osnovni podatki o projektu - Škofljica os lavrica-1_faza.pdf · 2015-06-02 · rudnik. odvajanje...

VODILNA MAPA

Investitor: Občina Škofljica

Šmarska cesta 3

1291 Škofljica

Objekt: OSNOVNA ŠOLA LAVRICA

Parc. št.: 1843/4, 1843/10, 1843/19 (del), 1843/21 (del), 1843/22, 1843/26, 1844/1, 1844/2, 1844/3, 1844/4, 1844/5, 1844/7,1844/8 in 1844/26 vse k.o. RUDNIK

0. VODILNA MAPA št.mape: 11/13

0.1

Naslovna stran vodilne mape

0.2

Kazalo vsebine

0.3

Kazalo vsebine projekta

0.4

Splošni podatki o objektu in soglasjih

0.5

Podatki o izdelovalci projekta

0.6

Izjava odgovornega vodje projekta

0.7

Povzetek revizijskega poročila

0.8

Lokacijski podatki

0.9

Zbirno projektno poročilo

0.10

Izkazi

0.10.1 Izkaz požarne varnosti stavbe

0.10.2 Izkaz toplotnih karakteristik stavbe

0.10.3 Izkaz energetskih karakteristik prezračevanja stavbe

0.10.4 Izkaz o zaščiti pred hrupom

0.11

Kopije pridobljenih soglasij ter soglasij za priključitev

Naslovna stran vodilne mape projektne dokumentacije:

Investitor:

Občina Škofljica

Šmarska cesta 3

1291 Škofljica

Objekt:

OSNOVNA ŠOLA LAVRICA

Parc. št.: 1843/4, 1843/10, 1843/19 (del), 1843/21 (del), 1843/22, 1843/26, 1844/1, 1844/2, 1844/3, 1844/4, 1844/5, 1844/7,1844/8 in 1844/26 vse k.o. RUDNIK

Vrsta projektne dokumentacije:

Projekt za izvedbo - 1. faza brez temeljenja

(v nadaljevanju PZI)

Za gradnjo:

Nova gradnja

12630 - Stavba za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo

12650 - Športne dvorane

12620 - Muzeji in knjižnice

12640 - Stavbe za zdravstvo

Projektant:

Styria arhitektura d.o.o.

Cankarjeva ul. 6E,

2000 Maribor

David Mišič u.d.i.a. direktor

podpis: Odgovorni vodja projekta:

David Mišič u.d.i.a.

podpis:

številka projekta: 11/13

evident. Styria arhitektura d.o.o.

kraj: SI 2000 - Maribor

datum: maj 2015

Na osnovi pravilnika o projektni dokumentaciji (Ur. list RS, št. 55/2008).

0.1/0.11

dokument: D:\2013 OŠ LAVRICA\~OŠ LA PZI - 2015 - SPREMEMBA\Dokumentacija\0-VM-PZI OŠ LAVRICA-2015.docx

datum iztisa: ponedeljek, 1. junij 2015 stran: 1

Kazalo vsebine vodilne mape:

0. VODILNA MAPA št.mape: 11/13

0.1

Naslovna stran vodilne mape

0.2

Kazalo vsebine

0.3


0.4


0.5

Podatki o izdelovalci projekta

0.6

Izjava odgovornega vodje projekta

0.7

Povzetek revizijskega poročila

0.8

Lokacijski podatki

0.9


0.10

Izkazi

0.10.1 Izkaz požarne varnosti stavbe

0.10.2 Izkaz toplotnih karakteristik stavbe

0.10.3 Izkaz energetskih karakteristik prezračevanja stavbe

0.10.4 Izkaz o zaščiti pred hrupom

0.11

Kopije pridobljenih soglasij ter soglasij za priključitev


0.2/0.11




0. VODILNA MAPA št.načrta: 11/13

0. 1. Naslovna stran vodilne mape

0. 2. Kazalo vsebine

0. 3. Kazalo vsebine projekta

0. 4. Splošni podatki o objektu in soglasjih

0. 5. Podatki o izdelovalci projekta

0. 6. Izjava odgovornega vodje projekta

0. 7. Povzetek revizijskega poročila

0. 8. Lokacijski podatki

0. 9. Zbirno projektno poročilo

0. 10. Izkazi

0. 10.1. Izkaz požarne varnosti stavbe

0. 10.2. Izkaz toplotnih karakteristik stavbe

0. 10.3. Izkaz energetskih karakteristik prezračevanja stavbe

0. 10.4. Izkaz o zaščiti pred hrupom

0. 11. Kopije pridobljenih soglasij ter soglasij za priključitev

1. NAČRT ARHITEKTURE št.načrta: 11/13 -1

1. 1. Naslovna stran

1. 2. Kazalo vsebine načrta

1. 3. Izjava odgovornega projektanta načrta

1. 4. Tehnično poročilo

1. 5. Risbe

3.1 NAČRT GRADBENIH KONSTRUKCIJ OBJEKTA št.načrta: 11/13 -3.1

3.1. 1. Naslovna stran

3.1. 2. Kazalo vsebine načrta

3.1. 3. Izjava odgovornega projektanta načrta

3.1. 4. Tehnično poročilo

3.1. 5. Risbe

3.2 NAČRT ZUNANJE UREDITVE št.načrta: 7/13





3.2. 5. Risbe

4. NAČRT ELEKTRIČNIH INŠTALACIJ IN ELEKTRIČNE OPREME OBJEKTA št.načrta: 2013-29




Na osnovi pravilnika o projektni dokumentaciji (Ur. list RS, št.

55/2008). 0.3/0.11




4.1. 5. Risbe

5. NAČRT STROJNIH INŠTALACIJ IN STROJNE OPREME OBJEKTA št.načrta: 2031/01

5. 1. Naslovna stran

5. 2. Kazalo vsebine načrta

5. 3. Izjava odgovornega projektanta načrta

5. 4. Tehnično poročilo

5. 5. Risbe

10.1. GEODETSKI NAČRT S CERTIFIKATOM št.elaborata: 554369020130019

10.1. 1. Certifikat

10.1. 2. Geodetski načrt

10.2. ŠTUDIJA POŽARNE VARNOSTI št.študije: 064/ 2013


10.2. 2. Kazalo vsebine zasnove

10.2. 3. Izjava odgovornega projektanta zasnove

10.2. 4. Zasnova požarne varnosti

10.3. ELABORAT GRADBENE FIZIKE ZA PODROČJE TOPLOTE št.elaborata: 11/13 -10.3


10.3. 2. Kazalo vsebine elaborata

10.3. 3. Izjava odgovornega projektanta elaborata

10.3. 4. Elaborat

10.4. ELABORAT GRADBENE FIZIKE ZA PODROČJE AKUSTIKE št.elaborata: 11/13 -10.4




10.3. 4. Elaborat

10.5. ELABORAT GOSPODARJENJA Z GRADBENIMI ODPADKI št.elaborata: 11/13 -10.5




10.4. 4. Elaborat




Zahtevnost objekta:

Zahtevni objekt (navedba zahtevnosti objekta, na katerega se gradnja nanaša: enostaven, manj zahteven, zahteven)

Klasifikacija celotnega objekta (1)

OSNOVNA ŠOLA IN VRTEC ZAGRADEC TER REKONSTRUKCIJA TP (navedba naziva objekta, na katerega se dokazilo nanaša)

Klasifikacija Posameznih delov objekta (1 )

Podrazred s šifro Delež

12630 - Stavba za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo 80,55 %

12650 - Športne dvorane 13,56 %

12620 – Muzeji in knjižnice 2,63 %


0,59 %

- Skupina Razred Podrazred

CC-SI Struktura STAVBE Nestanovanjske stavbe

Stavbe splošnega

družbenega pomena

Stavba za izobraževanje in znanstvenorazis

kovalno delo

Stavba za osnovnošolsko izobraževanje

Stavba za izobraževanje in

znanstvenoraziskovalno delo

1 12 126 1263 12630


Stavbe splošnega

družbenega pomena

Športne dvorane

Športna dvorana s prostori za športnike

Športne dvorane

1 12 126 1265 12650

CC-SI Struktura STAVBE Nestanovanjske

stavbe

Stavbe splošnega

družbenega pomena

Muzeji in knjižnice Knjižnica

Muzeji in knjižnice

1 12 126 1262 12620


Stavbe splošnega

družbenega pomena

Stavbe za zdravsvto

Ambulante

Stavbe za zdravstvo 1 12 126 1264 12640

Druge klasifikacije (2)

• Požarno zahtevna stavba ( PZ2) - na podlagi 7. člena Pravilnika o požarni varnosti v stavbah (Ur.i.RS. 31/2004, 10/05, 83/05 in 14/07), razvrstitev stavb glede na


0.4/0.11



požarno zahtevnost. ZA CELOTNO STAVBO: Požarno zahtevne stavbe (PZ2).

• Stavba projektirana v skladu s tehnično smernico TSG-N-003 Zaščita pred delovanjem strele - 11. člen Pravilnika o zaščiti stavb pred delovanjem strele (Ur.l.RS 28/2009, 2/2012).

• Stavba projektirana v skladu s tehnično smernico TSG-N-002 Nizkonapetostne električne inštalacije - 13. člen Pravilnika o zahtevah za nizkonapetostne inštalacije v stavbah (Ur.l.RS št.41/2009, 2/2012)

• Stavba projektirana v skladu s tehnično smernico TSG-1-005 Zaščita pred hrupom v stavbah - 7. člen Pravilnika o zaščiti pred hrupom v stavbah (Ur.l.RS št. 10/2012)

• Stavba projektirana v skladu s tehnično smernico TSG-1-004 Učinkovita raba energije- 5. člen Pravilnika o učinkoviti rabi energije v stavbah (Ur.l.RS št.52/2010)

• Stavba projektirana v skladu s tehnično smernico TSG-12640-001:2008, zvezka 1 in 3, Prostorska tehnična smernica za zdravstvene objekte. (Ur.l.RS št. 83/2008)

• Stavba projektirana v skladu s tehnično smernico TSG-1-001:2010, Požarna varnost v stavbah, na podlagi 11. člena ZGO

• Smernica SZPV 408/08 požarnovarnostne zahteve za električne in cevne napeljave v stavbah

Navedba prostorskega akta PROSTORSKE SESTAVINE PLANSKIH AKTOV OBČINE:

- Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana za obdobje 1986-2000 in družbenega plana za obdobje 1986-1990 za območje Občine Škofljica (Url. RS št. 71/04)

Prostorski izvedbeni načrt: - Odlok o zazidalnem načrtu VS 4/4 Lavrica (RS 5) (Url. SRS št. 15/86, 28/86 in Url. RS

77/98, 47/06) Po prostorskih sestavinah planskih aktov Občine Škofljica je namembnost ureditvenega območja opredeljena kot območje vzgoje in izobraževanja ŠDI 4/4 Lavrica.

Lokacija (3)

Občina Škofljica Kamnikarjeva ulica, 1291 Lavrica Oznaka prostorske enote: ŠDI 4/4

Seznam zemljišč z nameravano gradnjo (4)

Parc. št.: 1843/4, 1843/10, 1843/19 (del), 1843/21 (del), 1843/22, 1843/26, 1844/1, 1844/2, 1844/3, 1844/4, 1844/5, 1844/7,1844/8 in 1844/26 – vse k.o. RUDNIK

Seznam zemljišč preko katerih potekajo priključki na gosp. javno infrastrukturo

parcela mesta priklopa:

parcele čez katere poteka dovod / dostop:

KANALIZACIJA 1843/21 1843/21

ELEKTRO DOVOD

1815/7 in 1816/43 1815/7, 1815/8,

1843/21 VODOVOD 1844/10 1844/10, 1843/21

TELEKOMUNIKACIJSKI DOVOD 1843/21 1843/21 PLINOVOD 1843/21 1843/21

METEORNA KANALIZACIJA 1843/21 1843/21



Seznam zemljišč preko katerih poteka priključek na javno cesto

Dva priključka na občinsko cesto na parcelni 2297/4 k.o. Rudnik:

- servisni uvoz: 2297/4 in 1843/19 k.o. Rudnik

- glavni uvoz: 2297/4, 1843/15,1843/17 in 1843/21 vse k.o. Rudnik

Navedba soglasij in soglasij za priključitev (5)

Soglasja v območju varovalnih območij vrsta varovanja oziroma omejitve:

MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR Agencija RS za okolje Vojkova 1b 1000 Ljubljana

IZDANO št. 35506-437/2014-4 datum 6.2.2014

Soglasja za priključitev Vodovod: Vodovod-Kanalizacija d.o.o. Vodovodna cesta 90 1001 Ljubljana

IZDANO

Kanalizacija (meteorna in fekalna): Vodovod-Kanalizacija d.o.o. Vodovodna cesta 90 1001 Ljubljana

IZDANO

Elektrika: Elektro Ljubljana d.d. DE ELEKTRO Ljubljana okolica Slovenska cesta 58 1516 Ljubljana

IZDANO št. 123/2014 datum 31.1.2014

Plin: Energetika Ljubljana d.d. Verovškova 70, p.p. 2374 1516 Ljubljana

IZDANO: št. soglasja: 3300PS-24500 /210563 / z dne: 29.5.2013

Telekomunikacijski priključek: Telekom Slovenije Stegne 19 1210 Ljubljana-Šentvid

IZDANO: št. soglasja: 20350 – LJ/110-MP z dne: 28.1.2014

Prometna ureditev: Občina Škofljica Šmarska cesta 3 1291 Škofljica

IZDANO: št. soglasja: 35109-3/2014 z dne: 31.1.2014

Način zagotovitve minimalne komunalne oskrbe (6)

Oskrba s pitno vodo - iz javnega vodovodnega omrežja, skladno z navodili soglasjedajalca, na parc. št 1844/10

Oskrba z elektriko - iz obstoječe TP / na parceli št. 1815/7 in 1816/43, obe k.o. Rudnik

Odvajanje odpadnih voda - priključitev na obstoječo kanalizacijsko omrežje (ločen sistem meteornega in fekalnega omrežja), po projektnih pogojih upravljalca, na parc. št 1843/21

Dostop do javne ceste - javni dostop preko obstoječega priključka, na cesto parc. št. 2297/4 - nov servisni dostop na cesto parc. št. 2297/4

Dostop do komunikacije - priključek na obstoječe omrežje na parc. št. 1843/21, po pogojih upravljalca



Ocenjena vrednost objekta

Velikost objekta Neto tlorisne površine po namembnosti - CC-SI

12630 - Stavba za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo 80,55% SKUPAJ: 3.834,40 m2

12650 - Športne dvorane

13,56% SKUPAJ: 645,47 m2

12620 - Muzeji in knjižnice

2,63% SKUPAJ: 125,14 m2


0,59% SKUPAJ: 28,16 m2

Zazidalna površina: velikost vse tri faze:

objekt: 2.909,02 m2

SKUPAJ: 2.909,02 m2

Bruto tlorisna površina: velikost po etažah:

pritličje: 2.753,09 m2

1. nadstropje 2.908,78 m2

tehnična etaža 105,41 m2

SKUPAJ VSE: 5.767,28 m2 velikost po fazah:

1. faza 2.864,40 m2

2. faza 693,69 m2

3. faza 2.209,19 m2

SKUPAJ VSE: 5.767,28 Neto tlorisna površina: velikost po etažah:



streha 137,06 m2

SKUPAJ VSE: 4.760,43 m2 velikost po fazah:

1. faza 2.587,57 m2

2. faza 633,23 m2

3. faza 1.539,63 m2

SKUPAJ VSE: 4.760,43 m2

Bruto prostornina:



velikost po etažah:



streha 439,48 m3


velikost po fazah:

1. faza 11.869,29 m3

2. faza 2.826,62 m3

3. faza 9.811,40 m3


Neto prostornina: velikost po etažah:



streha 337,78 m3


velikost po fazah:

1. faza 7.875,22 m3

2. faza 1.926,23 m3

3. faza 6.862,00 m3


Število etaž:

P+1+TE (tehnična

etaža) Tlorisna velikost stavbe na stiku z zemljiščem vse tri faze skupaj: S-J x V-Z 105,65m x 41,80m

posamezne faze: 1. FAZA S-J x V-Z 68,53m x 21,37m

2. FAZA S-J x V-Z 18,35m x 20,44m

3. FAZA S-J x V-Z 37,13m x 38,67m

po dogradnji 1.FAZE: 1.+ 2. FAZA S-J x V-Z 68,53m x 41,80m

ali

1. + 3. FAZA S-J x V-Z 87,65m x 38,67m

Tlorisna velikost projekcije najbolj izpostavljenih delov objekta na zemljišču

S-J x V-Z 105,65m x 41,80m

absolutna višinska kota 262 finalna kota pritličja ±0.00=298,30 mnv

Relativne višinske kote etaž

etažna višina: svetla višina etaže:

Pritlicje / +0,00 3,85 2,80 in 3,10

1. nadstropje / +3,85 3,95 2,80; 3,10; 3,35;3,45

tehnična etaža / +8,00 3,45 2,30



Najvišja višina objekta navede se višino, ki pomeni razdaljo med najvišjo točko objekta in najnižjo točko na stiku z zemljiščem

kota venca tehničnih prostorov na strehi: 10,7 m 309,00 m kota pete najglobjega temelja: -4,74 m 293,56 m kota pilotov: ocenjena globina -17,00 m 281,30 m

število stanovanjskih enot

0

Število ležišč

0

Število parkirnih mest

število obstoječih parkirnih mest 17 PM število parkirnih mest 14 PM

SKUPAJ PARKIRNIH MEST 31 PM

število parkirnih mest za funkcionalno ovirane

osebe 2 PM

Oblikovanje objekta

Oblikovanje objekta

fasada kontaktna fasada, steklene fasadne zasteklitve, akrilna fasadna zasteklitev, okna z okvirji iz lesa/pločevine

orientacija slemena glavna slemenska linija poteka S-J, v odklonu 20° proti zahodu

naklon streh strehe imajo minimalne naklone: strehe nad nadstropjem 4° strehe prostorov tehnične etaže 3°

kritina

- strehe nad nadstropjem: princip ravne strehe, visokopolimerna folija, obtožena s prodcem, poti zaščitene s tlakovci - strehe tehnični prostorov: sistemska valovita pločevina, kot naprimer TRIMO TPO strehe prostorov tehnične etaže 3°

Odstotek zelenih površin (15)

NI POSEBEJ PREDPISAN! Zunanje površine Zemljišče pod stavbo (na stiku z zemljiščem) 2.812,45 m2 zelenice (vključno z igrišči in zunanje šolske

površine) 2.173,70 m2

betonski tlak / tlakovano 1.256,67 m2 terase - lesene: 225,51 m2 zunanje športne površine: 1.716,85 m2 pločniki: 333,73 m2



ceste (asfaltirano): 634,45 m2

SKUPAJ OBMOČJE OBDELAVE: 9.153,36 m2

Velikost gradbene parcele

9.297 m2

Faktor zazidanosti (15)

NI POSEBEJ PREDPISAN!

Faktor zazidanosti

48,8%

Faktor izrabe zemljišča (15)

NI POSEBEJ PREDPISAN!

Faktor izrabe zemljišča

70,8%

Odmiki od sosednjih zemljišč Odmiki od sosednjih zemljišč

severno do ceste parc.št. 2297/4 47,56

severno do ceste parc.št. 1844/25 in 1843/12 25,28

južno do parc. št. 1840/3 17,26

vzhodno do meje s parc. št. 1815/8 24,68

vzhodno do parc. št. 1815/8 - transforamtorska

postaja 25,90

zahodno do meje s parc. št. 1844/12 6,45

zahodno do parc. št. 1844/12 - trgovski objekt 22,74

Druge značilnosti objekta (15)

Druge značilnosti objekta Objekt je potrebno pilotirati zaradi slabo nosilnih tal, pridvidena dolžina pilotov do 17m



Podatki o izdelovalcih projekta

VODILNA MAPA Projektant: STYRIA ARHITEKTURA, d.o.o.

podpis: / žig:

CANKARJEVA ULICA 6E, 2000 MARIBOR Tel. 02 2282988 [email protected]

Odgovorni vodja projekta: David Mišič u.d.i.a. ZAPS A-1211

NAČRT ARHITEKTURE Projektant: STYRIA ARHITEKTURA, d.o.o.

podpis: / žig:


Odgovorni projektant: David Mišič u.d.i.a. ZAPS A-1211

NAČRT GRADBENIH KONSTRUKCIJ OBJEKTA

Projektant: GRANT D.O.O.

podpis: / žig:

Partizanska cesta 36, 2000 Maribor Tel: 02 2341850 Faks: 02 2341856 [email protected]

Odgovorni projektant: Domen Gradišnik u.d.i.g. IZS G-3115

NAČRT ELEKTRIČNIH

INŠTALACIJ IN ELEKTRIČNE OPREME OBJEKTA

Projektant: Elektrodesign d.o.o.

podpis: / žig:

Praprotnikova ulica 10, 2250 Ptuj Tel: 051 373 711 [email protected]

Odgovorni projektant: Vladimir Golubič, univ.dipl.ing.el. IZS E-0835

NAČRT STROJNIH INŠTALACIJ IN STROJNE OPREME OBJEKTA

Projektant: ENG D.O.O.

podpis: / žig:

PARTIZANSKA CESTA 5, 2000 MARIBOR Tel: 02 2524846 Faks: 02 2522387 [email protected]

Odgovorni projektant: Jože BOREC inž.stroj. IZS S-0720

Na osnovi pravilnika o projektni dokumentaciji (Ur. list RS, št.

55/2008). 0.5/0.11



mailto:[email protected]





ELABORAT POŽARNE VARNOSTI

Projektant: INGKLAN d.o.o.

podpis: / žig:

PUŠNIKOVA ULICA 18, 2000 MARIBOR Tel: 031 561 801 Faks: 02 429 02 21 [email protected]

Odgovorni projektant: Petra Geršak-Klaneček u.d.i.g. IZS TP-0699

ELABORAT GRADBENE FIZIKE: - ZA PODROČJE TOPLOTE - ZA PODROČJE AKUSTIKE

Projektant: STYRIA ARHITEKTURA, d.o.o.

podpis: / žig:



ELABORAT GOSPODARJENJA Z GRADBENIMI ODPADKI

Projektant: STYRIA ARHITEKTURA, d.o.o.

podpis: / žig:



NAČRT UREDITVE OKOLJA Projektant: IPTI d.o.o.

podpis: / žig:

ULICA VALA BRATINA 9, 2000 MARIBOR Tel: 031 319895 Faks: 02 2281341 [email protected]

Odgovorni projektant: Olga Vanček inž.grad. IZS G-0655

GEODETSKI POSNETEK Projektant: M.O.B.

podpis: / žig:

Vino 17a, 1291 Škofljica Tel. 0599 49 224, fax. 01 7888913 [email protected]

Odgovorni projektant: Blaž Ogorevc dipl.inž.geod. IZS Geo0353








1. TEHNIČNE ZNAČILNOSTI PREDVIDENE GRADNJE Struktura poročila po vsebinah: - GRADBENE IZVEDBE - OBRTNIŠKE IZVEDBE - ZUNANJA UREDITEV

5.1. GRADBENE IZVEDBE 1.1.1 OPIS RUŠITVENIH IN ODSTRANJEVALNIH DEL Na območju parcel se v sklopu načrtovane investicije izvede vsa obstoječa komunalna infrastruktura, ograje

in obstoječa zunanja ureditev. Na obravnavanem območju ni predvidenih rušitev. 1.1.2 OPIS ZEMELJSKIH DEL IN PRIPRAVA GRADBENE JAME

Tlorisni gabarit objekta bo 106x42 m. Objekt bo 2 etažen s stehnično etažo na streh in se sestoji iz, P+N+TE, kjer je TE samo zunanji zamrežen prostor klimatov, ter dostop. Kota temeljenja bo predvidoma na -1,08 m pod koto ± 0.00 = 298,30 mnv, pri čemer kota -1,08 predstavlja spodnji rob temeljnih gred, ki so podprte s piloti. Globina pilotov je predvidena na -18,00m (17m piloti). Projektiran nivo temeljenja objekta novogradnje narekujejo plitev izkop gradbene jame do cca 2m pod koto terena. Vsa zemeljska dela se izvedejo v skladu z Geotehničnem poročilu o sestavi tal in geotehničnem projektu temeljenja, katerega je v fazi IDP izdelal SLP d.o.o., odg.projektant: Gorazd Strniša univ.dipl.inž.grad.

1.1.3 OPIS BETONSKIH IN ARMIRANOBETONSKIH DEL

Objekt je deljen na 3 lamele. Šola ločena/dilatirana na tri dele, ki jih narekujejo posamezne faze izgradnje. Nosilno gradbeno konstrukcijo sestavljajo armirano betonske (AB) stene ( v jedru objekta in delno na fasadah, ostale zunanje stene se izvedejo kot montažne stene) AB stebri, monolitne AB plošče in sistem pasovnih gred na pilotih. POGOJI TEMELJENJA: Predvidimo plitvo temeljenje - kombinacijo temeljnih plošč z pasovnih temeljev pod nosilnimi stenami, ki so podprti s piloti – že izvedeno. OPIS KONSTRUKCIJE: Trdnostni razredi betona so C12/16 za podbeton, C25/30 za talno ploščo in temelje, C30/37 za stene, nosilce, plošče in stebre .


0.09/0.11



Temelji: AB temeljne plošče in AB pasovni, debeline in globine skladno z geomehanskim poročilom in statično presojo, piloti pod pasovnimi temelji. Nosili zidovi in stebri: Stebri v objektu, ki podpirajo plošče, prevzemajo praktično le vertikalne obtežbe. Prostori v zgornjih etažah - pregradne stene, se tako lahko izdelajo kjerkoli na površini etaže, lahko se tudi kasneje prestavljajo. Upoštevamo lahke pregradne stene z ustrezno zvočno in požarno izolacijo. Predvidimo steno teže g < 2.0 kN/m1, kar pomeni približno dodatno enakomerno obtežbo plošče v velikosti 0.80-1.00 kN/m2. Medetažna plošča: Na stebrih in stenah se podpirajo AB plošče. Predvidena debelina plošč je 25 cm; izdelana iz C30/37 ter armaturnim jeklom B500a(mreže) in B500b(palice); možna odebelitev za 1cm ali 2, odvisno od teže oblog (težji naklonski betoni na strehi, prodec...) in koncentracijskih konic napetosti direktno nad stebri. Strešna plošča: pretežno izdelana iz lesenih montažnih kaset, v območjih tehničnih podestov se izdela AB plošče d=25cm.

1.1.4 OPIS ZIDARSKIH DEL

V objektu ni sten, grajenih iz opečnih modularnih blokov, opeke. opis prebojev in drugih posegov v zidane konstrukcije: vsi instalacijski preboji v vertikalni in

horizontalni smeri, ki prehajajo požarne sektorje morajo biti izvedeni z pasivna požarna zaščita kabelskih prebojev, pasivna požarna zaščita prehodov neizoliranih kovinskih cevi ter požarna zaščita prehodov izoliranih (npr. z armaflexom prevlečenih) kovinskih cevi

opis izvedbe hidroizolacij zidanih konstrukcij se izvede skladno z opredeljenimi rešitvami v projektu PZI in skladno s pravilnikom o zaščiti stavb pred vlago

1.1.5 OPIS TESARSKIH DEL

Zunanje stene in obloge zunanjih AB sten se izdelajo iz prefabriciranih lesenih sten. Ostrešje šole bo izvedeno iz lesenih nosilcev, kateri bodo narejeni iz lesa GDL28h in postavljeni v predpisanem rastru. Leseni lepljeni nosilci podpirajo lesen strop / streho..

1.1.6 OPIS KANALIZACIJE Novo zgrajeni objekt se priključi na javno kanalizacijsko omrežje, ki že upošteva potrebe predvidenega/obravnavanega objekta. Kanalizacijski sistem mora biti v celoti načrtovan in zgrajen tako, kakor je opisano v načrtu 3.2. Načrt ureditve okolja. Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih voda mora biti usklajena z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (Ur. I. RS, št. 88/11 in 8/12) in Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Ur. I. RS, št. 47/05, 45/07 in 79/09).

1.1.7 METEORNA KANALIZACIJA

Meteorna kanalizacija se deli na meteorno vodo strešnih površin in meteorno vodo utrjenih zunanjih površin. Meteorna kanalizacija utrjenih zunanjih površin se odvaja preko separatorja mineralnih olj v meteorno kanalizacijo. Meteorni kanalizacija mora biti v celoti načrtovan in zgrajen tako, kakor je opisano v načrtu 3.2. Načrt kanalskega priključka in ureditev okolja.

5.2. OBRTNIŠKE IZVEDBE



5.2.1. OPIS MONTAŽNIH KONTRUKCIJ Dostop na steho je iz nadaljevanja severnega stopišča. Zunanje evakuacijsko stopnišče iz jeklene konstrukcije stopnišča, antikorozijsko zaščiteno vroče cinkano, končni sloj barve RAL 9010 - strukturno. Izdelano iz jeklenih sestavljenih profilov, po detajlu PZI. Končni sloj strukturno steklo, kot npr. LINIT.

5.2.2. STREHA Objekt sestoji iz dveh tipov strehe. Strehe nad objektom ter strehe pod prostorom klimatov, in identične strehe nad prostorom za orodja) Streha nad objektom ima leseno podkonstrukcijo, ki nosi lesene montažne kasetne plošče. Kritina na strešni konstrukciji kot naprimer sistem: - samolepilna parna zapora Sarnavap 5000E SA, Sd = 1800 m, homogeno priključena na atiko, preboje - podložna izolacija iz mineralne volne po SIST EN 13162 - T5-DS(TH )-CS(10)50-TR10-PL(5)550-WS (kot npr. Knauf Insulation DDP-RT) - pohodna toplotna izolacija iz mineralne volne po SIST EN 13162 - T5-DS(TH )-CS(10)70-TR15-PL(5)650-WS (kot npr. Knauf Insulation DDP) v debelini ... - visokopolimerna armirana tesnilna folija na bazi FPO Sarnafil TG 66-18, zvezno pritrjevanje po obodu z robnim pritrdilnim profilom, na spojih homogeno zvarjena - zaščitna topotna izolacija - po SIST EN 13164 – 35kg/m3, s preklopom, enoslojno (kot npr. Polyfoam C350 LJ), v debelini 5 cm, L spoji - zaščitna filterska tkanina S Felt VS 140 - nasutje pranega prodca fi 16-32 mm v debelini min. 8 cm oz po veternem izračunu Nad prostorom za orodja je 15cm zaribana betonska površina- vgraditev betona z dodatki (C 30/37, XC4, XF4, CI 0,2,Dmax16, S3, PV2)

5.2.3. ODVODNJAVANJE STREH

V izračunu prispevnih vrednosti je vpisan predlog velikosti varnostnega preliva, ki zagotavlja faktor varnosti 2.0. Višina varnostnega preliva je med 10 in 15 cm. Podrobnosti so predstavljene v brošuri Varnostni prelivi ravnih streh in žlebov. Priključki podtlačnega sistema na prostotočno kanalizacijo preko umirjevalne cev L=2m, padec 2% Vertikalne cevi so pritrjene na stebre, horizontalne pa na strope s pomočjo Geberit Pluvia sistemskih šin. Vertikale so pritrjene na podlago s sistemskimi pritrdili, pri čemer je nujno potrebno upoštevati potrebni prostor za kolena in vtočnike. Mikrolokacijo vertikal, horizontal in vtočnikov je potrebno uskladiti ob izvajanju. Tehnični opis sistema: Vhodni podatki: podatki o zgradbi iz dokumentacije; intenzivnost padavin r = 392 l/s∙ha; faktor odvodnjavanja strehe ψ = 1; izračun je skladen s standardom SIST EN 12056. Sestava vtočnikov: Vtočnik za žleb. Lokacija vtočnikov: vrisano v projektni dokumentaciji (načrt arhitekture, načrt strojnih instalacij). Opis sistema: kot na primer Geberit Pluvia podtlačni sistem za odvodnjavanje meteornih vod s streh deluje kot popolnoma napolnjen sistem. Napolnjenost sistema je dosežena z ustreznim dimenzioniranjem cevovodov in hidravličnim izravnavanjem pretokov vode v sistemu ter s posebno oblikovanimi Pluvia vtočniki. V vertikalah nastaja podtlak, ki se preko napolnjenih razvodov prenaša do vtočnikov. Nastali podtlak srka vodo v vtočnike in učinkovito odvodnjava vodo s strešne površine. Cevni razvodi so iz polietilena, varjeni in trajno



tesni, popolnoma gladki in elastični. Gladkost cevi in velika hitrost vode zagotavljata samočistilni učinek cevovodov. Razvod: Horizontalni razvod pod streho oz ploščami poteka brez padca, vertikalni razvod poteka v objektu. Priključek na zunanjo kanalizacijo: Odtok meteorne vode Pluvia se konča izven objekta, na oddaljenosti 2 m od zunanje stene, v umirjevalni cevi, na globini –0,80m. Pritrjevanje Horizontalni razvod je pritrjen s Pluvia obešalnim sistemom na stropno ploščo. Vertikalni razvod je pritrjen klasično na betonske stebre. Obešalno konstrukcijo je potrebno zavarovati proti nihanjem. Toplotna izolacija in ogrevanje: Cevovode je potrebno toplotno izolirati zaradi preprečevanja pojava kondenzata. Ogrevanje vtočnikov je predvideno. Preklopno (termostatsko) stikalo, transformator in električna napeljava do vtočnika niso upoštevani. Ogrevanje cevovodov v popisih ni upoštevano. Varnostni odtoki: Meteorna kanalizacija je dimenzionirana za pričakovane padavine. Odvodnjavanje izrednih padavin je potrebno urediti preko varnostnih odtokov. Garancija: Geberit nudi časovno neomejeno garancijo na funkcionalnost sistema in 10 letno garancijo za vse elemente cevnih sistemov. Vrednost: poleg Geberitovih materialov potrebnih za montažo sistema Geberit Pluvia vključno s spojnim in pritrdilnim materialom in ustreznih montažnih del je potrebno dodatno upoštevati še vrednost dobave in montaže toplotne izolacije. Poleg tega je potrebno je upoštevati tudi pripravljalna in zaključna dela, nepredvidena dela, dodatni pritrdilni material, pomožni material, prevoz, DDV, vse režijske stroške in ostalo. Vrednost materiala Geberit predstavlja približno do 70% izvedbene vrednosti. Sheme: so priložene v projektni dokumentaciji

v peskolov v revizijski jašek

za revizijskim jaškom v kanalizacijo



5.2.4. OPIS IZVEDBE TOPLOTNE IZOLACIJE OBJEKTA

opis osnovnega sistema in predvidenih materialov za toplotno izolacijo objekta Objekt je zaščiten s toplotno izolacijo ustreznih debelin in sestav za zagotavljanje najnovejših standardov energetske učinkovitosti. Podrobnosti o energetski učinkovitosti s parametričnimi prikazi in izračuni so podani v elaboratu gradbene fizike, ki je sestavni del tega projekta. V območjih prekinitve vertikalne površine z horizontalno ploščo se predvidijo vsi ukrepi za preprečevanje toplotnih mostov ! Fasadna obloga je kontaktna tankoslojna fasada, ter v območju povečanih požarnovarnostnih potreb so izolacijske plošče iz kam. volne za vgradnjo v t.i. ETICS - tankoslojne fasadne sisteme, kjer je toplotna izolacija nosilni element fasade namenjena toplotni, zvočni in požarni zaščiti zunanjih sten v sistemu tankoslojne kontaktne fasade. Plošče odlikujejo izboljšana toplotno izolativnost (toplotna prevodnost 0,036), majhna teža in dobre mehanske lastnosti. Plošče (PTP-na zid poleg lepljenja (pasovno) tudi mehansko pritrjujemo z ustreznimi fasadnimi pritrdili. Kot npr. : kontaktna KNAUF INSULATION Plošča za kontaktne fasade kot naprimer FKD-S (PTP-035).

opis predvidene izolacije strehe objekta Objekt sestoji iz 2 tipov strehe. Strehe nad objektom ter strehe pod prostorom klimatov in nad prostorom za klimate) Streha nad objektom ima leseno podkonstrukcijo oziroma AB ploščo in streho v sestavu: - samolepilna parna zapora Sarnavap 5000E SA, Sd = 1800 m, homogeno priključena na atiko, preboje - podložna izolacija iz mineralne volne po SIST EN 13162 - T5-DS(TH )-CS(10)50-TR10-PL(5)550-WS - pohodna toplotna izolacija iz lesenih volne po SIST EN 13162 - T5-DS(TH )-CS(10)70-TR15-PL(5)650-WS v debelini po sestavih konstrukcij - visokopolimerna armirana tesnilna folija na bazi FPO Sarnafil TG 66-18, zvezno pritrjevanje po obodu z robnim pritrdilnim profilom, na spojih homogeno zvarjena - zaščitna topotna izolacija - po SIST EN 13164 – 35kg/m3, s preklopom, enoslojno (kot npr. Polyfoam C350 LJ), v debelini 5 cm, L spoji - zaščitna filterska tkanina S Felt VS 140 - nasutje pranega prodca fi 16-32 mm v debelini min. 5 cm oz po veternem izračunu in izračunu strešne konstrukcije

Vtočnik za žleb - ogrevan



Streha nad tehničnimi prostori ni toplotno izolativna. toplotna izolativnost oken, vrat in zasteklitev na fasadi

Vsi stekleni deli stavbe ( streha, fasada, okna) so izdelani iz toplotnoizolacijskega troslojnega stekla toplotnih prevodnosti U=/< 0,7 W/m2K. Vsi stavbni elementi so v ALU izvedbi z faktorjem U=/< 0,85 W/m2K

opis talnih toplotnih izolacij Vse medetažne plošče so zaščitene z toplotno izolacijo minimalne debeline cca 7 cm pod estrihom, dvodelna spodnji sloj toplotna izolacija EPS ter zgornji sloj toplotna izolacija EPS za razvod talnega ogrevanja vključno s funkcijo preprečevanja udarnega zvoka. Talna plošča nad terenom :Toplotno izolacijske plošče EPS položene s preklopom ali izdelane s preklopom, tlačna trdnost po navodilu statika; min λ D =0,40 W/ mK; požarni razred E po E SIST EN 13501-1, nanje položena toplotna izolacija EPS za razvod talnega ogrevanja, v ključno s funkcijo preprečevanja udarnega zvoka.

5.2.5. OPIS IZVEDBE ZVOČNE IZOLACIJE OBJEKTA

Objekt se po klasifikaciji uvršča med Stavbe za izobraževanje in znanstveno raziskovalno delo CC-SI 12630. Na območju je veljaven prostoski občinski plan, v katerem je navedena mejna vrednost hrupa, za območje nameravane novogradnje in znaša 60 dB. Pri izračunu je uporabljena mejna vrednost Ldnv = 60dB, kar je skladno s preglednico 1., iz smernice TSG-1-005:2012.

5.2.6. OPIS NOTRANJIH PREDELNIH STEN

prefabiricirane montažne predelne stene: predelne stene bodo suhomontažne – mavčno kartonske na leseni podkonstrukciji s primerno zvočno izolativnostjo za steno brez vrat min. 56 dB, za steno z vrati min. 47 dB in dosledno upoštevanimi detajli proizvajalca. Vse stene izdelane iz mavčno kartonskih plošč, morajo biti projektirane po navodilih proizvajalca, vodoodporne plošče in ojačena podkonstrukcija v sanitarijah, predvideti izvedbe s primerno zvočno izolativnostjo ter kompaktnostjo glede na namembnosti prostorov. Stene, nosilci iz vidnega betona se po potrebi očistijo ter zaščitijo z ustreznim protiprašnim brezbarvnim premazom.

inštalacijske stene bodo prefabiricirane montažne – mavčno kartonske na podkonstrukciji s primerno zvočno izolativnostjo

zastekljene predelne stene bodo izdelane v skladu z normativi zvočne izolativnosti ter v primeru prehode požarnih sektorjev z normativi požarne in dimne nepropustnosti

sanitarne predelne stene: predelne stene sanitarnih kabin naj bodo iz kompaktnih laminatnih plošč (kot npr. Max – ali enakovredno, debele 14 mm), okovje in vezni elementi iz nerjavečega jekla z možnostjo zapiranja. Stene naj bodo obdelane s kvalitetno keramiko do stropa, stik s tlakom z zaokrožnico, kitan s trajno elastičnim kitom.

5.2.7. OPIS STAVBNEGA POHIŠTVA

Okna: Okna iz lesenih in/ali ALU okvirjev po obliki, načinu odpiranja in shemi ustrezna arhitekturni zasnovi, ki morajo omogočiti zadostno osvetlitev prostorov. Zadostiti morajo veljavnim predpisom z zvočno in toplotno izolativnost opredeljeno v Elaboratu gradbene fizike (U~0,8W/m2K). Omogočeno naj bo čim enostavnejše čiščenje (z notranje strani zasteklitve) in vzdrževanje. Eventualne zasteklitve parapetnih delov in vse zasteklitve v nivoju terena morajo biti izvedene iz varnostnega stekla ESG. Zasteklitve v notranjosti stavbe naj se izvedejo iz varnostnega stekla.



Senčila (žaluzije na vodilih iz ALU) so zunanje na vodilih omogočajo zatemnitev prostorov. Možna je dodatna kombinacija notranjega senčila, kjer notranje senčilo preprečuje bleščanje (če je notranje senčilo žaluzija ali rolo zavesa, mora imeti vodilo). Nadstropju je iz notranje strani opremljena z svetlobno propustno in akustično zaveso. Vse fasadne zasteklitve so prav tako senčene s fasadnimi elementi in zagotavljajo 40% osenčenost. Strešna zasteklitev ni dodatno osenčena iz zunanje strani, zato mora zasteklitev imeti največji faktor prepustnosti sončnega sevanja gn=0,47. Iz zunanje strani se s fiksnimi senčili senči hodnik na zahodu telovadnice.

zunanja, notranja vrata: Predvidena so zvočno izolativna vrata v prostorih, ki morajo zagotavljati RW = 27 dB. Z upoštevanjem zahteve 1.1 iz TSG smernice mora biti proizvajalčeva izmerjena vrednost večja za 5 dB, torej je mora biti deklarirana zvočna izolirnost vrat minimalno R'W = 32 dB. Vrata opremljena s cilindrično ključavnico, sistemskim ključem, priporno metlico v pragu, dvokraki nasadili s skritimi tečaji. Vrata v suhomontažnih GK stenah se vgradijo v UA profiliran okvir. Vsa notranja vrata izdelana iz trdega lesa z v pri-vstavljenim tesnilom. Krila polna, obložena s kvalitetnim laminatom (Max- ali enakovredno), zaključki z ABS ali masivnimi nalimki brez brazde. Vrata v hodnikih in v knjižnico so steklena v ALU okvirjih zastekljena z varnostnim steklom. Pritrjena morajo biti z vsaj 3 točkovnim naslonilnikom. Pri izvedbi je potrebno zagotavljati predpisane svetle širine prehodov skladno s projektom in k projektu priloženimi shemami. Nasadila šarnirna, uležajena. Kljuke RF lite, ključavnice cilindrične, sistemski ključ po navodilih investitorja (generalni ključ, več uporabni ključ, posamezni ključi). Vsa steklena vrata v varni izvedbi (lepljena, kaljena). Požarne zapore na hodnikih morajo biti transparentne.

zasteklitve večjih dimenzij, Zasteklitve v ALU okvirju, Predvidena so okna s troslojno zasteklitvijo, kot naprimer okna proizvajalca Reflex, RX PHONE 36/38 A. Sestava zasteklitve je 6/12/4/12/4, z izmerjeno vrednostjo RW = 36 dB in korekcijskima faktorjema C = -2 in Ctr = -6. Z upoštevanjem zahteve 1.1 iz TSG smernice se izmerjena vrednost zmanjša za 2 dB, torej je zvočna izolirnost oken R'W = 30 dB.Zadostiti morajo veljavnim predpisom z zvočno in toplotno izolativnost opredeljeno v Elaboratu gradbene fizike (U~0,8W/m2K). Učilnice se iz notranje strani opremijo z senčili iz svetlobo-nepropustne tkanine.

Zasteklitve s polikarbonatnim steklo - telovadnica: Plošče širine 100cm iz polikarbonata, odporne na UV in udarce. Izdela se dvoslojna zasteklitev, v dvorani. Vsi profili morajo imeti prekinjen toplotni most.

Kljuke na evakuacijskih vratih Vsa vrata na evakuacijskih poteh morajo biti opremljena s panik okovjem!

5.2.8. OPIS TESNENJA STAVBE Zunanje tesnjenje stavbe mora biti zapora za veter in dež, mora pa biti paropropustno, tesnjenje na notranji strani pa mora biti zračno in paroneprepustno, in sicer mora notranje tesnjenje omejiti prehajanje pare v tolikšni meri, da se pred zunanjo zaporo para ne sme zadrževati. Vsa tesnenja na strehi se izvede preko atik objekta!

5.2.9. OPIS DIMNIKOV, PREZRAČEVALNIH LOPUT, NAPRAV ZA ODVOD DIMA Pozicije, princip odpiranja so opisani v projektu strojnih instalacij.

5.2.10. OPIS FINALNIH OBDELAV

zunanjost objekta: o streha

Končni sloj je drenažni in filtrski sloj nasutje prodca, posluževalne poti tlakovane z betonskimi tlakvci na prodcu. Tehnični prostori valovita pločevina.



o fasada Strukturni omet

o zunanji tlaki (balkoni, terase...) Zunanje utrjene površine so izdelane iz betonskih tlakovcev ter metličenega betona z ustreznimi premazi. Terase so iz pohodnih desk.

o opis zunanjih ograj, rešetk Oblika in definicija zunanjih ograj po definicija arhitekta v projektu PZI

o opis stropov stropne obloge se izdelajo iz dvoslojnih mavčno kartonska plošč, brez fug s pokrito podkonstrukcijo, sestavljeno iz profilov iz pocinkane jeklene pločevine kot nosilnih (UA-profil 50 x 40) in montažnih (stropni C-profil 60 x 27) profilov, z nonius spodnjim in zgornjim delom / navojno palico M 8*, pritrjeno na nosilni strop. Kombinirajo se z akustičnimi ploščami po elaboratu akustike.

o obdelave akustičnega stropa v hodnikih: stropne obloge se izdelajo iz akustičnih plošč npr. KNAUF CLEANEO, brez fug s pokrito podkonstrukcijo, sestavljeno iz profilov iz pocinkane jeklene pločevine kot nosilnih (UA-profil 50 x 40) in montažnih (stropni C-profil 60 x 27) profilov, z nonius spodnjim in zgornjim delom / navojno palico M 8*, pritrjeno na nosilni strop.

5.2.11. TLAKI

Tlaki v učilnicah v knjižnici in prostorih vodstva šole Dobava in polaganje masivnega parketa višjega srednjega cenovnega razreda dimenzij 500/70/21 s potrebno končno obdelavo (brušenje, kitanje in oljenje). Masivni klasični parket jesen Kvaliteten les; lep svetla barva Debelina parketa 21 mm Dolžina parketa 500 mm. Končna obdelava parketa: surov, olji se po položitvi Parket je primeren za talno gretje Parket ima pero in utor. Zakrožnice morajo biti izvedena skladno z rešitvami PZI z uporabo ALU zaokrožnega profila kot na primer Kueffner. Talna obloga mora brez prekinitve prehajati iz tlaka s nizko stensko obrobo.



Slika 1 - zaokrožnica

Višina zaokrožnice mora biti najmanj 10 cm iz mehansko odpornega materiala ( ALU). Izbran tlak mora biti negorljiv (samougasen v primeru požara) in mora ustrezati standardu B1 - po TSG sist en 13501. Tlak v telovadnici Dobava in montaža športnega poda, kot npr.: HARO model Berlin 12F, v kombinaciji s talnim gretjem Uponor/ Visbo Sport 25. Zaključni sloj iz panelnega špotznega parketa Jesen 18.3mm na podkonstrukciji iz dvojno elastičnih nosilcev. Skupna višina športnega poda 220-240mm. V pod je vstavljena pol trda toplotna izolacija z alofolijo debeline 150mm. Športni pod odgovarja DIN in EN normam ter ima certifikate FIBA, ISO, Garancija na športni pod 3 leta, sistemska garancija 10 let. Tlaki na hodnikih in stopniščih Tlak površinsko brušenega litega asfalta v sestavu bitumna in agregata iz peska kot na primer BituTerazzo. Lastnosti tlaka:

Odzivnost na ogenj Razred B1 Vodotesnost Absolutna vodotesnost, plino-tesnost in vlago-tesnost Debelina vgradnje 3,0 do 4,0 cm – pri talnem ogrevanju 5,0 cm Specifična teža cca. 72,5 kg/m2 pri debelini vgradnje 3-4 cm Gostota cca. 2,5 t/m3 Temperatura vgradnje cca. 250 °C, materiali v stiku s vgrajenim BituTerazzo-om morajo biti ustrezno

odporni. Globina prodiranja Pri trdnostnem razredu IC10-10/10mm pri temperaturi 20°C pod normirano

obtežbo določenih merjenih pogojih. IC 40 ima globino prodiranja 40/10 mm. Elektro prevodnost r= 1010 do 1012 ohmo-ov cm Čas strjevanja cca. 4 ure Dilatiranje Polaganje brez dilatacij tlaka – izjema so konstrukcijske dilatacije ! Razred trdnosti IC 10 pri merjeni temperaturi zraka 20°C. Pri temperaturi + 5°C je trdnost

manjša. Talno ogrevanje Možna izvedba talnega ogrevanja z vgrajenimi bakrenim cevnim razvodom Toplotna prevodnost 0,7 do 0,9 W/mK ( Beton:2,10). BituTerazzo ima dobre toplotnoizolacijske

lastnosti zato ima pozitivne učinke pri uporabi. Protizdrsnost Testiran v skladu s DIN 51130 s prilagojeno površinsko obdelavo v razredu od



R9 do R11. Glede na način brušenja se v skladi z DIN 51097 uvrša med razrede A in C.

Akustične lastnosti Pri izvedbi tlaka BituTerazzo v debelini nanosa 3 cm se izboljša udarni zvok za 14 dB brez dodanih izolacijskih plošč. Valovna dolžina se 30 krat hitreje izravna kot pri betonu.

Tlak pod postavko terazzo se v stiku s steno zaključuje z nizkostenskim obrobnim profilom kot na primer Kueffner Typ G80-10-BD. Tlak tehničnih prostorov Epoksidni pralni premaz - po vzorčenju in potrditvi arhitekta Tlak sanitarij TALNI GRANITOGRES; do debeline 10,5mm; Izvedba tlaka v sanitarijah,mokrih prostorih, jedilnici in kuhinji, v skladu z EN14411 - G Bla; protizdrsni razred min. R11 (R12-v kuhinji); ratificirane, polaganje na 2mm fugo, nizkostenska obroba z alu profilom. Izbira materijala in fugirne mase, v sestavi in barvi,po vzorčenju in potrditvi arhitekta.Delovni stiki se predvidijo po načrtu polaganja. Način polaganja po načrtu.

5.2.12. STENSKE OBLOGE Stenska obloga se na vogalih zaključi s proti udarnim profilom do višine 120 cm. V območjih stopnišč na višini 90 cm se predvidi robno držalo za roke v skladu s pravilnikom za projektiranje objektov prilagojenim funkcionalno oviranim osebam.

Slika 2 - kotni zaščitni profil kot naprimer Kueffner ES12

5.2.13. OPIS TELOVADNICE V projektu predvidena telovadnica je opremeljena z osnovno potrebno opremo. Oprema ni predmet 1. FAZE izvedbe.

5.2.14. OBDELAVA SANITARIJ Stene naj bodo obdelane s kvalitetno keramiko do višine 280 cm – oziroma minimalno do zgornjega roba vrat, stik s tlakom z za-okrožnico, kitan s trajno elastičnim kitom. Sanitarna oprema naj bo srednjega kvalitetnega razreda, WC školjke konzolne, kotlički naj so podometni, pisoarji z avtomatskim izpiranjem. Ob umivalnikih naj bodo električni priključki za sušilce las( v sanitarijah in prostorih garderob za zaposlene ), nerjaveči nosilci, ogledala z brušenimi robovi vpeljani v stensko keramiko.



Predelne stene sanitarnih kabin naj bodo iz kompaktnih laminatnih plošč (Max – ali enakovredno, debele 14 mm), okovje in vezni elementi iz nerjavečega jekla z možnostjo zapiranja. Stene naj bodo obdelane s kvalitetno keramiko do stropa, stik s tlakom z zaokrožnico, kitan s trajno elastičnim kitom.

5.2.15. OPIS DVIGALA Pozicija dvigala, konstrukcijski sistem dvigalnega jaška, tip dvigala : Za predviden poseg graditve objekta z novim osebnim dvigalom za izboljšanje komunikacije v objektu ter prilagoditev ustreznosti kabine dvigala invalidom se predvidi dvigalni jašek, znotraj katerega se lahko umesti osebno dvigalo z naslednjimi karakteristikami; "Električno osebno dvigalo - brez strojnice kot npr. KONE, Thyssen, Otis Dvigalo mora biti načrtovano in izdelano skladno s standardom SIST EN81-1 in skladno s Pravilnikom o varnosti dvigal (Ur.list RS št. 83/07). Po končani montaži dvigala priglašeni organ opravi končni pregled in izda certifikat." "Tip: brez strojnice, uveljavljene blagovne znamke s certifikatom o preizkusu, kot npr. KONE, Thyssen, Otis Nosilnost: 6 oseb ali 480 kg, Hitrost vožnje: 1,00 m/s, Višina dviga: 3,85 m, Število postaj: 2, Število dostopov: 2, na isti strani - neprehodna kabina Namestitev dvigala: v samostojnem betonskem jašku (ni predmet ponudbe) Velikost jaška: širina: 1,50 m; globina: 1,65 m, Višina glave jaška: 3,50 m Globina jame jaška: 1,10 m, Dostopni prostor pod jaškom: NE, Vrsta pogona: Frekvenčno in napetostno krmiljeni pogon s trifaznim tokom s sinhronskim motorjem - npr. EcoDisc - z izvedbo brez reduktorja in nastavljivim zavornim sistemom za varno, udobno in tiho obratovanje Namestitev pogona: Sinhronski motor brez reduktorja z integriranim pogonskim diskom je pritrjen v glavi jaška na jeklenih vodilih kabine. Brez strojnice! Pogonska moč: 2,8 kW, energetsko učinkovito dvigalo razred ”A” v skladu s standardom VDI 4707 Število voženj na uro: do 180 Priključna napetost: 3 x 400 V, 50 Hz Notranje mere kabine: širina: 1,00 m; globina: 1,25 m; višina: 2,20 m Dvigalo projektirano skladno s standardom SIST 81-70, ki definira kot minimalno mero kabine za prevoz funkcionalno oviranih oseb, kabino velikosti 1000/1250/2200 mm." Kabina (design izbor): izbor iz predloženih katalogov, stene iz brušene nerjaveče pločevine Austurias Satin, tla pripravljena za lokalno oblogo po izboru arhitekta - položi naročnik, strop iz bele pločevine Cloud White in varčnimi LED okroglimi svetilkami, inox okroglo oprijemalo z zaoblenimi zaključki na stranski steni, ogledalo na zadnji steni nad oprijemalom, zasilna avtomatska razsvetljava, prostoročna telefonska naprava za povezavo med kabino in klicnim centrom za primer reševanja ujetih oseb iz kabine dvigala (omogoča klic na 4 predhodno programirane številke) "Vrata kabine: avtomatska dvodelna teleskopska vrata s krili in okvirji iz brušene nerjaveče pločevine Asturias Satin, širina: 800 mm; višina: 2100 mm, frekvenčno regulirani pogon, varovanje z infrardečo svetlobno zaveso in omejilnikom zaporne sile Vrata jaška: avtomatska dvodelna teleskopska vrata s krili in okvirji iz brušene nerjaveče pločevine Asturias Satin, širina: 800 mm; višina: 2100 mm, brez požarne odpornosti Mikroprocesorsko krmiljenje: zbirno krmiljenje simplex, požarno krmiljenje oz. evakuacijska vožnja v glavno postajo ob alarmu za požar, avtomatsko natančno pristajanje in niveliranje kabine, predčasno odpiranje vrat pri vožnji v postajo, filter proti radijskim motnjam, možnost priklopa na hišni agregat, servisni panel za vzdrževalca v najvišji postaji nameščen v vratnem okvirju, regenerativni sistem s pripadujočo opremo za vračanje odvečne električne energije nazaj v omrežje" "Signalizacija: Signalizacija primerna zahtevam invalidnih oseb po SIST EN 81-70 v kabini: vertikalno kabinsko tipkalo v kombinaciji iz brušene nerjaveče in polikarbonatnega stekla v delni višini kabine, tipke za vsako postajo, braillova reliefna pisava, tipka za odpiranje vrat, tipka za zapiranje vrat, tipka za alarm, digitalni LCD kazalnik preobremenitve, položaja kabine in puščice smeri vožnje v beli barvi na črnem ozadju, stikalo na ključ za prednostno vožnjo in za rezervacijo kabine v glavni postaji: inox pozivna tipka kvadratne oblike prilagojena za enostavno uporabo gibalno oviranih oseb, digitalni LCD kazalnik položaja kabine in puščice smeri vožnje v beli barvi na črnem ozadnju ter gong



v ostalih postajah: inox pozivna tipka kvadratne oblike prilagojena za enostavno uporabo gibalno oviranih oseb, digitalni LCD kazalnik puščice smeri vožnje v beli barvi na črnem ozadju ter gong, signalizacija montirana v okvir jaškovnih vrat" "Dodatna oprema: razsvetljava jaška, lestev za dostop v jamo jaška, vtičnica na strehi kabine in elektrifikacija jaška Izvedba naprave v skladu s standardom SIST EN 81-1 Dvigalo mora biti načrtovano in izdelano skladno s standardom SIST EN81-1 in skladno s Pravilnikom o varnosti dvigal (Ur.list RS št. 83/07). Po končani montaži dvigala priglašeni organ opravi končni pregled in izda certifikat." "V obsegu dobave dvigala zajete naslednje postavke: Servisno tipkalo na strehi kabine. Pakiranje in transport do gradbišča. Dokumentacija. (delavniška dokumentacija, PID, POV navodila) Šolanje skrbnika dvigala. Ploščice in napisi, ki pripadajo neposredno dvigalu, v skladu z SIST EN81-1. Stroški za prisotnost montažnega osebja pri prevzemu dvigal in tehničnem pregledu objekta. Montaža dvigala brez postavljanja odrov ob uporabi predhodno vgrajenih montažnih obešal. Lestev za pomoč pri vstopanju v jamo jaška, ki ustreza SIST EN 81-1 predpisom. Odstranitev pakirnega materiala. Dobava montažnih obešal za dviganje v jašku. Osvetlitev in elektrifikacija jaška v skladu z SIST EN 81-1 predpisom. Stroški tehničnega pregleda dvigala in pridobitev certifikata. Raztovarjanje in prenašanje težkih delov dvigala na gradbišču. Enkratno naknadno čiščenje naprave po zaključku montaže. Dostava uteži pri prevzemu s strani izvedencev."

5.2.16. ODPADKI

Odpadki so razdeljeni v tri kategorije (biološki, papir, steklo, embalaža -plastika in ostalo). Ločevanje odpadkov mora biti zagotovljeni že v fazi prenosa odpadka uporabnika v koše za smeti v posameznih prostorih s delitvijo papir, plastika, ostali odpadki. Bioloških odpadkov v objektu ne bo. Odpadki od vsake omenjenih kategorij se zbirajo ločeno v posebej označenih kontejnerjih.

• Pri projektiranju so upoštevani • zakon o varstvu okolja (Ur.l. RS 32/93) • Zakon o ravnanju z odpadki (Ur.l.SRS 8/78 IN 29/86) • neorganske snovi, ki niso podvržene fermentaciji in se zelo počasi razkrajajo, kot so: mineralne

snovi, papir, steklo, keramika, platno, smeti od čiščenja stanovanj • organske snovi, ki so podvržene fermentaciji in razmeroma hitremu razkroju, kot so: snovi

živalskega izvora, ostanki nepredelane hrane, kosti in podobno • ostanki po popravilih, razen ostankov od gradbenih in končnih del v hišah, industrijski in obrtni

odpadki v stanovanjskih hišah, vrtne smeti, pomije, poginule živali in podobno. • Investitor mora v objektu predvideti prostor za posode (smetnjaki) za zbiranje odpadnih snovi, ki

morajo biti na lahko dostopnem mestu za odvoz komunalnega podjetja. • Z upoštevanjem določil te dokumentacije in drugih predpisov, ki urejajo delovanje posameznih

instalacij, obravnavana gradnja ne bo škodljivo vplivala na okolje.

5.3. ELEKTRIČNE INŠTALACIJE JAKI TOK Razsvetljava V objektu je predvidena glede na funkcijo splošna razsvetljava in varnostna razsvetljava. V tehničnih prostorih (skladišča, strojnica, kuhinja) se izvede razsvetljava z fluorescentnimi sijalkami T5, v izvedbi zaščite IP65.



V učilnicah in kabinetih šole se izvede razsvetljava z LED tehnologijo. V učilnicah se izvede lokalna avtomatska regulacija osvetljenosti glede na trenutno zunanjo svetlobo. V telovadnici je razsvetljava izvedena z metalhalogenimi nadgradnimi svetilkami. V prostorih, kjer je predviden dvojni strop se svetilke vgradijo v dvojni strop, v delih kjer ni predviden dvojni strop pa se uporabijo nadgradne svetilke. Vklop razsvetljave se izvede delno centralno na stikalnih tablojih delno lokalno po posameznih prostorih. V hodnikih, sanitarijah in garderobah se izvede vklop in izklop razsvetljave s pomočjo senzorjev premikanja.

Varnostna razsvetljava Varnostna razsvetljava se izvede z varnostnimi svetilkami, ki se napajajo iz lokalnih varnostnih virov. Uporabijo se svetilke za osvetlitev evakuacijskih poti in svetilke za oznako evakuacijskih poti, slednje so opremljene s piktogrami. Tokokrogi varnostne razsvetljave se izvedejo s kablom PP-y 3x1.5mm2. V obravnavanem delu objekta bodo nameščene svetilke za varnostno razsvetljavo in sicer:

• zasilni izhodi, ki se uporabljajo za evakuacijo, • obvezni zasilni izhodi in varnostne oznake, • blizu stopnic (glej opombo) tako, da vsak sklop stopnic prejema neposredno svetlobo, • blizu (glej opombo) vsake spremembe nivoja, • pri vsaki spremembi smeri, • pri vsakem podsektorju v koridorjih (hodnikih), • ob (glej opombo) mestih prve pomoči, • ob (glej opombo) mestih s postavljeno opremo za gašenje in javljanje požara (telefoni, ročni

javljalniki). Točke označene z g.) in h.), če niso na evakuacijski poti ali v javnem prostoru morajo biti razsvetljene z najmanj 5 lx na tleh. OPOMBA: ob/blizu pomeni najmanj v razdalji 2,0m, merjeno vodoravno. Varnostna razsvetljava mora osvetljevati tudi morebitne ovire, ki štrlijo od zgoraj v razdaljo manj kot 2,0m od tal. Varnostno razsvetljavo je potrebno izvesti v skladu s SIST EN 1838. Mala moč Napajanje objekta: Je predvideno iz transformatorske postaje TP Lavrica bloki, parc.št. 1815/7. Iz obstoječega NN polja TP se predvidi nov NN priključek s kablom NAYY 4x150mm2. Delno se uporabi obstoječo kabelsko kanalizacijo, delno se predvidi nova kabelska kanalizacija s pomočjo PVC cevi fi 160mm in kabelskih jaškov. NN priključek se izvede v skladu z projektnimi pogoji št. 274/2013 z dne 10.05.2013, ki jih je izdal Elektro Ljubljana. Na zahodni fasadi šole se predvidi priključno merilna omara (PMO) z merilno garnituro in opremo v skladu s soglasjem za priključitev, ki ga bo izdalo Elektro Ljubljana. Iz PMO se napaja glavni elektro razdelilec šole RG, ki je nameščen v energetskem prostoru (prostor Š1.32.2 – teh. elektro). Iz glavnega elektro razdelilca šole se napajajo pod razdelilci objekta v pritličju in nadstropja. Kabli potekajo po kabelskih policah v dvojnem stropu in vertikalno po kabelskih jaških. ŠIBKI TOK

Univerzalno ožičenje Telekom dovod: Predvidi se dovod iz obstoječega Telekom omrežja. Iz obstoječega jaška Telekom se predvidi nova kabelska trasa za potrebe telefonskega kabla in optičnega kabla. Predvidijo se dve cevi fi 110mm do fasadne priključne omare. V fasadni priključni omari se namestijo krona letve za zaključitev telefonskega kabla. Predvidi se 20 parni telefonski kabel. Optični kabel poteka skozi fasadno priključno omaro do komunikacijskega vozlišča v nadstropju objekta, kjer se zaključi na optičnih panelih v KO. Iz novega fasadnega TELEKOM delilca objekta se



izvede povezava z instalacijskim telefonskim kablom do komunikacijkih omar v komunikacisjkem vozlišču v nadstropju objekta. Univerzalno ožičenje: Iz komunikacijskega vozlišča se izvede univerzalno ožičenje do posameznih delovnih mest v učilnicah, kabinetih in pisarnah s kablom FTP, cat.6. Za kabinete in pisarne se predvidi dvojna podatkovna vtičnica (2 x RJ45, cat.6) na eno delovno mesto. Za specialne učilnice se za delovna mesta učencev predvidi enojna podatkovna vtičnica na delovno mesto učenca. Omogoči se analogna direktna linija za CENTRALO ZA JAVLJANJE POŽARA. Sistem javljanja požara

V objektu, glede na požarno študijo, je potrebna vgradnja naprav za zgodnjo odkrivanje in javljanja požara. Predvideni so dimni, temperaturni in ročni javljalci požara in hupe za signalizacijo. Predvidena je vgradnja adresabilnega sistema javljanja požara. Adresabilne zanke povezujejo adresabilne dimne javljalce požara, ročne adresabilne javljalce požara, temperaturne adresabilne javljalce požara, adresabilne vmesnike za: tipanje stanja požarnih loput, zapiranje požarnih loput, zapiranje protipožarnih vrat, izklop klimatov, odpiranje naprav za odvod dima in toplote (NODT) v telovadnici in hupe za zvočno signalizacijo. Adresabilna zanka se izvede s posebej označenim kablom rdeče barve IySty 2x0.8mm. Požarne lopute so predvidene z elektro motornimi pogoni 230V za navijanje vzmeti, v primeru izpada napetosti mora vzmet zapreti požarno loputo. Požarne lopute imajo prigrajena končna stikala za detekcijo stanja požarnih loput. Naprave za odvod tima in toplote (NODT) so napajane preko vmesnikov požarne centrale. Vmesniki naprave (NODT – okna v telovadnici) ob normalnem stanju držijo v zaprtem položaju (prisotna napetost), ob požaru ali aktiviranju ročnega javljalca požara (posebej označeni ročni javljalci za odpiranje NODT) vmesnik prekine napajanje (230V) in NODT (okno na stopnišču) se odpre. V izogib odpiranju NODT v primeru izpada napetosti se za napajanje NODT uporabi napetost iz UPS naprave. Centrala za javljanje požara se namesti v pritličju v energetskem prostoru, prostor Š1.32.2 – teh. elektro. Registracija delovnega časa Izvede se sistem za registracijo delovnega časa. Enota za registracijo se namesti v nadstropju pred vhodom v zbornico.

Video nadzor Za objekt se izvede videonadzor na glavnih frekventnih točkah v objektu in zunaj objekta. Signal iz kamer je speljan na digitalni snemalnik. Ozvočenje in ure Predvidi se centralno ozvočenje po celotnem objektu za potrebe šolskega radia in zvonenja. Za telovadnico se predvidi ločen sistem ozvočenja. Predvidi se sistem za prikazovanja časa z urami na hodniku in s centralno uro. Multimedijska oprema V učilnicah se predvidi multimedijska oprema v obliki interaktivnega projektorja in bele keramične table za pisanje. K opremi sodita tudi dva zvočnika za stereo sprejemenje avdio signala. V zbornici se predvidi klasični projektor in platno na elektromotorni pogon. V telovadnici se prav tako predvidi klasični projektor in platno na elektromotorni pogon ter ozvočenje. V šolski avli se predvidi klasični projektor, platno na elektromotorni pogon in prenosna oprema za ozvočenje (prenosni zvočniki). STRELOVOD IN OZEMLJITVE Za strelovodno instalacijo velja, da mora biti projektirana in izvedena v skladu s Pravilnikom o zaščiti stavb pred delovanjem strele (Ur. list RS, 28/2009) ter v skladu s tehnično smernico



TSG-N-003:2009 in v skladu s SIST EN 62305-1 do 4, SIST EN 50164-1 do 4. Načrt električnih inštalacij in električne opreme – zaščita stavb pred delovanjem strele je izdelan na podlagi tehnične smernice TSG-N-003:2009.

5.4. STROJNE INŠTALACIJE V načrtu PZI za novogradnjo osnovne šole LAVRICA v občini Škofljica, se obravnavajo naslednje strojne instalacije:

• - talno ogrevanje vseh prostorov šole in telovadnice • - energetska oskrba za toplotne potrebe s toplotno črpalko zrak/voda in plinskim kotlom na

zemeljski plin • - energetska oskrba za hladilne potrebe s toplotno črpalko zrak/voda • - prezračevanje delovnih in šolskih prostorov šole z vgradnjo klimatskih naprav (klimatov) z • možnostjo ogrevanja in pohlajevanja ter izkoriščanja odpadne energije • - prezračevanje sanitarnih, pomožnih in funkcionalnih prostorov • - instalacija plina za kuhinjo in kotlovnico ter hišni priključek zemeljskega plina • - vodovod, kanalizacija, hišni priključek vode, hidrantno omrežje, požarno varstvo • - priprava tople potrošne vode s toplotno črpalko zrak/voda in plinskim kotlom

Pri izdelavi načrta so upoštevane zahteve iz študije požarne varnosti stavbe, št.: 64/2013 (ING.KLAN, december 2013) Pri izdelavi projektne dokumentacije so bili upoštevani: Idejni projekt (arhitektura) št. KM 10/2013-A (junij 2013) Dopolnjena projektna naloga investitorja za OŠ Lavrica Pravilnik o projektni dokumentaciji (U.L.št.55/2008) Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah-PURES (U.l. št. 52/10) Pravilnik o prezračevanju in klimatizaciji stavb (U.l. št. 42/02 in 105/02) OGREVANJE Transmisijski izračun je izdelan v skladu s SIST EN, z upoštevanjem standardov ter podatkov iz gradbenega projekta. Zunanja projektna zimska temperatura je -100C. Projektne temperature prostorov so v skladu s pravilniki in so razvidne iz ostale dokumentacije. Predvideno je talno ogrevanje in toplozračno ogrevanje (klimati). PRIPRAVA OGREVNE VODE Za pokrivanje vseh toplotnih potreb po ogrevanju in prezračevanju za potrebe šole in vrtca je predvidena energetska oskrba s kombinacijo toplotne črpalke sistema zrak/voda in plinskega kotla oz. kotlov na zemeljski plin. Vsa oprema za energetsko oskrbo je locirana v posebnem prostoru v pritličju in na strehi (toplotne črpalke zrak/voda). Predvidena je vgradnja reverzibilne toplotne črpalke, ki izkorišča toploto oz. hlad zraka in jo pozimi transformira v medij - toplo vodo sitema 50/400C in v poletnem času v hladilno vodo sistema 6/120C. Medij v razvodu v primarnem krogu toplotne črpalke je iz mešanice glikol/voda. Sistem toplotne črpalke je sestavljen iz kompakte enote toplotne moči 96 kW (pri -10ºC) oz. 112 kW (pri 0ºC) in hladilne moči 124 kW. V TČ je vgrajen uparjalnik in kondenzator ter vsa potrebna mehanska in elektronska oprema za regulacijo in nadzor sistema. Toplotna črpalka je povezana tako, da pozimi ogreva toplotni izmenjevalec in poleti hladi sistem klimatov. Celotni primarni sistem TČ zajema toplotno črpalko, obtočno črpalko, sisteme varovanja z zaprto raztezno posodo in varnostnim ventilom, preklopni regulacijski ventil poletje/zima, regulacijo/avtomatiko delovanja, razvodne cevi do toplotnega izmenjevalca v energetskem prostoru (ogrevanje) in razvodne cevi do klimatov na strehi (hlajenje).



Sekundarni sistem TČ predstavlja razvod vode do zalogovnika (akumulatorja) vode, obtočno črpalko, zalogovnik vode V = 2000 l ter elektronska regulacija z vsemi sistemskimi tipali. Kot dodatni oz. rezervni vir ogrevanja oz. dogrevanja vode je predviden sistem z dvema plinskima kondenzacijskima kotloma na zemeljski plin. Vgradita se dva toplovodna plinska kotla z močjo po 90 kW za obratovanje neodvisno od zraka v prostoru in služita za ogrevanje in posredno za pripravo tople sanitarne vode. Odvod dimnih plinov in dovod svežega zraka se vrši skozi koaksialni dimnik skozi streho. Toplovodna kotla se dobavita v funkcionalni celoti z raztezno posodo, varnostnim ventilom, obtočno črpalko in kotlovsko regulacijo. Dogrevanje ogrevne vode se vrši s cevnim toplotnim menjalnikom v zalogovniku vode. Zalogovnik vode je povezan s predtočnim in povratnim razdelicem vode, na katerega so priključene posamezne veje ogrevanja/hlajenja: veja za talno ogrevanje šole, veja za talno ogrevanje telovadnice s pomožnimi prostori in veja za klimate. Na vejah za talno ogrevanje sta vgrajena EM regulacijska mešalna ventila ter obtočni črpalki za sekundarni sistem ogrevanja. Ogrevna kroga za talno ogrevanje sta sestavljena iz tropotnih mešalnega EM ventilov s katerimi se regulira predtočna temperatura v odvisnosti od vremenskih pogojev in zahtev upravljalca (sistem 35/300C). Veja za klimate ima vgrajeno obtočno črpalko, regulacija temperature se izvaja z regulacijsko skupino pri klimatih (sistem 45/400C). Vsaka veja ogrevanja v kotlovnici ima svojo elektronsko regulirano obtočno črpalko, ki deluje v odvisnosti od potreb. Kontrola delovanja obtočnih črpalk, oz. doseganje parametrov se vrši z ustreznimi manometri in termometri v predtoku in povratku posameznih krogov. Vsa armatura in razvodi so predvideni za tlačno stopnjo NP 6 bar. V sistemu energetskega prostora se nahaja še sistem varovanja z zaprtimi razteznimi posodami, sistem polnjenja z mehčalno napravo, ročni zaporni in regulacijski elementi ter elementi za merjenje temperature in pritiska v sistemu oz. posameznih vejah. Varovanje ogrevnega/hladilnega sistema je s sistemom za vzdrževanje tlaka Compresso CPV z zaprto raztezno posodo in kompresorjem, ki prevzeme raztezke vode vsled segrevanja vode. Vse tlačne posode in uvodni pregledi opreme morajo ustrezati Pravilniku o pregledovanju in preskušanju opreme pod tlakom (U.l.RS 92/2008). Energetski prostor je nameščen v pritličju objekta in je protipožarno zgrajen. prostor bo imel ustrezno prezračevanje in dovod zraka za zgorevanje. Prezračevanje in odzračevanje se vrši skozi odprtino v zunanjih vratih, odvod pa je pod stropom skozi prezračevalno tuljavo. Vrata kotlovnice so samozapirajoča in se odpirajo v smeri izhoda. Poleg vrat kotlovnice na zunanji strani kotlovnice se namesti stikalo za izklop v sili. V skladu s ŠPV je potrebno zaradi preprečevanja prehoda požara, vse preboje za instalacije zatesniti oz. izvesti z ustreznim materialom. Povezovalne cevi med elementi v kotlovnici so iz jeklenih cevi ustreznih dimenzij in so v glavnem vodeni pod stropom. Jekleni razvodi se morajo toplotno izolirati s toplotno izolacijo ustreznih debelin v skladu s pravilnikom o racionalni rabi energije in zaščititi z AL oklepom. Vse jeklene cevi se morajo pred oz. med montažo antikorozijsko zaščititi z dvakratnim premazom minija, po temeljitem predhodnem čiščenju površine cevi. Na najvišjih točkah razvodov so predvidena odzračevanja z ozdzračnimi lončki, na najnižjih mestih so predvideni izpusti vode iz sistema. Po končani montaži in pred barvanjem je potrebno ves cevovod dobro izprati in izvesti tlačni preizkus s tlakom 1,5 višjim od obratovalnega. PLINSKA INSTALACIJA Za potrebe plinskih potrošnikov v kuhinji in energetskem prostoru se v skladu s soglasjem za priključitev (Energetika Ljubljana, št 3300PS/210563 z dne 29.5 2013) izvede hišni priključek zemeljskega plina na javni srednjetlačni plinovod PE-DN 100, ki poteka v obstoječi dovozni cesti SV od predvidenega objekta. Priključek se izvede na investitorjevi parceli št. 1843/21 k.o. Rudnik v skladu z izdanim soglasjem. Hišni priključek bo iz PE cevi dimenzije DN 50 s kapaciteto do 30 Sm³/h. Na odcepu za šolo se na plinovodu vgradi podzemni zaporni ventil s cestno kapo.Na fasadi objekta pred vstopom v energetski prostor, je predvidena plinska omarica z glavno požarno pipo in regulacijskim sklopom (regulatorjem tlaka 4 bar/23 mbar, filter, plinomer G16). Priključna omarica je naravno prezračevana. Iz omarice potekata dva ločena voda plina, eden za energetski prostor (plinska kotla skupne moči Q = 180 kW) in drugi za potrebe kuhinje (Q = 110,4 kW). Po



vstopu v kuhinjo in energetski prostor se ločeno vgradi zaporna pipa in EM ventila, ki sta povezana s požarno centralo. EM ventila za plin sta v odprtem položaju pri delovanju odvodnega ventilatorje nape v kuhinji (kontrolirano prezračevanje) in ko v prostoru ni zaznati plina preko ustreznega detektorja, ki je v sklopu požarnih sistemov oz. požarne centrale (elektro načrt). Od vstopnega mesta v kuhinji se plin spusti v kineto in vodi do potrošnikov plina v kuhinji (plinski štedilnik, plinski kotel, plinska prekucna ponev, plinska parno konvekcijska peč). Pri potrošnikih morajo biti vgrajeni plinski kroglični ventili s termovarovalom Razvod je izveden iz jeklenih brezšivnih cevi. Cevi se spajajo z varjenjem, na armature pa z navojnimi ali prirobničnimi priključki. Vsi prehodi cevi skozi steno, tla ali strop se izvedejo v zaščitni cevi večjega premera, prosti presek pa se zapolni s trajnoelastičnim kitom. Antikorozijska zaščita cevovodov sestoji iz čiščenja cevi do kovinskega sijaja, razmaščevanja, odstranjevanja ostankov varjenja in podobno ter nanosa temeljne barve (2x) ter končnega barvanja z rumeno barvo za nadometne cevi. Za cevi položene v estrihu se pripravi utor, nato se izolirane cevi (s PVC ali PE trakovi) položijo v utor, zasipajo s peskom in zalijejo z bitumenom. Izvedba plinske instalacije, polaganja plinovodov ter tlačne in trdnostne preizkušnje se morajo izvajati v skladu spredpisi. Vsi preizkusi se morajo izvajati na neizoliranih varjenih spojih ter pred prekritjem oz. zazidavo. Kontrola na trdnost in tesnost se lahko izvede z zrakom ali inertnim plinom. Pogoj za spuščanje plina v napeljavo so uspešno opravljeni preizkusi. Prvo spuščanje plina v plinsko instalacijo sme opraviti le distributer plina. Za potrebe učilnice za naravoslovje je izvedena instalacija plina UNP v jeklenkah. V skladu s predpisi oz. ŠPV je lahko v posameznem prostoru (učiteljevi mizi) varno spravljena jeklenka do 3 kg. Uporabljeni so ustrezeni gorilniki s termovarovali opremljeni z zapornimi ventili in atestom DVGW. Pred vsakim odjemnim mestom je predvidena zaporna kroglična pipa s termovarovalom. V teh prostorih so predvideni detektorji plina UNP in povezani na požarno centralo, kar je obdelano v elektro načrtu. Jeklenke in gorilniki za plin so v obsegu načrta opreme in niso zajeti v popisih za strojni del. PREZRAČEVANJE, HLAJENJE Pri določanju velikosti in kapacitete klimatov smo izhajali iz dejstva, da je osnovno zimsko ogrevanje prostorov pokrito s talnim ogrevanjem (transmisijske izgube) ter potreb po prezračevanju. Prezračevanje s klimati je predvideno za vse učilnice, kabinete, knjižnico, telovadnico ter delovne prostore šole. Lokalni sistemi prezračevanja oz. odsesovanja so predvideni v vseh ostalih sanitarnih prostorih, garderobah in v pomožnih prostorih V skladu z zahtevami je predvidena vgradnja več sistemov klimatov za prisilno prezračevanje z dovodom in odvodom zraka v vse prostore šole in vrtca. Klimati za šolo so izvedbe za zunanjo namestitev in se namestijo na strehi šole (razen sistema KN-4). Za šolo so predvideni štirje sistemi: šola – osrednji del (KN-1), šola - jug (KN-2), telovadnica s pom. prostori (KN-3), upravni prostori šole (KN-4). Za upravne prostore šole v nadstropju je predviden samostojni klimat (KN-4), izvedbe za notranjo namestitev pod strop. Število predvidenih sistemov je pogojeno z namembnostjo prostorov ter z združevanjem prostorov v odvisnosti od prostorske lokacije (smer neba). Funkcija klimatov je dovajanje svežega zraka, odvajanje slabega zraka, zimsko dogrevanje zraka, poletno pohlajevanje zraka, filtriranje zraka in izkoriščanje odpadne toplote. Preden se zrak odvrže, se mu s pomočjo sistema regeneratorja oz. rekuperatorja odpadne toplote odvzame del toplote, ki se uporabi za predgrevanje svežega zraka. Delovanje je predvideno za delovanje s svežim zrakom. Zaradi racionalnega oz. varčnega obratovanja so pogoni ventilatorjev izbrani s frekvenčno regulacijo za različne kapacitete delovanja. Klimati imajo vgrajene grelnike in hladilnike, ki so povezani v sistem preko toplotne črpalke – zrak/voda. Agregat v zimskem času proizvaja toplo vodo za potrebe ogrevanja, v poletnem času pa hladno vodo za potrebe hlajenja. Sistem je napolnjen z mešanico glikol-voda. Posamezni prostori imajo še dodatne stropne hladilne kasetne ali stenske enote - split sistemi. Ti prostori so: električni sistemski prostor v nadstropju, mediateka/rač. učilnica, zbornica. Sistemi so sestavljeni iz notranje stenske ali stropne hladilne enote in zunanje strešne hladilne enota ter cevne povezave iz Cu cevi za prenos hladilnega medija (parna in tekoča faza). Sistemi delujejo neodvisno od ostalih sistemov. Zunanje enote se namestijo na strehi objekta. Odvodi kondenzata se vodijo v najbližnje priključke kanalizacije preko sifonov. Dovod in odvod zraka v prostore (učilnice) je skozi stropne kombinirane difuzorje z vrtinčnim vpihom in odvodom zraka. Ostali prostori imajo dovod zraka skozi stropne ali linijske difuzorje ali rešetke, odvod zraka



pa skozi stropne odvodne rešetke in prezračevalne ventile. Kanalski razvodi za distribucijo zraka so speljani v spuščenem stropu hodnika in prostorov v vsaki etaži ter vertikalnih kanalov na določenih lokacijah na streho. Prehodi kanalov skozi steno v drugo požarno cono so opremljeni s protipožarnimi loputami v skladu s študijo požarnega varstva. Prezračevalni kanali v objektu so toplotno izolirani z 19 mm toplotne izolacije z zaprto celično strukturo, zunanji kanali pa s 50 mm toplotne izolacije in Al plaščem. V sklopu celega objekta je predvidenih nekaj samostojnih sistemov odsesovanja sanitarij, ki so predvideni v posameznih etažah. Zrak vstopa v predmetne prostore iz hodnika skozi vrata in skozi zunanja okna. Odvod je preko prezračevalnih ventilov in rešetk vgrajenih v dvojni strop. Odvodni ventilatorji so cevne izvedbe. Dobavijo se z enofaznim elektromotorjem in z brezstopenjskim regulatorjem vrtljajev s katerim izberemo poljubno intenzivnost prezračevanja. Vklop in izklop delovanja sistema je povezan s posebnim stikalom-regulatorjem in z uro v elektro krmilni omari s čimer je možno nastaviti poljubni režim obratovanja. Posamezne prostore kot so lokalne sanitarije, skladišče, čistila in podobno se prezračujejo z lokalnimi odvodnimi ventilatorji. V te prostore se vgradijo ustrezni lokalni ventilatorji stenske ali stropne izvedbe. Odvodi slabega zraka se izvedejo s samostojnimi vertikalami v steni ter izpuhom nad streho ali pa skozi fasado. Vklop in izklop delovanja sistema je povezan s posebnim stikalom. Posebno prezračevanje (odsesovanje) je predvideno v naravoslovnih učilnicah in kabinetih za omare za kemikalije in »odsesovalne roke«. Za odsesovanje so predvideni odvodni ventilatorji iz plastičnih mas, odpornih na kemične izparine. V kabinetih naravoslovja sta predvideni dve omari za kemikalije. Dovodi zraka za omare kemikalij so iz fasade, odvod pa je speljan skozi strop nad streho. Vsak ventilator ima svoj samostojni odvod (dovod) zraka iz PE cevi. Odvodni ventilatorji so v ekspozivno varni izvedbi in so v obsegu dobave opreme. V kabinetu za gospodinjstvo je dodatno odsesovanje iz kuhinjskih nap nad štedilnikoma z odvodom nad streho. Vključitev vseh elementov je s posebnimi stikali. Za posamezne prostore, ki so v uporabi občasno je zaradi varčevanja predviden izklop oz. vklop prezračevanja preko zapornih loput z EM pogonom in posebnim stikalom. Takšen sistem je predviden za telovadnici, jedilnico in avlo. V šoli je predvidena kuhinja. Zaradi obremenitev s toplim blokom, predvidenimi količinami zraka za prezračevanje in prostorskih možnosti smo se odločili za sistem z dovodom pripravljenega zraka v kuhinjo s samostojnim dovodnim klimatom (KN-5) in ločenim odvodnim sistemom iz prostorov kuhinje in nape. Nad termičnimi elementi (termo blok) je predvidena varčna napa PROVENT-MEDIA z dovodom in odvodom zraka. Za pranje posode in konvektomati so pod stropom kuhinje obešene klasične nape preko katerih se odvaja odpadni zrak nad streho objekta. Zunanji sveži in ogreti/ohlajeni zrak za centralno varčno napo dovaja prezračevalna naprava KN-5 (dovodna klimatska enota), ki vsebuje dovodni ventilator, kanalski grelnik/hladilnik in zračni filter. Nameščena je na strehi objekta. Odvodni ventilator iz varčne nape je kanalske izvedbe in je postavljen na strehi objekta. Ostale klasične nape imajo svoje odvodne ventilatorje, ki se vključujejo preko posebnih stikal. Odvodi so speljani nad streho. Vodovodna instalacija Predložena projektna dokumentacija je izdelana ob upoštevanju Odredbe o oskrbi s pitno vodo (Ur. list RS 88/12) ter Pravilnika o pitni vodi (Ur. list RS št. 19/04 z nadaljnjimi dopolnili, veljavni čl. 9 in 10). Upoštevani so tudi Projektni pogoji - vodovod (št. VO2104774MBB z dne 07.5.2013, JP VO-KA d.o.o. Ljubljana). Ves vgrajeni material za izvedbo vodovodne instalacije mora biti prve kvalitete, biti izdelan v skladu s standardom SIST EN 805 ter mora imeti priložen veljaven atest ali certifikat. Za vso vgrajeno opremo je potrebno pridobiti predhodno soglasje investitorja ter nadzora. Izvedba do vodomernega jaška z števcem ni predmet tega projekta. Hišni priključek Točni podatki o poteku javnega vodovodnega omrežja so bili pridobljeni pri upravljalcu le-tega (VO-KA Ljubljana). Po podatkih upravljalca znaša priključni tlak na obravnavanem območju ca 4,5bar. Pri izvajanju vseh del na javnem vodovodnem omrežju ter priključnem vodu se morajo upoštevati določila Tehničnega pravilnika (VO-KA Ljubljana, november 2013). Vsa predvidena dela za potrebe hišnega vodovodnega priključka bodo izvedena na območju k.o. Rudnik (odcep na javnem vodovodnem omrežju na parc.št. 1843/21, vodomerni jašek na parc.št. 1843/22, po navedenih parcelah pa bo potekal tudi priključni cevovod).



Ob izvajanju vseh del mora izvajalec poskrbeti za zavarovanje delovišča ter si priskrbeti vsa potrebna upravna dovoljenja (zapora cestišča), saj se predvidena dela izvajajo na območju javnih površin. Točno lokacijo priključka na javnem vodovodnem omrežju določi predstavnik upravljalca le-tega, le on oz. od njega pooblaščeni izvajalec pa lahko odcep s priključnim vodom ter vodomer z vso potrebno armaturo tudi vgradi. Odtočna kanalizacija Za odvod odpadnih vod iz objekta je predvidenih več ločenih odtočnih kanalizacij in sicer:

• odvod fekalne odpadne vode • odvod onesnažene odpadne vode iz kuhinje • odvod kondenzata od hladilnih naprav • odvod padavinske vode iz strešin objekta (obdelano v gradb. načrtu)

Razen padavinske kanalizacije se vse preostale izvedejo enako s PP odtočnimi cevmi ter fazonskimi kosi, ki se spajajo z mufami z vloženimi gum. tesnili, le padavinska kanalizacija se izvede s PE odtočnimi cevmi ter fazonskimi kosi, ki se medsebojno spajajo s čelnim varjenjem (padavinska kanalizacija je zajeta v gradb. delu načrta, predviden je vakuumski sistem odvodnje, zat se nanjo ne smejo priključevati nobeni drugi odtoki). Vse kanalizacije razen odvoda kondenzata, ki se že v objektu priključi na fekalno kanalizacijo, se priključijo na jaške zunanje kanalizacije, ki so predmet obdelave ureditve okolja. Onesnažena kanalizacija kuhinje se na zunanjo priključi preko ločevalnika maščob, ki se vgradi izven objekta. Ta ločevalnik bo potrebno med obratovanjem redno čistiti oz. odvažati nabrale maščobe. V ta namen mora investitor skleniti ustrezno pogodbo s pooblaščenim izvajalcem teh del, imenovati pa mora tudi pooblaščeno osebo za izvajanje redne kontrole ter za ta dela sestaviti potreben poslovnik. Sanitarna oprema Vsa vgrajena sanitarna oprema naj bo I. kvalitete, tip in barve pa naj bodo po izbiri investitorja ter v soglasju s projektantom notranje opreme. Razporeditev je razvidna iz priloženih načrtov. Vsa stranišča morajo biti opremljena z varčevalnimi vodokotlički (dvojno izpiranje, 3/6 l). Vse mešalne baterije v objektu razen v kuhinji ter gospodinjski učilnici morajo biti opremljene z mehansko nastavitvijo iztočne temperature, ki omogoči nastavitev temperature iztoka (v šolskem delu na ca 35°C, drugod na ca 40°C). Zaradi varčevanja morajo biti vse mešalne baterije opremljene tudi z elementi za omejitev količine pretoka. Požarna zaščita Za potrebe požarne zaščite v objektu je predvidena sledeča oprema:

• zunanje hidrantno omrežje • notranje hidrantno omrežje • ročni gasilni aparati

Zunanji hidranti so obstoječi, vgrajeni na javnem vodovodnem omrežju. Notranje stenske hidrantne omarice so razmeščene v skladu z zahtevami pož. elaborata, opremljene pa so s 30m gibljive cevi, navite na izvlečnem kolutu z D-ročnikom. S curkom vode bo tako mogoče doseči vsak del objekta. Opis izvedbe notr. hidr. omrežja glej pogl. .1. Ročni gasilni aparati se v objektu namestijo v skladu z zahtevami pož. elaborata.

5.5. IZVEDBA ZUNANJE UREDITVE

Oblikovanje okolja in prometne ureditve: Območje predvideno za gradnjo nove osnovne šole je dimenzije 150 x 50 m, tako da šola z večnamensko športno površino zapolnjuje celotno območje. Dostop do šole in telovadnice je iz obstoječe ulice na vzhodni strani. Obstoječa ulica je, od priključka s Kamnikarjevo ulico, širine 14,20 m, od tega vozišče 5,5 m, parkirišče na vzhodni strani 5,5 m ter obojestranska pločnika v širini 1,6 m. V nadaljevanju se ulica razširi na širino 19,70 m, od tega vozišče 5,5 m, obojestranska parkirišča za pravokotno parkiranje osebnih vozil v širini 5,5 m ter obojestranska pločnika v širini 1,6 m. Vse vozne in peš površine so utrjene z asfaltom. Vozišče in parkirne površine so od pločnika



razmejene z dvignjenim robnikom iz cementnega betona. Odvodnjavanje padavinske vode obstoječega cestišča je s požiralniki premera 500 mm z LTŽ rešetko 400/400 mm. Z načrtom okolja nove šole je predvideno, da se na delu ulice, kjer so parkirišča samo na vhodni strani vozišča, zgradijo še parkirišča, v dolžini novega objekta šole, tudi na zahodni strani vozišča. Dodatno se zgradi 14 parkirnih mest za pravokotno parkiranje osebnih vozil. Dimenzije posameznega parkirnega mesta so 5,0 x 2,5 m. Ob novo zgrajenih parkiriščih pa se, v nadaljevanju obstoječega, napravi nov pločnik v širini 1,6 m. Pločnik se od zelenice razmeji z obrobo iz kamnitih tlakovcev dimenzije 10x10x10 cm. Odvodnjavanje novih parkirnih mest in pločnika je v obstoječe ulične požiralnike. Iz pločnika te ulice se uredijo tudi peš dostopi do nove šole. Glavni dostop se uredi v širini 11 m, dostop ob telovadnici pa se uredi v širini 6,8 m. Pri dostopu ob telovadnici se zaradi višinske razlike, med obstoječo ureditvijo cestišča in novo ureditvijo šole, napravijo stopnice in pot za premagovanje višinske razlike z invalidskimi vozički. Oba dostopa do šole sta utrjena s cementnim betonom. Pohodna površina je metličena v smeri odvodnjavanja. Na meji med asfaltno ureditvijo in zelenico se vgradi robnik 8/20 cm iz cementnega betona. Vgradi se v nivoju asfalta. Na zelenici med šolo in pločnikom se uredi igrišče za drugo triado, ki se ogradi z ograjo iz žičnih panelov, višine 1,6 m. Na severni strani šole se, v dimenzijah 46 x 24 m, uredi večnamenska športna ploščad. Utrditev ploščadi je z dvoslojnim drenažnim asfaltom in sintetično prevleko POLYTAN WS. Odvodnjavanje padavinske vode iz ploščadi je z linijskim požiralnikom širine 200 mm. Na mejah ploščadi se v nivoju utrditve, vgradi robnik 8/20 cm iz cementnega betona. Na mestih, kjer višinske razlike med obstoječo ureditvijo in ploščadjo ne moremo premoščati z brežino se napravi oporni zid iz cementnega betona. Več namenska ploščad je ograjena z ograjo iz žičnih panelov, višine 4 m. Na zahodni strani šole se od Kamnikarjeve ulice do vhoda v kuhinjo uredi servisna dostopna cesta. Priključek na Kamnikarjevo ulico je preko poglobljenega robnika. Od priključka na Kamnikarjevo ulico do večnamenske ploščadi je širina dovozne poti 5 m, v nadaljevanju pa je do manipulacijske površine širina poti 4 m. Utrditev poti je z asfaltom. Razmejitev med asfaltom in zelenico je s poglobljenim robnikom 8/20 cm iz cementnega betona. Višinsko je servisna cesta prilagojena Kamnikarjevi ulici in dovozni cesti k trgovskemu centru Hofer. Višinska razlika med dostopno potjo ter novo ureditvijo šole in ploščadi se premosti z opornim zidom iz cementnega betona. V nadaljevanju manipulacijske površine se uredi tekaška steza za tek na 60 m. Utrditev tekališča je enaka kot večnamenske ploščadi. Odvodnjavanje tekališča je v zelenico. Višinska razlika med tekališčem in zelenimi površinami trgovine Hofer se premosti z opornim zidom. Obstoječa ograja, ki je sedaj postavljena na mestu opornega zidu se odstrani in ponovno vgradi na oporni zid. Na južni strani šole se uredi otroško igrišče za prvo triado. Igrišče je ograjeno z ograjo iz žičnih panelov višine 1,6 m. Višinska razlika med novo ureditvijo šole in obstoječim terenom se premosti delno z opornim zidom iz cementnega betona in delno z brežino. Ob obstoječi betonski ograji in novo urejenem igrišču prve triade se napravi pešpot širine 2 m. Jarek, ki je sedaj na mestu pešpoti se kanalizira. Odvodnjavanje poti je s PE požiralniki z LTŽ rešetko. Pešpot je utrjena z asfaltom. Na meji med asfaltom in brežino se vgradi dvignjen robnik 15/25 cm iz cementnega betona. Vertikalna in horizontalna prometna signalizacija se postavi in zariše po situaciji prometne ureditve, ki je priložena projektu. Vse neutrjene površine se humusirajo, posejejo s travnim semenom in zasadijo. Izvedba opornih zidov z drenažo ni predmet tega razpisa.

5.6. NAČRT GOSPODARJENJA Z GRADBENIMI ODPADKI Po pravilniku o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih je investitor dolžan zagotoviti: - da izvajalci gradbenih del skladiščijo gradbene odpadke ločeno po vrstah materiala, - ločeno skladiščenje ali hrambo nevarnih odpadkov, če pa to ni mogoče pa ločeno oddajo zbiralcu ali

predelovalcu, - odstranitev nevarnih odpadkov pred rušenjem objekta (v primeru onemogočenega ločenega zbiranja

gradbenih odpadkov), - pri skladiščenju ali hrambi gradbenih odpadkov zagotoviti varovanje okolja in varne dostope zbiralcu ali

odstranjevalcu, - odlaganje odpadkov v zbirne zabojnike v primerih, ko začasno skladiščenje ni izvedljivo.



Investitor mora zadolžiti izvajalca gradbenih del cestne in komunalne infrastrukture: - da pri izkopu zemljin ne pride do mešanja materiala. - da izvajalec redno oddaja gradbene odpadke zbiralcu ali predelovalcu. Izkopana zemljina bo ob izkopu naložena na prevozno sredstvo ter, brez vmesne deponije, odpeljana v

najbližji zbirni center gradbenih odpadkov. V kolikor se med gradnjo pojavijo še kakršnikoli drugi odpadki, jih je potrebno prepeljati na stalno deponijo ali

predati v zbirni center gradbenih odpadkov, ki je s strani Agencije RS za okolje pooblaščen za to dejavnost. Vsaka pošiljka gradbenega odpadka mora biti opremljena z evidenčnim listom. Pri pridobitvi uporabnega dovoljenja mora investitor, kot sestavni del projekta izvedenih del pristojnemu

upravnemu organu priložiti poročilo o gospodarjenju z gradbenimi od-padki, iz katerega so razvidni naslednji podatki:

- količina gradbenih odpadkov, oddanih zbiralcem gradbenih odpadkov ali oddanih neposredno v predelavo ali odstranjevanje

- količina nevarnih odpadkov, oddanih zbiralcem ali neposredno v predelavo ali odstranjevanje - količino predelanih gradbenih odpadkov na kraju nastanka - količino gradbenih odpadkov, ki jih je predelal sam na gradbišču, - količino zemeljskega izkopa, predvsem onesnaženega, ki je bil odstranjen iz grad-bišča - ime in sedež firme zbiralca, predelovalca ali odstranjevalca gradbenih odpadkov, katerim je oddal gradbene in

nevarne odpadke - pregled predpisanih evidenčnih listov, ki so jih zbiralci gradbenih in nevarnih odpadkov potrdili ob prevzemu

in s katerimi jamči oddajo odpadkov zbiralcem od-padkov - pregled predpisanih evidenčnih listov, ki so jih predelovalci ali odstranjevalci gradbe-nih ali nevarnih

odpadkov potrdili ob prevzemu, in s katerimi jamči oddajo odpadkov neposredno predelovalcem ali odstranjevalcem odpadkov.



osnovni podatki o projektu - Škofljica os lavrica-1_faza.pdf · 2015-06-02 · rudnik. odvajanje...

Documents