2

KAZALO: VODA ....................................................................................................................................4

KNJIGE, NAŠE PRIJATELJICE ......................................................................................... 21

EKO PRAVILA ................................................................................................................... 37

RADI NASTOPAMO........................................................................................................... 40

Razredni časopis Ekofrajer

Ustvarjalci časopisa: 3.a razred

Uredniški odbor: Tjaša Vraničar, Ajda Španring, Marcela Ljumović,

Tjaš Ţvar, Kaja Ţvar

Mentorica: Sergeja Habinc, razredničarka

Računalniško oblikovanje: Tjaš Ţvar, Sergeja Habinc, Marija Hlastan

Izdala: OŠ XIV. divizije Senovo

3

Dobrodošli!

Ravnokar se nahajate na straneh našega razrednega časopisa. Časopis smo skozi

vse leto ustvarjali učenci 3. a razreda OŠ XIV. divizije Senovo. Letošnja tema je

ekološko obarvana, saj smo veliko časa namenili skrbi za naravo, za naše okolje.

Naša šola je ţe vrsto let ekošola. Učenci ločujemo odpadke, zbiramo star papir,

nevarne baterije odlagamo v posebne koše in se odgovorno obnašamo do okolja.

V letošnjem šolskem letu smo sodelovali v dveh okoljsko obarvanih projektih.

To sta mednarodna projekta KIDS 4 FUTURE in D=Ţ. Ves čas so nastajali

različni literarni izdelki (spisi, zgodbice, pesmice, …) in likovni izdelki. Naredili

smo tudi projektno nalogo. Naše delo predstavljamo v našem časopisu.

Zavedamo se, da je naravo potrebno obvarovati, saj je ţe močno onesnaţena in

utrujena. Ţelimo si, da bi se vsi otroci na svetu zavedali tega in pomagali naši

Zemlji, da si ponovno opomore.

Pomagaj tudi ti!

Uredniški odbor 3. a razreda

4

VODA

Kaj je voda? Kje jo najdemo? Kako onesnaţujemo vodo? Katere vrste vod

imamo v našem kraju? Kako očistiti onesnaţeno vodo? Kako delujejo čistilne

naprave?

Vsa ta vprašanja so se nam porajala, ko smo se odločili, da bomo letos več

pozornosti namenili vodi. Nastala je prava projektna naloga. Pokukajte!

5

PROJEKTNA NALOGA

VODE V OKLICI ŠOLE IN

ČIŠČENJE VODE

ŠOLA: OŠ XIV. DIVIZIJE SENOVO

RAZRED: 3.a

MENTORICI: Sergeja Habinc

ŠTEVILO UČENCEV: 25

CILJI:

ozavestijo, da je voda skupna dobrina vseh ţivih bitij, zato je pomembno,

kako ravnamo z njo,

ozavestijo, kolikšen je pomen vode za ţivljenje ljudi, ţivali in rastlin,

znajo razločevati med tekočo in stoječo vodo,

poiščejo in znajo razločevati različne tipe voda v okolici,

seznanijo se s posledicami onesnaţevanja vode,

znajo poiskati glavne onesnaţevalce voda v bliţini šole,

vedo, kako delujejo čistilne naprave.

6

1. VSEBINA PROJEKTNE NALOGE:

- najprej smo prebrali knjigo Mavričniki (projekt Kids4future) in se

seznanili s teţavami, s katerimi se srečujejo prebivalci Jonije. Ena izmed

teţav je tudi onesnaţena voda, zato smo se po posvetovanju skupaj

odločili, da bomo letos raziskovali vode v okolici in čiščenje voda,

- pri pouku smo se pogovorili, kaj je to voda in zakaj je tako pomembna,

- pripravili smo plakate, ki prikazujejo, kako delimo vode,

- učenci so pripravili skupen učni list Delitev voda,

- v okolici šole smo poiskali različne vrste voda, jih poslikali, ugotavljali

njihovo onesnaţenost,

- s pomočjo knjige Kaplja potepinka se očisti sem učence seznanila s

postopkom čiščenja voda v čistilni napravi,

- učenci so po navodilu sami pripravili enostavno čistilno napravico in jo

preizkusili,

- pripravili smo navodila za Jonijce, kako naj skrbijo za vodo na njihovem

planetu.

2. VRSTE VODA

Pri pouku spoznavanja okolja in ob knjigi Mavričniki smo se v skupinah najprej

pogovorili, kaj voda sploh je. Učenci so nizali definicije:

a) voda je nekaj, kar je teţko prijeti (Ajda)

b) brez nje ni ţivljenja (Nik)

c) nič ne diši, razen tista iz trgovine (Denis)

d) nekaj, brez česar ni ţivljenja (Tjaša)

e) nima barve (Marcela)

f) ….

7

Iz idej, ki so jih učenci nizali, je nastala skupna definicija vode, ki je bila vsem

učencem razumljiva: Voda je tekočina brez barve in okusa. Brez nje ni

ţivljenja.

Le kako naj povem, kaj je voda in zakaj je pomembna?!

S pomočjo učbenika in različnih gradiv so pripravili zapis delitve voda. Miselni

vzorec, ki je nastal, so pripravili učenci pri dodatnem pouku s pomočjo

razrednega računalnika. Razdelili smo ga med vse učence, da jim je bil v pomoč

pri osvajanju učne snovi. Slikovno gradivo so poiskali s pomočjo spleta.

8

Učni list

DELITEV VODA

Vodo delimo na slano in sladko vodo. Slana voda so morja in oceani. Vsebujejo kar 97% vse vode. Od vse vode na Zemlji je le 3% sladke vode. K sladkim vodam spadajo: potoki, reke, jezera, studenci, ribniki, mlake…

VODA

SLANA VODA SLADKA VODA

- MORJA

- OCEANI

(97% vse vode)

- MLAKA

- POTOK

- REKA

- JEZERO

- STUDENEC

- RIBNIK

(3% vse vode )

9

3. VRSTE VODA V KRAJU SENOVO

Ker so učenci ţe znali razločevati vode med seboj, smo se ob pomoči učiteljice

iz oddelka podaljšanega bivanja podali v raziskovanje bliţnje okolice. Zanimalo

nas je, katere vode se nahajajo v našem kraju, kraju Senovo, ki leţi pod

Bohorjem, v dolini, na severnem delu občine Krško.

Poiskali smo tekoče vode. Ugotovili smo, da se v bliţini šole nahajata dva

potoka. To sta: Reštanjski potok in Dovški potok.

Najprej smo obiskali Reštanjski potok.

Reštanjski potok (foto: učenci 3. a razreda)

10

Izpust kanalizacije v Reštanjski potok (foto: učenci 3. a razreda)

Odpadki v strugi potoka (foto: učenci 3. a razreda)

Ko smo se vrnili v učilnico so učenci s pomočjo različne literature o Senovem,

spleta in mentoric ugotovili, da se Reštanjski potok zdruţi z Dovškim potokom

v Senovski potok in ta teče po dolini do Brestanice, kjer se izlije v potok

Brestanico. Reštanjski potok je širok pribliţno 4 metre. Ob pregledu struge

potoka so opazili, da je potok onesnaţen, saj domačini vanj mečejo odpadke iz

svojih gospodinjstev. Domačini, ki smo jih srečali ob poti, so nam povedali, da

je bila včasih voda v tem potoku še bolj onesnaţena, saj so v njem prali premog,

ki so ga izkopali v Rudniku rjavega premoga Senovo, ki je danes zaprt.

Podrobno smo si ogledali tudi Dovški potok, nizali opaţanja in fotografirali

njegovo strugo.

11

Dovški potok (foto: učenci 3. a razreda)

Ob pregledu Dovškega potoka smo ugotovili, da je tudi ta precej onesnaţen z

gospodinjskimi odpadki, saj na določenih delih potoka v njegovi neposredni

bliţini stojijo bloki in stanovanjske hiše.

Dovški potok se nato v kraju zdruţi z Reštanjskim potokom, kjer pod skupnim

imenom Senovski potok nadaljujeta pot po dolini.

Zdruţitev Dovškega in Reštanjskega potoka (foto: učenci 3. a razreda)

V obeh potokih smo opazili le nekaj manjših ribic.

12

Več ribic pa so učenci odkrili v stoječi vodi, mlaki, ki ji domačini pravijo

Toplišna, saj je voda, ki napaja to mlako, pri izviru precej topla, kar so se

prepričali tudi sami. Mimoidoči domačini so nam povedali, da so v njej včasih

napajali ţivino, prali perilo, avtomobile, …

Toplišna (foto: učenci 3. a razreda)

V sami vodi so odkrili zlate ribice in ugotavljali, kako lahko sploh preţivijo

mrzlo zimo. Ob vodenem pogovoru so prišli do ugotovitve, da lahko preţivijo

zato, ker je voda dovolj topla, da v njej preţivijo tudi pozimi. Tudi ţabice smo

opazili…

Ţabici (foto: učenci 3. a razreda)

13

Zlata ribica (foto: učenci 3. a razreda)

Mrest v mlaki (foto: učenci 3. a razreda)

Domačine in starše so povprašali tudi, če so v bliţini Senovega še kakšne vode.

Tako smo izvedeli za slapove na Bohorju in poprosili Turistično društvo, da

nam posreduje nekaj slik.

Slapovi Bohorja.

14

4. ČIŠČENJE VODE

Ob našem pregledu voda v okolici šole so učenci ob najini pomoči prišli do

zaključka, da je voda v bliţnjih potokih precej onesnaţena, saj so videli obilo

odpadkov in kanalizacijskih cevi, ki vodijo vanje. Takšna voda ni več uporabna.

Ker pa je na svetu vedno manj vode, ljudje pa jo brezobzirno onesnaţujemo, jo

je potrebno očistiti, da jo lahko še kdaj uporabimo.

Zanimalo nas je, kako delujejo čistilne naprave in ugotavljali, kje je nam

najbliţja čistilna naprava. Povprašali smo krajane, ki so nam povedali, da se

najbliţja čistilna naprava nahaja v Brestanici.

Da bi razumeli, kako delujejo čistilne naprave, smo prebrali zgodbo Kaplja

potepinka se očisti, pisateljice Marte Vahtar, ki v preprosti zgodbi opisuje pot

Potepinke skozi čistilno napravo ter hkrati ponazarja kroţenje vode v naravi.

Knjiga M. Vahtar: Kaplja potepinka se očisti

Ko smo knjigo prebrali, sem se odločila, da tudi sami pripravimo majhno

čistilno napravo in sicer peščeni filter z ogljem, ki eden izmed načinov

filtriranja, čiščenja vode.

15

Razdelili smo se v skupine, učiteljica je pripravila načrt in delo se je začelo.

Načrt dela

16

Pripravili smo pripomočke in pričeli z delom

Pripravili smo vse plasti filtra in si pripravili onesnaţeno vodo. V vodi je bilo

črnilo.

17

V filter smo zlili obarvano vodo in glej čudo! Ven je pritekla čista voda!

Med poskusom smo se zelo zabavali. In tudi nekaj nesreč se nam je pripetilo

med delom.

Prišli smo do spoznanja, da so čistilne naprave zelo pomembne, saj marsikje ţe

primanjkuje pitne vode in preţiveli bomo le tako, da bomo z njo varčevali in jo

po potrebi prečistili v čistilnih napravah.

5. NAPOTKI JONIJCEM

Sledili so napotki Jonijcem, kako naj skrbijo za svojo vodo:

1. Kopeli zamenjajte s tuširanjem.

2. Ne onesnaţujte vode z odpadki, temveč jih vrzite v koš in

reciklirajte.

3. Zaprite vodno pipo, kadar vode ne potrebujete.

4. Med ščetkanjem zob zaprite vodo in jo odprite po potrebi.

5. Popravite pipe, iz katerih kaplja.

6. Posodo in perilo operite, ko so stroji napolnjeni.

7. Spoštujte vodo, kajti brez vode ni ţivljenja.

18

Ob koncu projekta pa smo tudi likovno ustvarjali.

Zakaj ne varčujete?

Sladkorna pena. Bljak!

19

Rjavina je močno onesnaţena!

Potovanje v vesolje

20

Kako rešiti Jonijo?

Učenci vemo, da tudi Zemlji preti hudo onesnaţenje in da smo na dobri poti, da

postanemo »Jonija«, zato smo pripravili pravila, katerih se bomo dosledno

drţali. Zapisali smo jih na razredni plakat.

6. ZAKLJUČEK PROJEKTA

Projekt bomo predstavili staršem na zaključni prireditvi ob koncu šolskega leta.

Mnenje staršev o izvedeni nalogi bomo pridobili preko anketnega vprašalnika.

Vezano nalogo bomo oddali vodstvu šole in v knjiţnico.

7. ZAKLJUČEK

Potem, ko smo v preteklem šolskem letu uspešno izvedli projekt z naslovom,

Varčujmo z energijo, smo se v letošnjem šolskem letu odločili, da več časa

namenimo raziskovalni nalogi Vrste voda in njeno čiščenje. Ob koncu projektne

naloge smo ugotovili, da je naloga uspela. Vsi zastavljen cilji so bili doseţeni.

Učenci so preko raziskovalnega dela usvojili nova znanja o vodi. Ugotavljamo

tudi, da nas je knjiga Mavričniki vzpodbudila, da še bolj resno in poglobljeno

preučujemo okoljske probleme, senzibiliziramo učence o problematiki okolja,

saj le ti svoje dobre navade prenašajo na svoje starše.

Zgodbe v tretjem razredu nismo prilagajali, saj je bila jasna, razumljiva in

učenci komaj čakajo na njeno nadaljevanje.

21

KNJIGE, NAŠE PRIJATELJICE

Skozi vse leto smo veliko brali. Izbirali smo knjige, ki govorijo o okolju, o

rastlinah in ţivalih, o odnosu ljudi do okolja, …

Ena izmed zanimivih knjig je tudi Drevo Krištof

Zanimiva zgodba, ob kateri nam je naša domišljija vzvalovila…

22

23

24

25

26

27

28

29

Knjiga Dve reki govori o reki Soči in Nadiţi, ki se ne marata… Nekega dne se

zdruţita in skupaj potujeta dalje. Le kaj se je na poti dogajalo?

30

31

32

33

34

35

36

Učenci se zelo radi sprehajamo po naravi. Oglejte si naš sprehod!

37

EKO PRAVILA

38

39

40

RADI NASTOPAMO

Letos smo zaigrali v dveh igrah. Prvi je naslov V knjiţnici, druga je Zmešnjava

v deţeli pravljic. Sceno smo izdelali iz odpadnih materialov, kostume smo

uporabili tiste, ki jih ţe imamo doma ali pa smo si jih sposodili.