancira po svojih zmožnostih. Tako smo v letu 2013organizirali udeležbo na športnem srečanju sladkornih bolni-kov v Mariboru. Naši člani so se udeležili pohoda in se vese-lo družili s sladkornimi bolniki iz vse Slovenije. Organiziralismo izlet na Bizeljsko in si ogledali Repnico Najger ter etno-grafski muzej na prostem v Kumrovcu. Po kosilu smo se ve-selo zavrteli v ritmu glasbe. Družili smo se tudi na svetovni dansladkornih bolnikov, ki smo ga počastili s predavanjem, poho-dom in družabnim srečanjem. Ob tej priložnosti smo v trgovi-ni TUŠ naključnim kupcem merili sladkor v krvi. Medicinskasestra je opravila kar 50 meritev.

Na Ljubnem pa smo organizirali klepet ob kavi. Srečanje je bilozelo prisrčno, saj so udeleženci sproščeno poklepetali in iz-menjali izkušnje o zdravljenju. V decembru smo se z družab-nim srečanjem poslovili od leta 2013. Veseli nas, da se orga-niziranih druženj udeležuje vsako leto več članov.

Z roko v rokiDruštvo sodeluje z osnovnimi šolami po občinah in jih spod-buja, da se učenci vključujejo v tekmovanje iz znanja o slad-korni bolezni. Rezultati, ki jih dosegajo na tekmovanjih, sozelo lepi, za to gre vsa zahvala mentorjem. Poudariti moramotudi dobro sodelovanje z diabetološko ambulanto BolnišniceTopolšica. Dr. Justinek in vse medicinske sestre so nam ved-no pripravljeni pomagati pri uresničevanju naših programov inz nasveti. Dobro sodelujemo tudi z zvezo in društvi ter zdrav-stvenimi domovi na lokalni ravni.

Marija Venek

Od leve proti desni: župan Škofje Loke Miha Ješe, dolgoletna predsedni-ca Silva Žontar skupaj s članico Nežko Rupar in diabetologom TomažemCamlekom

IZ NAŠIH DRUŠTEV


n Društvo diabetikov Lenart

Občni zborZbralo se je veliko članov, a se letos kljub vabilom našega zbo-ra ni udeležil noben občinski predstavnik. Zelo pa smo biliveseli podpredsednika zveze Marjana Šiftarja. Sledila sta po-zdrav in kratek kulturni program. Zapele so nam pevke ljud-skih pesmi Društva upokojencev Lenart, na harmoniko pa jezaigral mladi Alen Živko. Sledila sta predavanje Novartisa ozapletih na očeh in predstavitev nogavic Refleksa Mikro Poloza diabetike.

Še preden smo začeli z de-lom, smo z minuto molka po-častili spomin na vse preminu-le v lanskem letu, še posebejsvež je spomin na JanezaKrambergerja, člana izvršne-ga odbora in predsednika ob-čnega zbora, ki je vedno vo-dil sejo, a ga ni več med nami.

Pregled našega delaPredsednica Jožica Vračko jepodala poročilo o uresničeva-nju programa za lansko leto infinančno poročilo ter napovedprograma za letos. Kljub finan-čnim težavam je bilo naše delouspešno in opravili smo vse na-črtovane programe pravoča-sno. Optimistični smo, da bomoprogram za leto 2014 kljub fi-nančnim težavam s prizadev-nostjo vseh članov uspešno iz-vedli. Prednost dajemo preven-

tivi, predavanjem, izobraževalnemu okrevanju in meritvam. Zav-zemali se bomo za socialni program, rekreacijo in druženje. Zaizvajanje programov vedno primanjkuje denarja, kljub temu pa sezvezi za sredstva FIHO, občinam in vsem donatorjem zahvalju-jemo za pomoč, da smo lahko izpeljali zastavljeni program.

Aktivnosti zveze in podelitev priznanjPodpredsednik zveze Marjan Šiftar je pozdravil navzoče in sezahvalil za povabilo. Predstavil je aktivnosti zveze, pohvalil delonašega društva in nas seznanil s programom. Na koncu je iz-rekel čestitke vsem delavcem zdravstvenih ustanov, osnovnihšol, predvsem pa vsem, ki delujejo v organih društva. Sreča-nje je bilo tudi priložnost za podelitev priznanj. Bilo jih je kar

veliko. Na predlog izvršnega odbora društva je zveza našimprizadevnim članom podelila enajst priznanj zveze, in sicer enosrebrno in 10 bronastih, ki sta jih s čestitkami in zahvalo za pri-zadevno in dolgoletno delo podelila podpredsednik zveze Mar-jan Šiftar in predsednica društva Jožica Vračko.

Jožica Vračko

Srebrno plaketo z listino je prejela Milka cartl, bronasto pla-keto z listino pa naslednji člani: Anton Družovec, Slavko Jan-čič, Alojz Jančar, Anton Rojko, pokojni Janez Kramberger (na-mesto Janeza Krambergerja je priznanje prevzela njegova ženaJožica), Vilma Polanec, Stanko cartl, Slavko Štefanec, Rudi Te-tičkovič in Štefka Rajšp.

Prejemniki priznanj Zveze društev diabetikov Slovenije (od leve proti desni): Rudi Tetičkovič, Jožica Kramber-ger, Vilma Polanec, Alojz Jančar, Anton Rojko, Anton Družovec, Slavko Štefanec, Slavko Jančič, Milka Cartl, Stan-ko Cartl in Štefka Rajšp. Pridružila sta se še Marjan Šiftar, podpredsednik zveze, in Jožica Vračko, predsednicaDruštva diabetikov Lenart.

n Društvo diabetikov Zagorje ob Savi

Nordijska hoja Najprej so nas podkovali v teoretičnem znanju, nato smo sezbrali pri Europarku Zagorje in pod vodstvom vaditelja gospo-da Milana Bedrača začeli hoditi. Zdaj se zbiramo in pridno na-biramo metre in kilometre po parku. Dobimo se vsak dan zju-traj ob 9. uri, ob torkih pa ob 16. uri popoldne. Vse člane va-bimo, da se nam pridružite!

Ivan Polanec

Vse za zdravo telo


Datum Vse bi na Čas in zbir no mes to Kon takt na ose ba + tel. št.Društvo diabetikov Cerknicavsak 1. četrtek v mesecu Pohod po okolici Cerknice ob 14.00, pri gostišču Šega Doroteja Nared, 031 652 0875. julij Piknik ob 14.00, lovski dom Zelše Doroteja Nared, 031 652 087Društvo diabetikov Domžalevsako sredo Uradne ure od 9.00 do 12.00 pisarna društva, 01 721 42 797. junij Izlet v deželo kozolcev ob 7.00, AP Domžale pisarna društva, 01 721 42 7921. junij Merčunov daljši ali krajši pohod po dogovru glede na prijave Tone Košmerlj, 041 679 787Društvo diabetikov Dravogradvsak torek Skupinski pohodi v okrolici Dravograda ob 17.00, ZD Dravograd Anica Repnik, 051 381 013vsak četrtek Skupinski pohodi v okrolici Slovenj Gradca ob 17.00, kulturni dom SG Ana Rutnik, 031 667 035vsak petek Skupinsko kolesarjenje po kolesarski poti ob 17.00, športna hala SG Danica S. Kotnik, 040 279 806julij ali avgust Izlet se še dogovorimo Ivan Pavlič, 040 562 472Društvo diabetikov Gornja Radgonavsako sredo Uradne ure in meritve krvnega sladkorja od 10.00 do 12.00, v pisarni društva Viljem B. Barovič, 070 771 701vsak četrtek Rekreativni pohodi in meritve krvnega sladkorja od 16.30 do 18.30, v pisarni društva Elizabeta Wolf, 041 374 612od 8. do 15. junija Aktivni oddih v Rogaški Slatini po dogovoru Viljem B. Barovič, 070 771 701Društvo diabetikov Hrastnikvsak ponedeljek Uradne ure v društvenih prostorih od 9.00 do 11.00, na sedežu društva Leopold Majes, 041 317 545 in

Vojka Železnik, 040 841 828vsak ponedeljek Informacije po telefonu od 9.00 do 11.00 telefon društva, 081 611 34vsak 1. torek v mesecu Merjenje sladkorja, holesterola in pritiska od 8.00 do 10.00, na sedežu društva Alenka Ostrožnik, 040 841 828 in Viktor Ramšak vsako 1. sredo v mesecu Pohod v okolico Hrastnika ob 9.00, pred društvenimi prostori Vojka Železnik, 040 841 828enkrat na mesec Kopalni dan celodnevni izlet Leopold Majes, 041 317 545 in

Vojka Železnik, 040 841 82820. junij Športno rekreativno srečanje DD z družinskimi člani ob 11.00, v Prapretnem Leopold Majes, 041 317 545 in

Vojka Železnik, 040 841 828od januarja do junija Predstavitev dela društva po karajevnih skupnostih od 17.00 do 18.30, na sedežih KS Leopold Majes junij Delavnica na prireditvi, meritve KS, HOL in pritiska, Alenka Ostrožnik 040 841 828 in

(v sodelovanju z turističnim društvom) od 15.00 do 19.00, hrastniška tržnica Vojka Železnik, 040 841 828 Pišete nam lahko na e-naslov: [email protected], [email protected]

Društvo diabetikov Idrijavsako sredo Telovadba ob 16.00, Športni center Idrija D. Kavčič, 041 448 424vsak četrtek Uradne ure od 9.00 do 11.00 Henrik Petrovčič, 041 945 377vsak petek Nordijska hoja ob 16.00, UTA D. Kavčič, 041 448 424Društvo diabetikov Ilirska Bistricavsak ponedeljek Organizirana telovadba od 19.00 do 20.00, društveni prostori Venčka Bergoč, 031 475 404vsako sredo Vaje za sprostitev od 19.00 do 20.30, društveni prostori Venčka Bergoč, 031 475 404vsako sredo Dežurstvo na sedežu društva ob 11.00 do 12.00, sedež društva po razporedu na oglasni deskivsak četrtek Balinanje ženske in moški ob 17.00, dvorana Zabiče Karel Celin, 051 338 288vsak četrtek Balinanje ženske in moški ob 18.00, balinišče Koseze Karel Celin, 051 338 288vsakega 1. in 16. v mesecu Dežurstvo z merjenjem KS in holesterola ob 11.00 do 12.00, sedež društva po razporedu na oglasni deskiDruštvo diabetikov Jesenicevsak ponedeljek V juliju in avgustu ni telovadbe. od 17.30 do 18.30, TVD Partizan društvo, 040 480 939vsako sredo Uradne ure, merjenje krvnega sladkorja, tlaka, holesterola ... od 17.00 do 19.00, KS Sava društvo, 040 480 939vsak četrtek Telovadba od 16.30 do 17.30, TVD Partizan društvo, 040 480 9396. junij Izlet: Vršič–Trenta–Kobarid avtobus na društvu prijave, Draga Veharod 8. do 15. junija Letovanje v Strunjanu avtobus na društvu prijave, Draga Vehar21. junij Merčunov daljši ali krajši pohod ob 7.30, dom; 8.30, Lom pod Strožičem Čazim Babič, 041 909 96128. junij Meddruštveni pohod: Pot treh gradov Škofja Loka ob 9.00, parkirišče Tehnik Čazim Babič, 041 909 9615. julij Meddruštveni pohod na Veliko planino (Kamnik) ob 8.00, Črnivec Čazim Babič, 041 909 96112. julij Pohod: Pokljuška luknja ob 9.00, Zatrnik Čazim Babič, 041 909 961

V juliju in avgustu uradnih ur in meritev ni. Društvo bo zopet odprto prvo sredo v septembru.Društvo diabetikov Kamnikvsak 1. in 3. torek v mesecu Uradne ure od 9.00 do 11.00, društvo upokojencev Kamnik,

Kolodvorska 5, 1. nadstropje Savica Juntez, 041 285 3417. junij Izlet obvestijo naknadno Marjeta Bukovšek, 041 484 23310. junij Učna delavnica: Pomembnost prehrane diabetika ob 10.00, v društvu Kolodvorska 5 Savica Juntez, 041 285 34117. junij Meritve krvnega sladkorja od 8.00 do 9.00, v društvu Marija Podbevšek21. junij Merčunov daljši ali krajši pohod ob 7.30, dom; 8.30, Lom pod Strožičem Savica Juntez, 041 285 34128. junij Meddruštveni pohod: Pot treh gradov Škofja Loka ob 9.00, park pri Tehniku Savica Juntez, 041 285 3415. julij Meddruštveni pohod na Veliko planino ob 8.00, Črnivec Savica Juntez, 041 285 341Društvo diabetikov Kočevjevsak ponedeljek Telovadba s fizioterapevtko od 17.00 do 18.00, OŠ Ljubo Šercer Branka Kovačič, 041 518 256vsak 3. torek v mesecu Kopanje v Dolenjskih toplicah ob 9.00, AP Kočevje Branka Kovačič, 041 518 256vsako 1. sredo v mesecu Uradne ure, merjenje sladkorja in krvnega tlaka od 9.00 do 11.00, pisarna društva Branka Kovačič, 041 518 256vsako 2. sredo v mesecu Informacije in svetovanje od 12.00 do 13.30, pisarna društva Ksenija Vidoševič, 031 299 555vsak četrtek Joga in refleksoterapija po prijavah Ksenija Vidoševič, 031 299 555vsak 1. četrtek v mesecu Uradne ure, merjenje sladkorja in krvnega tlaka od 16.00 do 18.00, pisarna društva Branka Kovačič, 041 518 256vsak zadnji četrtek v mesecu Pohod v okolici Kočevja: Stezice do zdravja po prijavah Zofija Cvitkovič, 031 681 326vsak četrtek v juliju Kopanje v Njivicah na Krku po prijavah, do torka Ksenija Šperanda Vidoševič, 031 299 555vsak petek Klepetalnica in družabne igre ob 16.00, po prijavah, pisarna društva Milena Kaligarič, 041 280 67610. junij Pohod in piknik po prijavah, do 2. junija Ksenija Šperanda Vidoševič, 031 299 55521. junij Pohod, kolesarjenje, raft po prijavah, do 15. junija Ksenija Šperanda Vidoševič, 031 299 555

AK TIVNOSTI DRUŠTEV


Datum Vse bi na Čas in zbir no mes to Kon takt na ose ba + tel. št.Društvo diabetikov Kopervsako 1. sredo v mesecu Uradne ure od 18.00 do 19.00, AMTK Koper Marija Podvršič, 031 708 132vsak petek Keglanje od 19.00 do 20.00, Bonifika Koper Stanko Miklič, 031 714 821Društvo diabetikov Kranjvsak ponedeljek in sredo Uradne ure od 16.00 do 18.00, društvena pisarna v Diab. centru Kranj društvena pisarna, 04 202 83 10 ali 031 485 490vsak drugi ponedeljek v mesecu Brezplačne meritve gleženjskega indeksa od 16.00 do 18.00, društvena pisarna v Diab. centru Kranj društvena pisarna, 04 202 83 10 ali 031 485 490vsak tretji ponedeljek v mesecu Brezplačne meritve HbA1c od 16.00 do 18.00, društvena pisarna v Diab. centru Kranj društvena pisarna, 04 202 83 10 ali 031 485 490vsako sredo Meritve KS, HOL, trigliceridov, krvnega tlaka od 8.30 do 9.30, društvena pisarna v Diab. centru Kranj društvena pisarna, 04 202 83 10 ali 031 485 490vsak četrtek (od januarja do majain od septembera do decembera Redna tedenska telovadba od 19.10 do 20.10, Diabetični center Kranj društvena pisarna, 04 202 83 10 ali 031 485 4907. junij Družabno srečanje in predavanje: Diabetično stopalo (dr. Kristanc) ob 10.00, Prebačevo društvena pisarna, 04 202 83 10 ali 031 485 49021. junij Merčunov daljši ali krajši pohod ob 7.00 / 8.30; Dom pod Storžičem / Lom društvena pisarna, 04 202 83 10 ali 031 485 49028. junij Pohod in srečanje z gorenjskimi društvi po poti treh gradov ob 9.00, parkirišče Tehnika društvena pisarna, 04 202 83 10 ali 031 485 4905. julij Pohod na Veliko planino (DD Kamnik) ob 8.00, na Černivcu društvena pisarna, 04 202 83 10 ali 031 485 49019. julij Kolesarski izlet: Predoslje–Visoko–Šenčur ob 9.00, Brunarica Štern Kokrica društvena pisarna, 04 202 83 10 ali 031 485 490Društvo diabetikov Lenartvsak 1. ponedeljek v mesecu Pohod po Slovenskih goricah ob 10.00, trgovina Klasek Stanko Cartl, 041 438 573vsak 3. ponedeljek v mesecu Pohod po Slovenskih goricah ali kopanje (po dogovoru) ob 10.00, trgovina Klasek, po dogovoru Stanko Cartl, 041 438 573vsako sredo Uradne ure od 9.00 do 11.00, v društveni pisarni Jožica Vračko, 031 661 283vsako 1. sredo v mesecu Merjenje krvnega sladkorja od 9.00 do 11.00, v društveni pisarni Jožica Vračko, 031 661 283od 6. do 13. julija Okrevanje v Termah Lendava po dogovoru Jožica Vračko, 031 661 283Društvo diabetikov Lendavavsak ponedeljek Uradne ure od 9.00 do 11.00, UE Lendava Zsuzsi Kepe, 051 488 100vsak 2. torek v mesecu Predavanja na temo diabetesa in komplikacij ob 15.00, ZKD Zsuzsi Kepe, 051 488 100vsako sredo Telovadba ob 17.30, doma za starejše v Lendavi Zsuzsi Kepe, 051 488 100Društvo diabetikov Litija in Šmartnovsak ponedeljek in sredo Uradne ure od 8.00 do 11.00, društvena pisarna društvena pisarna, 01 898 15 84vsak ponedeljek in sredo Telovadba ob 19.30, športna dvorana društvena pisarna, 01 898 15 84vsako sredo Plavanje v bazenu v Šmartnem od 16.00 do 17.00, bazen v Šmartnem društvena pisarna, 01 898 15 84vsako 1. sredo v mesecu Merjenje sladkorja, krvnega tlaka, holesterola od 8.00 do 10.00, društvena pisarna društvena pisarna, 01 898 15 84vsak četrtek Pohodi v bližnji in daljni okolici ob 8.00, po dogovoru društvena pisarna, 01 898 15 84vsak četrtek Ustvarjalne delavnice ob 17.00, društvena pisarna društvena pisarna, 01 898 15 84Društvo diabetikov Ljubljanacelo leto Vse informacije o aktivnostih in dodatne informacije Judita Erjavec, 041 708 500 vsak ponedeljek Uradne ure, merjenje krvnega sladkorja, krvnega tlaka, holesterola od 14.00 do 18.00, Ulica stare pravde 2 pisarna društva, 01 28 22 133vsak ponedeljek in sredo Keglanje (predhodna prijava na Društvu) od 10.00 do 11.00 Marija Pust, 040 388 966vsak 1. ponedeljek v mesecu Merjenje glikiranega hemoglobina (Hba1c) in mikroalbuminov od 15.00 do 18.00, Ulica stare pravde 2 pisarna društva, 01 28 22 133vsak torek in četrtek Uradne ure, merjenje krvnega sladkorja, krvnega tlaka, holesterola od 9.00 do 11.00, Ulica stare pravde 2 pisarna društva, 01 28 22 133vsako sredo Voden sprehod na grad z merjenjem KS od 10.00 do 12.00, Ulica stare pravde 2 031 708 500vsako 1. in 3. sredo v mesecu Vodna telovadba od 19.00 do 20.00, Inštitut za rehabilitacijo RS Neli Kapus, 041 601 421vsak četrtek Aerobna telovadba od.17.00 do 18.00, Športno društvo Tabor Neli Kapus, 041 601 421vsako 1. soboto v mesecu Planinski izleti po dogovoru Neli Kapus, 041 601 421Društvo diabetikov Ljutomervsako 3. sredo v mesecu Pohod po dogovoru, v pisarni društva Anica Halabarec, 02 582 19 59vsak zadnji četrtek v mesecu Z igro in zabavo do več znanja ob 18.00, v pisarni društva Majda Slavinec, 040 123 544Društvo diabetikov Mariborvsak dan Plavanje in savna v Fontani od ponedeljka do petka, 4 ure Terme Fontanavsak ponedeljek Namizni tenis od 10.00 do 11.00, dvorana Tabor Lidija Salamon, 02 228 23 10vsak 1. ponedeljek v mesecu Brezplačne meritve sladkorja v krvi od 9.00 do 12.00, trgovina Medika (novi Mercator) trgovina Medikavsak pon., tor. in čet. Uradne ure od 9.00 do 12.00, Trubarjeva 15 Lidija Salamon, 02 228 23 10vsak ponedeljek in sredo Kegljanje od 10.00 do 11.00, dvorana Tabor Lidija Salamon, 02 228 23 10vsako sredo Uradne ure od 12.00 do 16.00, Trubarjeva 15 Lidija Salamon, 02 228 23 10vsako sredo Meritve sladkorja Promto, Partizanska 16vsak petek Pikado vsak 1. petek od 10.00 do 12.00, Lidija Salamon, 02 228 23 10

ostali od 15.00 do 18.00, ŠD Branik3. junij Delavnica: Kako živim s sladkorno boleznijo od 10.00 do 12.00, Trubarjeva 15 Lidija Salamon, 02 228 23 103., 10., 17. in 24. junija Rusko kegljanje od 17.00 do 19.00, Trubarjeva 15 Lidija Salamon, 02 228 23 105. junij Pohod: Pohodimo sladkorno bolezen ob 10.00, Trubarjeva 15, prijave Lidija Salamon, 02 228 23 106. junij Kolesarjenje ob 16.00, Trubarjeva 15, prijave Lidija Salamon, 02 228 23 10od 9. do 16. junija Okrevanje na otoku Vis prijave Lidija Salamon, 02 228 23 1028. junij Pohod: Velika planina ob 7.00, pri bolnici, prijave Lidija Salamon, 02 228 23 101., 8., 15., 22. in 29. julija Rusko kegljanje od 17.00 do 19.00, Trubarjeva 15 Lidija Salamon, 02 228 23 104. julij Kolesarjenje ob 16.00, Trubarjeva 15, prijave Lidija Salamon, 02 228 23 1026. julij Pohod: Krn in Krnsko jezero ob 5.00, pri bolnici, prijave Lidija Salamon, 02 228 23 10

Razne športne aktivnosti obvestila na spletni strani in oglasni deski društva www.diabetiki-mb.siDruštvo diabetikov Mežiške dolinevsak ponedeljek in torek Uradne ure društva od 15.00 do 18.00, pisarna društva dežurni, 02 822 02 33vsak ponedeljek in četrtek Pohodi po okolici Leš ob 14.00, pri Lukanu Jaroš Kodrun, 041 420 131vsak torek Pohodi po okolici Mežice ob 16.00, avtobusna postaja Fanika Vrhnjak, 031 454 622vsako sredo Pohod po okolici Črne na Koroškem ob 16.00, pri cerkvi Branko Lepičnik, 041 283 029vsak četrtek Pohod po okolici Kotelj ob 15.00, na Rimskem vrelcu Mira Bertalanič, 031 539 470vsak četrtek Pohod po okolici Raven na Koroškem ob 15.00, pred zdravstvenim domom Dragica Cizerl, 040 397 784



Datum Vse bi na Čas in zbir no mes to Kon takt na ose ba + tel. št.vsako nedeljo Pohod po okolici Prevalj ob 14.00, pri občini Roman Potočnik, 041 754 2561. junij Pohod na Uršljo, Ivarčko, meritve Ravne Branko Lepičnik, 041 283 02910. junij Srečanje državnikov pri Najevski Lipi Črna Branko Lepičnik, 041 283 02914. junij Piknik, šport, igre Prevalje Kotnik, Močnik, BertalaničDruštvo diabetikov Murska Sobotavsak ponedeljek Balinanje od 8.30 do 10.00, pri domu upokojencev MS Helena Copot, 041 343 630vsak ponedeljek Delavnica nordijske hoje ob 18.15, pred grajsko ploščadjo Marija Barber, 031 511 816vsak 2. in zadnji torek v mesecu Uradne ure v prostorih društva od 11.00 do 13.00, Tomšičeva 15, MS (dijaški dom) Helena Copot, 041 343 630vsako sredo Šahiranje od 8.30 do 10.00, v prostorih DD MS, Tomšičeva 15 Jože Šadl, 041 806 826vsako 1. sredo v mesecu Sestanek društva ob 17.00, v klubu PAC, Lendavska ul. 5, MS Jožica Gibčar, 041 953 87421. junija Merčunov daljši ali krajši pohod na Storžič obvestimo pravočasno Danijela Santl, 031 526 710julija Srečanje pomurskih diabetikov v Lendavi obvestimo naknadno Danijela Santl, 031 526 710

Vse informacije o prihajajočih dogodkih lahko spremljate tudi na naši spletni strani http://www.dd-ms.lrf-pomurje.si/napovednik/Društvo diabetikov Novo mestovsak dan Plavanje v Termah Šmarješke toplice in Dolenjske toplice od 12.00 do 14.00, od 19.00 do 21.00, celodnevne Saša Mikec, 0590 39 855, 064 160 300vsako sredo Uradne ure od 9.00 do 11.00, Rozmanova ulica 10, Novo mesto Saša Mikec, 0590 39 855, 064 160 300vsako 2. sredo v mesecu Pohod ob 13.30, OŠ Grm Novo mesto Danijela Vidmar, Frančiška Vovk, 064 160 30011. junij Pohod: Radulja–Klevevž ob 13.30, OŠ Grm Novo mesto Danijela Vidmar, Frančiška Vovk, 064 160 30026. junij Športno-rekreativno srečanje in piknik obvestila prejmete Saša Mikec, 0590 39 855, 064 160 300

Koledar dogodkov društva, aktualne objave, članki spletna stran: http://ddnm.siDruštvo diabetikov Piranvsako nedeljo Pohod s člani društva Faros ob 9.30, pri OŠ Lucija (z osebnimi avtomobili) Maruša Pečnik, 031 628 491 (prijave v soboto)

Kontaktni podatki društva: Miran Stiplošek (predsednik), 051 391 750, [email protected]štvo diabetikov Posavje-Brežicevsak četrtek Uradne ure od 9.00 do 11.00, na društvuDruštvo diabetikov Postojnavsako sredo Športne dejavnosti od 16.00, v ŠC Postojna Ivica Bergoč, 031 708 322vsak četrtek Uradne ure, meritve krvnega sladkorja in pritiska od 9.00 do 11.00, ZD Postojna Marica Batis, 051 233 510Društvo diabetikov Ptujvsako sredo Dežurstvo v društveni pisarni: prijave, informacije, od 8.00 do 10.00, društvena pisarna Zalika Vučak, 051 272 804,

posvetovanja in druge aktivnosti Velikonja Marija, 027 551 581vsako 1. sredo v mesecu Naročilo vstopnic za Terme Ptuj od 8.00 do 10.00, društvena pisarna Zalika Vučak, 051 272 804vsako 2. sredo v mesecu Razdelitev kart, merjenje sladkorja v krvi in krvnega tlaka od 8.00 do 10.00, društvena pisarna Zalika Vučak, 051 272 804od 6. do 13. julija Šola za diabetike v Termah Lendava železniška postaja Zalika Vučak, 051 272 80414. junij Izlet na Koroško železniška postaja Sonja Korošak, 041 528 615Društvo diabetikov Slovenj Gradecvsak petek Kegljanje od 16.00 do 17.00 Stane Oblak, 040 603 853vsak petek Kolesarjenje ob 17.00, Nama Nova oprema Minka Repnik 4. junij Pohod po Plešivski poti z avtom do Suhodolnika Olga Repotočnik, 041 945 66411. junij pohod na Kremžarico ob 15.30, Nova oprema Olga Repotočnik, 041 945 66418. junij Pohod na Kozjak z avtom do Jankota Olga Repotočnik, 041 945 66425. junij Pohod do Partizanskega doma ob 15.30, Nova oprema Olga Repotočnik, 041 945 664Društvo diabetikov Škofja Lokavsak torek Plavanje v bazenu CSS v Stari Loki od 19.00, v Stari Loki Janez Jemec, 031 617 895vsak torek in sredo Prijave, informacije, meritve KS, holesterola in KT od 8.00 do 10.00, v društveni pisarni Irena Terkaj, 051 486 462enkrat na mesec Rekreativni pohod po dogovoru (sproti obveščeni) ob 15.00, AP Škofja Loka Silva Žontar, 031 390 284po dogovoru Meritve gleženjskega indeksa za člane društva po dogovoru Irena Terkaj, 051 486 46214. junij Srečanje in piknik za člane DD iz Škofje Loke in Selške doline ob 10.00, v Gorajtah Irena Terkaj, 051 486 46228. junij Pohod in srečanje z gorenjskimi društvi po poti treh gradov ob 9.00, parkirišče Tehnika Tanja Oblak, 031 675 494Društvo diabetikov Trbovljevsak torek in sredo Uradne ure od 10.00 do 12.00, na društvuDruštvo diabetikov Tržič21. junij Merčunov daljši ali krajši pohod ob 7.30, Lom pod StrožičemDruštvo diabetikov Velenjevsak ponedeljek Uradne ure ob 9.00 do 11.00 in od 15.00 do 16.00, sejna soba DU Milica Vertačnik, 070 875 519 in

Milan Ugovšek, 031 769 141vsako sredo Rekreacija: kopanje, telovadba v vodi, druženje ob 8.30 do 11.30, bazen Topolšica Fanika Jurjovec, 03 89 11 085, 031 437 595vsako sredo Tedenski pohod Velenje ob 16.00, Ribiška koča Velenje Matija Boškič, 031 404 564vsak četrtek Tedenski pohod Šoštanj ob 16.00, Ribiška koča Šoštanj Fanika Jurjovec, 03 89 11 085, 031 437 59521. junij Pohod: Polzela–Šentjungert–Gora Oljka obvestilo na oglasni deski ZD in društva Fanika Jurjovec, 03 89 11 085, 031 437 59512. julij Pohod po Gaberški poti obvestilo na oglasni deski ZD in društva Fanika Jurjovec, 03 89 11 085, 031 437 595Društvo diabetikov Zagorje ob Savivsak ponedeljek Keglanje ob 16.00, keglišče v Zagorju Kos Emilio, 041 651 697vsak torek Uradne ure od 9.00 do 11.00, na društvu Ivan Polanec, 041 520 583vsak torek Naročilo in dvig brezplačnih kart za kopanje na društvu za kopanje v DSO Izlake Ivan Polanec, 041 520 583vsak 2. torek v mesecu Meritve krvnega slodkorja, tlaka in holesterola od 10.00 do 11.00, na društvu Ivan Polanec, 041 520 583vsako sredo Kopanje v bazenu z fiziotarepevtko od 13.00 do 15.00, DSO Izlake Ivan Polanec, 041 520 583vsak četrtek Telovadba od 10.00 do 11.00, telovadnica Proletarec Ivan Polanec, 041 520 583vsak četrtek (od marca do nov.) Nordijska hoja ob 16.00, Poligon Izlake Ivan Polanec, 041 520 583 in Milana BedračDruštvo zgornjesavinjskih diabetikov Mozirje vsak četrtek Uradne ure od 9.00 do 12.00, na društvu društvo, 03 583 10 49


HUMORNOST,KOMIČNOST

VERTIKALNIPOLOŽAJ(2 besedi)

BEETHOV-NOVA

SIMFONIJAPRIPADNICA

GALCEVSestavil

JožePetelin

PROSTI-TUTKA

PRIVRŽENECUNIONIZMA

KOROŠKILJUDSKI

PLES

SRBSKOMOŠKO

IME

ZIMSKAPADAVINA

PERNATAŽIVALTUKAJ

3

TEKAČ NANAJDALJŠIATLETSKI

PROGI

RAZVOJ

VISOKAGORA

VJULIJCIH

VOKALAV BESEDI

PERON

HUDA JEZA,

RAZBUR-JENOST

NIZKOPOKRIVALO

MESTONA

AZURNIOBALI

7 VAŽIČZAMETEKRASTLINE

10

STARMOŽAKAR,OČANEC

ZNAMKAŽAG

INKOSILNIC

SLOVENSKINAROD

PRIPRAVAZA

STEPANJESMETANE

BELGIJSKISLIKAR(iz črk:

ROSEN)

6

PROSTORZA

SPUŠČANJEČESA

VRSTAOŽIGAL-KARJA

DENARV IRANU(iz: LIRA)

TUJEMOŠKO

IME(iz: TORN)

ENO ODPOIMENO-VANJ ZA

ALBANCA

TU IN ...DIAPOZITIV

(krajše)

ŠKOFOVSKAPOKRIVALA

MESTOV ŠVICI

PTIČPEVEC

FR. GENERAL(iz: SELCE)

Ž. IME(iz: KALIT)

ČRT TURKMAJHNA

SVETILKA

PREDNOST

11 MOŠKOIME

(iz črk:KELA)

1

DELSPROŽIL-

NEGAMEHANIZMA

HERCE-GOVEC

PRITOKSAVE

IZBOSNE

JADRANSKIOTOK

PRIBRAČU

2 AM. PEVECIN IGRALEC

(Frankie)ENAKI ČRKI

4. IN 16.ČRKA

ABECEDE

RIMSKAŠTEVILKA

2

ČRKIS

STREŠICAMIIGRALECSTEIGER

DOLGADOBA

VRSTAHRASTA

5GRŠKAČRKA

9

VZDEVEKKOŠAR-KARJA

JORDANA

EKONOMIST-KA PETRIN

NAŠ SLIKAR(Janez)

ČEŠKO:DA

GLASBENIKSOSS

VELIKOMESTO

VUKRAJINI

PERNATEŽIVALI

VRSTAPREPREK

(po fr. mestu)

POLITIČARKAGANDHI

8

ŠTEFANJAKOPIČ

POKLON,DARILO

PODOBNIČRKI

4

LEPOOBLIKOVANKOZARČEK

IZGRED

12

Pravilna nega nog pri sladkorni bolezni

Kremne pene

Dihajo.Takoj se vpijejo.

TOPMEDICUS, Nada Jurič, s. p.

Priporočajo diabetologi. Na voljo v lekarnah.


Kupon za nagradno križanko št.104 (maj 2014)

Ime in priimek: .............................................................................................................

Ulica: ..........................................................................................................................

Kraj in poštna številka: ..................................................................................................

Davčna številka in izpostava: ..........................................................................................

#

8 9 1 10 5 11 9 12

2 2 3 4 5 6 1 7 Črke iz oštevilčenih polj prenesitev sosednja polja in dobili boste tokratno geslo.

-

NAGRADNA KRIŽANKA Naslov rubrike

Nagrade za tokratno križanko podarja podjetje Topmedicus, Nada Jurič, s. p., Ptujska gora 13, 2323 Ptujska Gora. Rešenekrižanke s kuponom pošljite do 16. junija 2014 na naslov: Zveza društev diabetikov Slovenije, Kamniška ulica 25, 1000Ljubljana, s pripisom »Nagradna križanka«. Geslo iz prejšnje križanke se je glasilo: ZDRAVJE NOG – DELO PRAVIH ROK.

1

ZDRAVE NOGE VSEDO VISOKE STAROSTI

Z odpadki

Glavna nagrada:

10 x

Ortopedski

39 xdarilni paket

Z o

Si merite sladko

dpadki Z o

r v krvi?Si merite sladko

in

eaznimiS pr

lae sšVa

Si merite sladko

Glavna nagrada:

in

ko

r v krvi?Si merite sladko

Glavna nagrada:

nagrade!

nagrade!od 15. 4. do 15. 7. 2014.

od 15. 4. do 15. 7. 2014.

Glavna nagrada:

Glavna nagrada:

Im

vse podatke:

10 xopedski Ort

darilni paket

39 x

darilni paket

39 x

62%

44%46%

38%39% 35%

BOLNIKI S SLADKORNO BOLEZNIJO NAVAJAJO, DA BOLEZEN NA ŠTEVILNENACINE NEGATIVNO VPLIVA NA NJIHOVO VSAKODNEVNO ŽIVLJENJE:

ZMANJŠANJE BREMENA SLADKORNE BOLEZNI LAHKO ZELO IZBOLJŠAVSAKODNEVNO KAKOVOST ŽIVLJENJA BOLNIKOV S SLADKORNO BOLEZNIJO.ZA ZMANJŠANJE BREMENA SLADKORNE BOLEZNI NISO DOVOLJ LE ZDRAVILA.

TELESNOZDRAVJE

CUSTVENOSTANJE

FINANCNOSTANJE

INTERAKCIJE*MED ZDRAVILI

PROSTOCASNEDEJAVNOSTI

DELOIN ŠTUDIJ

*(medsebojno delovanje)

Vir: Nicolucci A in sod. Diabetes Attitudes, Wishes and Needs: Second Study (DAWN2). cross-national benchmarking of diabetes-related psychosocial outcomes for people with diabetes. Diabetic Medicine 2013; 30:767-77.

Novo Nordisk d.o.o., Šmartinska cesta 140, Ljubljana, T 01810 8700, E [email protected] , S www.novonordisk.si ali www.novonordisk.com.

SI/CD/0214/0008a

Novo Nordisk spreminja sladkorno bolezen z ozavešcanjem in preprecevanjem bolezni, z gradivi za bolnike in svojce, s podporo zdravstvenim delavcem in, seveda, z razvojem inovativnih zdravil in pripomockov.

C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K

Changing_Diabetes_2014_oglas_210x297.ai 1 4.3.2014 9:44:37

cena 1,60 - slovenian diabetes assosiation · 2017. 9. 7. · 26 kakšni zobni vsadki za diabetike?...

Documents