Tekstilna in grafična tehnologija

Seminarska naloga pri predmetu Tehnologija grafičnih procesov

BARVNI MODELI

Avtorja:

David LIČEN Andreja TIČAR

Ljubljana, november 2006

2

KAZALO

1. UVOD.......................................................................................................................................3 2. ZGODOVINSKI PREGLED BARVNIH MODELOV(1) ...................................................5 3. BARVNI MODEL.................................................................................................................12

3.1 Barvni modeli, ki imajo barve razporejeno modelatično............................................12 3.2 Barvni modeli, ki imajo barve razporejeno nemodelatično........................................13

4. Barvni model Pantone ...........................................................................................................15

4.1 Razvoj barvnega modela Pantone ................................................................................15 4.2 Pantone Matching system (PMS) (5) ...........................................................................17 4.3 Pantone Process Color System (5) ...............................................................................19 4.4 Pantone Hexachrome Color System (5).......................................................................19 4.5 Primer barvne karte Pantone Color Formula Guide (7) ..............................................20 4.6 Upraba Pantone barvne karte........................................................................................22 4.7 Uporaba Pantone modela v praksi................................................................................23

5. ZAKLJUČEK.........................................................................................................................25 6. LITERATURA ......................................................................................................................26

3

KAZALO SLIK Slika 2: Meyerjev trikotnik z rdečo, modro in rumeno barvo v ogliščih (2). .............................6 Slika 3: Harrisov barvni model (2)................................................................................................6 Slika 4: Barvni krog s kontinuiranim prehodom barvnih tonov (2)............................................7 Slika 5: Lambertova barvna piramida (2). ....................................................................................7 Slika 6: Runge-eva barvna krogla (2). ..........................................................................................8 Slika 7: Munsellovo tridimenzionalno barvno telo. .....................................................................8 Slika 8: Ostvaldov dvojni stožec (2). ............................................................................................9 Slika 9: CIE Yxy barvni model (2). ..............................................................................................9 Slika 10: Hickethierova razvrstitev barv s trimestnim številom v kocko (2). ...........................10 Slika 11: DIN barvna karta 6164 (2)............................................................................................10 Slika 12: C.I.E. L*A*B* barvni prostor (2). ...............................................................................11 Slika 13: Primer barvne karte Pantone.........................................................................................14 Slika 14: Lawrence Herbet (oče barvnega modela Pantone) (5)................................................15 Slika 15: Primeri oštevilčenja barv v barvni karti Pantone. .......................................................16 Slika 16: Barvni prostor Pantone (1)............................................................................................16 Slika 17: Barvni krog Pantone (1)................................................................................................17 Slika 18: Primer uporabe Pantone Matching Systema v računalniškem programu. .................18 Slika 19: Prikaz osnovnih barv v Hexachrome modelu..............................................................19 Slika 20: Prikaz zajemanja barv v CMYK in Hexachrom tisku (6)..........................................20 Slika 21: Prikaz 14 osnovnih standardnih barv Pantone (Basic Colors) (7). ............................21 Slika 22: Pantone Spayder ............................................................................................................22 Slika 23: Prikaz logotipa podjetja MARG (9). ............................................................................23 Slika 24: Primer podajanja barv v celostnem grafičnem priročniku (9). ...................................24

4

1. UVOD

Človek zaznava barvo skozi vso svojo zgodovino. V preteklosti je bilo število barv omejeno,

zaradi omejenega poznavanja naravnih pigmentov in barvil iz katerih so izdelovali barvo. Z

razvojem človeštva se je razvilo tudi področje organske sinteze barvil in pigmentov. Razvoj

tehnologije je prinesel, da lahko danes reproduciramo neomejeno število barv. Vsako barvo,

ki jo človek zazna je subjektivna zaznava vsakega posameznika. Subjektivna zaznava barve

pa ni vedno dovolj, predvsem kadar se želimo z barvo in njeno reprodukcijo ukvarjati bolj

profesionalno. Da bi lahko določeno barvo čim natančneje opredelili, poimenovali, razporedili

in označevali, so skozi zgodovino nastajale določene rešitve, ki so jih predstavljali barvni

modeli in zbirke barv.

Eden od teh barvnih modelov predstavlja tudi Pantone. Podjetje, ki je bilo ustanovljeno leta

1963 in se je do danes izkazalo kot izredno produktivno, saj ne proizvaja zgolj vzorčnikov,

ampak na tržišču ponuja najrazličnejše tipe programske opreme, oblikovalskih dodatkov in

publikacij.

Vloga Pantone barvnega modela je standardizacija posebnih barv, za olajšanje njihovega

reproduciranja in komuniciranja med oblikovalcem, proizvajalcem, prodajalcem ter kupcem.

5

2. ZGODOVINSKI PREGLED BARVNIH MODELOV(1)

• Prvi začetki segajo 350 let pred našim štetjem in jih zgodovinarji pripisujejo

Aristotelu. Aristotel naj bi lociral belo barvo nasproti črni barvi; rdeča pa naj bi se

nahajala med njima.

• Leonardo da Vinci (1452-1519) je definiral šest prabarv (belo, rumeno, zeleno, modro,

rdečo in črno).

• Singifrid Forsius (1611) je izdelal shemo v obliki kroga, v katerem je bila bela barva

nasproti črna, vmesne barve pa so bile rdeča, rumena, siva, zelena, modra.

• Francois d'Aguilon (1613) izbere skupek barv: belo, rumeno, modro, črno, ter razloži

nastanek oranžne, vijolične in zelene barve.

• Sir Isaac Newton (1704) sestavi spekter dnevne svetlobe iz sedmih osnovnih barv:

vijolične, indigo, modre, zelene, rumene, oranžne in rdeče. Barve so razvrščene v

krogu.

Slika 1: Newtonov spekter dnevne svetlobe iz sedmih osnovnih barv (2).

6

• Tobis Meyer (1758) opisuje trikotnik z rdečo, modro in rumeno barvo v ogliščih.

Slika 2: Meyerjev trikotnik z rdečo, modro in rumeno barvo v ogliščih (2).

• Moses Harris (1766) izdela prvi barvni model (naravni barvni model), ki temelji na

treh barvah, je v obliki kroga z 18 pestrimi barvami, ki so podane v 10 jakostnih

stopnjah.

Slika 3: Harrisov barvni model (2).

7

• Ignaz Schiffermüller (1772) izdela barvni krog s kontinuiranim prehodom barvnih

tonov.

Slika 4: Barvni krog s kontinuiranim prehodom barvnih tonov (2).

• Johann Heinrich Lambert (1772) je planiral barvni model, ki obsega vse naravne

barve. Sistematično je mešal osnovne barve (rumeno, rdečo, modro in belo), izdelal je

barvno piramido z osnovno ploskvijo, ki je enaka kot barvni trikotnik Tobiasa

Meyerja.

Slika 5: Lambertova barvna piramida (2).

8

• Lichtenberg (1775) je ilustriral barvni trikotnik Tobiasa Meyerja.

• Philipp Otto Runge (1770-1810) je izdelal barvni model, ki je zajemal vse možne

barve. Barve so bile razmeščene v kroglo. Na ekvatorju so čiste barve na polih bela

oziroma črna, ki ju povezuje siva os. Zgornja polovica krogle vključuje čiste barve.

Slika 6: Runge-eva barvna krogla (2).

• Albert Henry Munsell (1905) razvrsti barve v tridimenzionalno telo (barvno drevo).

Slika 7: Munsellovo tridimenzionalno barvno telo.

9

• Prase (1910) razvršča barve v obliki valja nesimetrične oblike. Zgornja ploskev valja

je bela, spodnja konica pa črna.

• Wilhelm Ostwald (1917) razvršča barve v dvojni stožec, ki pa ga ni mogoče širiti.

Slika 8: Ostvaldov dvojni stožec (2).

• CIE Yxy barvni model: gre za dvodimenzionalno predstavitev barve; deleži barvnih

vrednosti x,y se izračunavajo iz standardiziranih barvnih vrednosti X,Y,Z. svetlost y je

identična s standardizirano barvno vrednostjo Y.

Slika 9: CIE Yxy barvni model (2).

10

• A. Hickethiers (1952) izdela prvi poskus označevanja barv s trimestnim številom,

razmeščenih v barvnem telesu kocke po Sharpentieru .

Slika 10: Hickethierova razvrstitev barv s trimestnim številom v kocko (2).

• Herald Küppers (1958) barve razvršča v romboeder.

• Prof. Manfred Richter (1962) je avtor DIN modela (DIN-barvna karta DIN 6164). Ta

sloni na zaznavi enakih razmikov in eksaktnih matematičnih odnosih.

Slika 11: DIN barvna karta 6164 (2).

11

• CIE LAB barvni prostor (1976):

o L*,a*,b* - barvni prostor je oblikovan s pravokotno ležečimi osmi (L* =svetlo-

temno os; a*=rdečo-zelena os; b*=rumeno modra os).

Slika 12: C.I.E. L*A*B* barvni prostor (2).

o CIE L*C*h model: s kartezijskimi koordinatami opisan barvni prostor je lahko

podan tudi s cilindričnimi koordinatami L*, C*, h (L*=višina valja podaja

svetlost barve, C*=horizontalna razdalja med središčem in obodom valja,

h=kot med a osjo in barvo na krožnici valja. Čim večji je C*, tem bolj je pestra

barva.

o CIE-UCS barvna tabla: poudarjena je vizualna enakost razmikov.

• Naravni barvni model NCS (1978): barve so razvrščene po vizualni zaznavi črne, bele

ali pestre komponente. Barvno telo je dvojni stožec. Izbor barv sloni na vizualnem

oziroma zaznavnem kriteriju.

• RAL Desing System (1993): osnova je CIELAB barvni prostor z L*, C*, h

koordinatami.

12

3. BARVNI MODEL

Vizualni model oziroma opazovalec razpozna barvo s pomočjo čepkov (dnevno videnje)

oziroma paličic (nočno videnje). Barva je subjektivna zaznava, zato jo vsak človek zazna in

poimenuje drugače. Človek lahko zazna približno deset milijonov barv. Ker je vse te barve

nemogoče poimenovati so se za sporazumevanje o barvah, skozi zgodovino razvijale različne

rešitve. Rešitve so iskali tako, da so nastajali razni poizkusi razporejanja, označevanja in

poimenovanja barv. Pričeli so nastajati tako imenovani barvni modeli in zbirke barv. Barvni

modeli se delijo glede na razporeditev barv. Tako poznamo (1):

• barvne modele, ki imajo barve razporejene sistematično

• barvne modele, ki imajo barve razporejeno nesistematično.

3.1 Barvni modeli, ki imajo barve razporejeno sistematično

Ta barvni model je zgrajen na teoriji določenega modela, ki omogoča tridimenzionalno

razporeditev barv v barvno telo. Barvno telo predstavlja geometrijski model, v katerem lahko

vsako barvo definiramo s tremi koordinatami (3). Barve so v sistematičnem barvnem modelu

razporejene natančno, nazorno in mednarodno uporabno. Pomembni sistematični barvni

modeli imajo nekaj skupnih značilnosti:

o Vertikalna os predstavlja nepestre barve, ki se spreminjajo od črne barve,

preko sivih do bele barve.

o Iz vertikalne osi izhajajo v vse smeri pestre barve. Bolj ko je barva oddaljena

od vertikalne osi bolj nasičena, čista je barva.

o Smeri so določene z barvnim oziroma pestrim tonom.

Značilnost sistematične ureditve je možnost oblikovanja barve z interpolacijo med dvema

sosednjima barvama (1). ruge značilnosti dobrega sistematičnega barvnega sistema so še, da

so barve nazorno razporejene in označene, da je enostaven za uporabo, da so barve natančno

opredeljene z barvnimi vrednostnimi.

Če želimo barvni model mednarodno uveljaviti in čimbolj razširiti njegovo področje uporabe,

je potrebno barve ne samo subjektivno, temveč tudi objektivno ovrednotiti. Barve objektivno

vrednotimo s pomočjo merilnih modelov , ki vključujejo CIE – zakonitosti.

13

CIE (Commission Internationale de I'Ècláirage) je mednarodna organizacija, ki se ukvarja z

znanostjo o barvi in zakonitostih, ki so pomembne za razumevanje barve in njeno vrednotenje

(1). CIE je izdala veliko standardov in določil, ki slonijo na znanstveno-raziskovalnem delu

mnogih skupin s posameznega področja raziskovanja.

3.2 Barvni modeli, ki imajo barve razporejeno nesistematično

Za te modele je značilno, da so v njih barve razporejene brez določenih pravil razporejanja.

Taki modeli so poznani kot zbirke barv, ki obsegajo več tisoč vzorcev, to pa predstavlja le

majhen delež barv, ki jih človek s svojim očesom lahko zazna. Zato ti barvni modeli služijo

posameznim področjem uporabe, imajo pa zato toliko večjo vrednost na tem področju.

Najpogosteje se ti modeli uporabljajo na področju barvnih kart z modnimi barvami, kot

barvne karte za različne izdelke in kot katalogi proizvajalcev barvil in pigmentov.

Ker razporeditev barv v različne barvne modele ne omogoča preprostega sporazumevanja o

barvah, se pojavljajo težnje o univerzalni barvni govorici (1), ki naj bi bila čimbolj preprosta

in čimbolj razumljiva. Za prepoznavanje barv pa bi se uporabljal črkovni ali številčni zapis

barve.

Barvne modele razdelimo tudi po principu skupnih imenovalcev oziroma na podlagi

določenih skupnih kriterijev. Tako ločimo (1):

• Barvne modele z vizualno enakimi razmiki. Ti modeli temeljijo na vizualni zaznavi

barvnih razlik med posameznimi barvnimi vzorci v barvnem telesu. Najbolj

pomembni predstavniki te skupine so:

o Munssellov model

o NCS oziroma Natural color system

o OSA oziroma OSA uniform color scales

• Barvne modele, ki so narejeni na podlagi CIE zakonitostih. CIE (Commission

International de I'Èclárage) (glej zgoraj) Te zakonitosti najdemo v RAL in DIN

modelu.

• Barvne modele, ki bazirajo na pravilih mešanja in lastnostih barvil in pigmentov. Za te

modele je značilno, da je mešanje barvnih svetlob, barvil in pigmentov in nastala

barva rezultat aditivnega in subtraktivnega mešanja. Barva nastane s mešanjem

manjšega števila barvil oziroma pigmenta z dodatkom črne, bele oziroma sive

14

komponente. Zakonitosti omogočajo vnaprejšnje izračunavanje komponent nastale

barve. Ti modeli so se uveljavili predvsem v umetnosti, grafiki, ter pri izdelavi

pleskarskih barv (1). Najbolj pomembni predstavniki te skupine so:

o Ostwaldob model

o ICI barvi atlas

o Pantone

Slika 13: Primer barvne karte Pantone.

15

4. Barvni model Pantone

4.1 Razvoj barvnega modela Pantone

Barvni model Pantone je izdelalo istoimensko podjetje PANTONE. Podjetje kot ga poznamo

danes je bilo ustanovljeno leta 1962, ko ga je kupil nekdanji uslužbenec Lawrence Herbet.

Pred tem se je to podjetje ukvarjalo z izdelavo barvnih kartic za uporabo v kozmetičnih

podjetjih. Lawrence Herbet nemudoma spremeni smer razvoja podjetja in tako leta 1963

razvije prvi barvni model. S tem ustvari inovativen model identificiranja, usklajevanja in

komuniciranja v barvah.

Pantone vsako leto proda v več kot sto državah nešteto izdelkov in svojih storitev, licenc za

grafiko, tekstil, interier, plastiko, arhitekturo ter industrijsko oblikovanje (4).

Slika 14: Lawrence Herbet (oče barvnega modela Pantone) (5).

Prvi izdelki, ki jih je podjetje izdelalo so bili Pantone Guides (Pantone priročniki). Priročniki

so bili sestavljeni iz velikega števila majhnih (15×5cm) in tankih kartonastih listkov. Listki so

bili po eni strani potiskani z nizom sorodnih barvnih odtenkov in so bili zbrani v majhni

knjižici. Barvni model se je v zadnjem desetletju močno razširil in zajel veliko področje

uporabnosti, in sicer od najnovejše elektronske založniške tehnologije, tiska, internetni barvni

jezik in jezik barv za ostalo industrijo (4).

Barvni model Pantone je profesionalni barvni model, ki obsega 1000 barv. Barve so v modelu

oštevilčene, kar omogoča uspešno komunikacijo.

16

Slika 15: Primeri oštevilčenja barv v barvni karti Pantone.

Pantone model bazira na valjastem barvnem telesu (1).

bela = 10 = 90% - 100% 11 = 80% - 90% 12 = 70% - 80% 13 = 60% - 70% 14 = 50% - 60% 15 = 40% - 50%

16 = 30% - 40% 17 = 20% - 30%

18 = 10% - 20% = 19 = 0% - 10% črna

refle

ksije

×

Slika 16: Barvni prostor Pantone (1).

Barva je v modelu označena s šestmestnim številom. Prvi dve številki nam povesta svetlost

barve (slika 16). Drugi dve številki nam povesta barvni ton. Barvni ton je razdeljen v 64

sekcij (slika 17).

17

ze lena

rume na

or anžn ardeča

vijoličnamodra

8

16

24

32

40

48

56

64

Slika 17: Barvni krog Pantone (1).

Kontinuirane barvne spremembe potekajo po barvnem krogu od rumene, oranžne, rdeče,

vijolične, modre in zelene. Peto in šesto število predstavljata razdaljo od centra središčne osi

valja (na tej osi so bela, sive in črna barva). Čistost barve se povečuje z naraščanjem razdalje

od središčne osi. Maksimalna intenzivnost barve je dosežena pri 64 (glej sliko 17).

Barve Pantone modela so predstavljene v različnih oblikah za posamezno dejavnost. V

grafični industriji tako poznamo:

• Pantone Matching system (PMS).

• Pantone Process Color System

• Pantone Hexachrome Color System

4.2 Pantone Matching system (PMS) (5)

PMS model obstaja že 42 let in se je uveljavil kot barvni standard. Ta model uporabljajo

grafični oblikovalci, reprodukcijske in tiskarske hiše. Model ima v svoji zbirki natisnjenih

tisoč barv, ob katerih so navedene tudi formule za mešanje barve. Umetniki in komercialni

tiskarji uporabljajo ta model, ker nudi dobre recepture, ki omogočajo, da ima končna barva

zelo natančno ujemanje z izbrano barvo. Veliko logotipov je izdelanih iz določenih Pantone

barv, ki se jih da zelo natančno reproducirati. Oblikovalcem ta model omogoča, da njihovi

končni izdelki ne odstopajo v barvah od njihovih pričakovanj.

18

PMS je mednarodno priporočilo za določanje, označevanje, primerjanje in kontroliranje

tiskarskih barv. Podjetje je te barve zbralo v posebni barvni karti v kateri so posamezne barve

odtisnjene na različnih papirjih. To uporabniku omogoča, da takoj vidi kako bo določena

barva izgledala na določenem papirju. Poleg odtisnjenih barv na različnih papirjih je za vsako

barvo v barvni karti napisana tudi formula za mešanje določene barve. Barve so odtisnjene na:

premazanem, nepremazanem in mat papirju.

Pantone Colour Matching System deluje znotraj CMYK barvnega modela. Za CMYK model

je značilno da se vse barve dobijo z mešanjem štirih osnovnih barv (cayan, magente, rumene

in črne). Večina tiskanih materialov je proizvedenih z uporabo CMYK modela. Pantone

model omogoča, da uporabnik z mešanjem različnih deležev osnovnih barv (tako kot pri

CMYK) dobi nove barve.

Originalen Pantone model je vseboval 504 barve, danes je v njem 1.012 barv, za vsako barvo

pa je navedena tudi formula za izdelavo tiskarske barve. Nove barve (odtenke) so dodajali na

mesta, kjer so vili njim najbolj sorodne barve (novih barv namenoma niso dodajali na konec,

ker bi tako imeli dve povsem podobni barvi na različnih mestih v barvni karti)

Slika 18: Primer uporabe Pantone Matching Systema v računalniškem programu.

19

4.3 Pantone Process Color System (5) Digitalno izdelani Pantone Process Color System v svojih priročnikih nudi izčrpno paleto

barv (preko 3.000 barv), ki jih lahko dosežemo v štiribarvnem (CMYK) procesu tiskanja.

Pantone v procesnem priročniku primerja Pantone barvo z najbližjim možnim približkom v

štiribarvnem (CMYK) procesu, ki ga lahko dosežemo na računalniškem monitorju, izhodni

napravi (nap.: tiskalniku) ali na tiskarskem stroju.

Za štiribarvno tiskanje (CMYK) PANTONE Process Color System navaja preko 3.000 barv.

Določene barve se da v CMYK reproducirati 100%, vseh pa ne (največkrat gre za svetle

pastelne odtenke barv).

4.4 Pantone Hexachrome Color System (5)

Pantone Hexachrome Color System je namenjen šest barvnemu visoko kvalitetnemu procesu

tiska. Za ta model je značilno, da barve reproducira bolj svetlo, živo, briljantno kot štiribarvni

tisk. Reproducira lahko tudi svetle pastelne odtenke.

Posebno barvilo je sestavljeno iz izpopolnjenih cyan, magente, rumene in črne, ter žive

oranžne in bleščeče zelene barve.

+C

M Y K O

G

Slika 19: Prikaz osnovnih barv v Hexachrome modelu.

Hexachrome model je podprt s strani industrijskih velikanov, kot so: Adobe, Quark.

Macromedia, Kodak Polychrome, Agfa, DuPont, Polariod, Fuji…

20

Razvitje Hexachrom modela je drastično pripomoglo k izboljšanju barvnih reprodukcij.

Podjetje navaja, da je Hexachrom model sposoben natančno reproducirati preko 90% barv, ki

jih zajema Pantone Matching System (to je skoraj dvakrat več barv, kot jih lahko dosežemo v

CMYK tiskarskem postopku). Primerjava zajemanja barv v CMYK in Hexachromu je

prikazan na spodnji sliki.

Slika 20: Prikaz zajemanja barv v CMYK in Hexachrom tisku (6).

4.5 Primer barvne karte Pantone Color Formula Guide (7)

V barvnih kartah so odtisnjene barve na različne papirje. Nap.: v barvni karti PNATONE

Color Formula Guide (FIRST EDITION 2001 Second Printing , ki ima natančne metode za

selekcioniranje, specificiranje, komunikacijo, reprodukcijo, primerjanje in kontroliranje

(solid) PMS barv na mednarodnem nivoju) so barve odtisnjene na premazanem

nepremazanem in mat papirju. Odtisnjene barve so zmešane iz 14 osnovnih standardnih barv

(PANTONE Basic Colors) (slika 21).

21

Pantone Yellow Pantone Yellow 012 Pantone Orange 021

Pantone Warm Red Pantone Red 032 Pantone rubine Red

Pantone Rhodmine Red Pantone Purple Pantone Violet

Pantone Blue 072 Pantone Reflex Blue Pantone Process Blue

Pantone green Pantone Black

Slika 21: Prikaz 14 osnovnih standardnih barv Pantone (Basic Colors) (7).

Vsaka barva v modelu je označena s svojim imenom ali številko. Poleg imena in številke pa

se nahaja tudi oznaka, ki določa na kakšnem papirju je barva odtisnjena. Črka U pomeni

uncoated = nepremazan papir, C = Coated = premazan papir, M = matte = mat papir. Če je

poleg barve narisana (::) ikona, pomeni, da je te barve možno dobiti z mešanjem CMYK barv.

Poleg barve so napisani tudi deleži osnovnih barv, ki jih je potrebno zmešati, da dobimo

določeno barvo. V tej barvni karti so natiskane tudi flourescentne in metalne barve, tako na

premazanem kot nepremazanem papirju.

22

4.6 Upraba Pantone barvne karte

Barvne karte in katalog barv je potrebno redno kontrolirati in po potrebi menjati (nap. letno).

Razlog za to leži v bledenju pigmenta in staranju papirja. To zelo vpliva na barve, zlasti na

svetle odtenke (največ težav povzročajo sive barve).

PRIMER: naročnik je zavrnil tiskovino (nap. dvobarvno po Pantonu), ker je bila ena barva

zgrešena. Tiskar se zagovarja, da je mešal po recepturi (le-ta je bila pravilna), ampak katalog

je bil že star, papir pa rahlo rumenkast. Tiskar je mešal barvo, jo izenačil z barvo na katalogu

in problem je bil tu. Za izogib opisani težavi je potrebno kataloge redno pregledovati oziroma

menjavati.

Ker vemo, da vedno ne dobimo odtisnjenih takih barv kot jih vidimo na ekranu računalnika je

Pantone razvijalo tudi to področje. Tako so nastali razni pripomočki, ki nam omogočajo

izdelavo barvnih profilov (ICC), ki nam omogoča, da naše vhodne in izhodne naprave, ter

sam monitor računalnika prikažejo dejanske - realne barve. Da lahko vse naprave prikažejo

enake barve morajo imeti vse naprave enak barvni prostor v katerem prikazujejo barve.

Primeri takih naprav so (8):

• Pantone Spyder je digitalni colorimeter, ki skupaj z OptiCAL programom omogoča

kalibriranje monitorja.

Slika 22: Pantone Spayder

• Pantone Spayder Photo Suit PRO, pa omogoča skupaj s programom ProfilerPLUS

kalibriranje vhodnih enot (skenerja). Z njimi pa je mogoče narediti tudi ICC profile za

tiskalnike…

23

Odtisnjene barve in njihovo ujemanje z želeno barvo lahko kontroliramo s pomočjo

spektrofotometrov.

4.7 Uporaba Pantone modela v praksi

Podjetje izdela svoj logotip, s katerim se bo pojavilo in uveljavljalo na konkurenčnem trgu,

zato želi, da je njihov logotip prepoznan in se ga zato ne spreminja brez soglasja podjetja. V ta

namen podjetja, ki želijo, da jih njihove stranke in partnerji prepoznajo že po logotipu izdelajo

priročnike celostne grafične podobe. V teh priročnikih je podrobno opisan sam logotip (nap.

velikost logotip), črkovne vrste, barve ki se smejo uporabljati pri tisku logotipa za določen

tiskovni material (nap.: zastava, rokovnik, ovojnica, interni dokument), izdelavi aplikacij…

To si lahko pogledamo na konkretnem primeru podjetja MARG (9). To podjetje je izdelalo

priročnik o celostni grafični podobi podjetja z namenom pravilne in dosledne uporabe

njihovega znaka, saj jim znak predstavlja najpomembnejši element vizualne komunikacije.

Slika 23: Prikaz logotipa podjetja MARG (9).

Saj z vsako uporabo njihovega znaka pošljejo javnosti sporočilo o kakovosti svojih storitev. S

tem priročnikom želijo zagotoviti enotno podobo in dobro ime njihovega podjetja. V

priročniku so opisane vse zahteve tako za črkovni slog, kot velikost logotipa. V našem

primeru smo se osredotočili samo na področje namenjeno za uporabo Pantone modela.

Barva igra pomembno vlogo v celostni podobi podjetja MARG. Spodaj so prikazane barve,

priporočene za posamezne medije. Uporaba enobarvnega znaka je dovoljena v primerih, ko je

reproduciranje (nap. tisk) omejena. Pri uporabi barvnih papirjev je potrebna večja pozornost,

saj so, glede na ton papirja, možna posamezna odstopanja v barvi.

24

Pantone 2747 Pantone Cool Gray 8 CMYK C100 M91 Y21 K15 CMYK C0 M0 Y0 K50

RGB R0 G35 B126 RGB R148 G148 B148

HTML #00237E HTML #949494

Slika 24: Primer podajanja barv v celostnem grafičnem priročniku (9).

Pantone Cool Gray 8 se lahko zamenja pri tisku s Pantone 8400 Metalic. Oznaka barve se

nanaša na pantone barvni model, iz katerega so izpeljane CMYK, RGB in spletna konverzija

(HTML). V priročniku je navedeno tudi dodatno opozorilo, da štiribarvne specifikacije

opisane zgoraj niso samodejno izpeljane za določeno Pantone barvo. Pri tisku Pantonskih barv

morajo biti edino vodilo izvirni Pantonski barvni vzorci (9).

25

5. ZAKLJUČEK

Iz navadenih barvnih modelov lahko ugotovimo, da ima vsak model svoje značilnosti, svoje

zakonitosti in je več ali manj uporabniško usmerjen.

Barvni model Pantone je danes najpogosteje uporabljen model na področjih grafike, tekstila,

arhitekture, interierov, itd. To dosega predvsem zaradi numeričnega poimenovanja barv ter

posledično enostavnega komuniciranja med naročnikom in proizvajalcem. S pomočjo Pantone

barvnega modela lahko tako naročnik jasno opredeli želeno barvo za svoj izdelek.

Naročnik in proizvajalec lahko skozi celoten proces izdelave spremljata istovetnost želenih in

dobljenih barv. To pa je mogoče le, če so naprave, katere so vključene v izvedbenem procesu,

umirjene v enakem barvnem prostoru.

Trenutni razpon Pantone procesnih barv najverjetneje ni dokončen, saj se podjetje stalno

razvija. Najbolj obetaven v prihodnosti je 6 barvni način mešanja barv Patnone Hexacrome, ki

se uporablja pri visoko kvalitetnem tiskau in ga podpirajo že vse večje znake na tem porodčju

(Adobe, Kodak Agfa, Fuji, Polaroid…) ter vse več tudi v Sloveniji.

Vsekakor pa obstoj enega samega barvnega modela praktično ni izvedljiva, ker imajo različna

področja tudi različne zahteve. Bolje bi bilo poenotenje pojmov, terminov, upoštevanje

selektivnosti glede na področje uporabe, ter povezave med vizualnim in numeričnim

poimenovanjem barv.

26

6. LITERATURA

1. BOŽIČ, D., GOLOB, D., GOLOB, G., GOLOB,V., KLANJŠEK GUNDE, M., JELER,

S., KUMAR, M., LEGAT, D., MAJCEN LE MARECHAL, A., MOŽINA, K., SKRBINEK,

A., STRNAD, S., TUŠAK, M., VONČINA, B. Interdisciplinarnost barve: 1.del v znanosti:

Nauk o barvi in sistematika: barvni sistemi. Uredila Slava Jeler. Maribor:DKS, 2001. str 66,

167-168, 183.

2. Colorsystem - © echo productions . [dostopno na daljavo]. Citirano 10.10.2006. Dostopno

na svetovnem spletu: http://www.colorsystem.com

3. GOLOB, V. Barvna metrika: Skripta za VS študijski program. Maribor: Univerza v

Mariboru, Fakulteta za strojništvo, 2001. str. 40

4. Wikipedia. Pantone [dostopno na daljavo]. Citirano 20.10.2006. Dostopno na svetovnem

spletu: http://en.wikipedia.org/wiki/Pantone

5. Pantone inc. [dostopno na daljavo]. Citirano 25.10.2006. Dostopno na svetovnem spletu:

http://www.pantone.com/pages/pantone

6. Techexchange [dostopno na daljavo]. Citirano 3.11.2006. Dostopno na svetovnem spletu:

http://www.techexchange.com/thelibrary/resources/DTP_HexvCMYKgamut.jpg

7. Pantone, Barvna karta: Pantone formula guide coated/uncoated. Printed in U.S.A., by

Pantone Inc. 2005.

8. Pantone&ColorVision.[dostopno na daljavo]. Obnovljeno 4.6.2006 [Citirano7.11.2006].

Dostopno na svetovnem spletu http://www.infokart.si/prodaja/pantone/pantone.htm

9. MARG Priročnik celostne grafične podobe. MARG [dostopno na daljavo]. Obnovljeno

Junija 2005 [Citirano 18.10.2006]. Dostopno na svetovnem spletu:

http://www.marg.si/pdf/Marg_cgp.pdf