UNIVERZA V MARIBORU

EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

MARIBOR

DIPLOMSKO DELO

RAZBREMENILNA LOGISTIKA BIOPLINARNE

NEMŠČAK

Reverse logistics of bioplinarna Nemščak

Študentka: Danijela Skledar

Naslov: Gomilica 141, 9224 Turnišče

Številka indeksa: 81586620

Študij: redni

Program: visokošolski strokovni

Študijska smer: marketing

Mentor: dr. Klavdij Logoţar, izredni profesor

Maribor, oktober 2009

- 2 -

PREDGOVOR

Namen mojega diplomskega dela je prikazati in analizirati dejavnost razbremenilne logistike

Bioplinarne Nemščak. Tema je zanimiva iz različnih razlogov. Prvi je prav gotovo dejstvo, da

pridobiva logistika v današnjem času vedno večji pomen v organiziranosti podjetja in da se

podjetja vedno bolj zavedajo pomena logistike in prednosti, ki jim jih dobra logistična

organiziranost prinaša. Dejstvo je namreč, da so se zahteve do logistike tako povečale, da ima

sedaj ţe različna kakovost logističnih storitev neposreden vpliv na trţno uspešnost in s tem na

dobiček podjetja.

Razbremenilna logistika je zelo pomemben dejavnik celotnega logističnega sistema v

proizvodnem podjetju, vendar v slovenskih podjetjih še nima ustreznega pomen oziroma še ni

tako uveljavljena kot v nekaterih trţno razvitih gospodarstvih, kjer morajo podjetja skrbeti ne

le za logistične storitve v nabavi, proizvodnji in prodaji blaga, temveč tudi za ogromne

količine odpadkov. Ekonomski cilji razbremenilne logistike so usmerjeni na izboljšanje

rentabilnosti podjetja in varstva okolja. Prav zato predpostavljamo, da razbremenilna logistika

predstavlja zelo pomemben element konkurenčne prednosti podjetja.

Stanje okolja je posledica mnogih pritiskov nanj, ki se kaţejo predvsem skozi človeške

dejavnosti. Največkrat se kaţe preko emisij snovi in energij v okolje (voda, zrak, tla), ter

odpadkov. Aktivna skrb za varstvo okolja postaja vedno bolj pomembna, ne le za

posameznika, ampak za druţbo kot celoto. Kajti ljudje se vse premalo zavedamo, da iz dneva

v dan vse bolj onesnaţujemo okolje, zrak, vodo; predvsem z dejanji kot so naraščanje hrupa,

količine odpadkov, radioaktivnih sevanj, izumiranja nekaterih ţivalskih in rastlinskih vrst,

čedalje večja je poraba neobnovljivih naravnih virov, vedno večje uničevanje ekosistema; vse

to vodi do takšnih motnje v njegovem delovanju, da se le-ta ne more obnoviti oziroma da

propade.

Diplomsko delo je zgrajeno iz uvoda, teoretičnega in praktičnega dela. V uvodu je

opredeljeno področje, ki je predmet raziskave, namen in cilji, osnovne trditve, predpostavke,

omejitve raziskave in predvidene metode raziskovanja.

V teoretičnem delu smo opredelili logistiko in predstavili logistične podsisteme s poudarkom

na poprodajni logistiki, kamor spada razbremenilna logistika. Skozi različne avtorje smo

skušali opredeliti naloge, odgovornosti, cilje ter outsourcing v razbremenilni logistiki. V

četrtem poglavju smo ugotavljali razloge za ekološko vodenje podjetja, proučili smo vpliv

logistike na okolje ter navedli ekonomske instrumente varstva okolja.

Praktični del diplomskega dela pa je bil namenjen proučevanju razbremenilne logistike na

konkretnem primeru Bioplinarne Nemščak, ki spada v skupino Panvita. Tako smo v zadnjem

poglavju predstavili podjetje, njeno dejavnost, cilje ter organizacijsko strukturo. Bolj natančno

smo proučili Bioplinarno Nemščak, proizvodnjo bioplina iz odpadkov oziroma ostankov v

proizvodnji podjetja Panvita, dejavnosti razbremenilne logistike v omenjenem podjetju, vpliv

razbremenilne logistike v podjetju na okolje ter na sam image podjetja.

- 3 -

KAZALO

1. UVOD ...................................................................................................................... 5

1.1 Opredelitev področja in opis problema ..................................................... 5

1.2 Namen, cilji in osnovne trditve ................................................................... 5

1.3 Predpostavke in omejitve raziskave .......................................................... 6

1.4 Predvidene metode raziskovanja ............................................................... 6

2. POJMOVANE IN OPREDELITEV LOGISTIKE ............................................. 7

2.1 Pomen in razvoj logistike ............................................................................ 7

2.2 Cilji logistike ................................................................................................ 10

2.3 Logistični podsistemi ................................................................................... 11

2.3.1 Nabavna logistika ............................................................................... 12

2.3.2 Notranja logistika ............................................................................... 13

2.3.3 Distribucijska logistika ...................................................................... 15

2.3.4 Poprodajna logistika .......................................................................... 16

3. RAZBREMENILNA LOGISTIKA ...................................................................... 17

3.1 Razbremenilna logistika ............................................................................. 17

3.2 Naloge razbremenilne logistike .................................................................. 17

3.3 Cilji razbremenilne logistike ...................................................................... 18

3.4 Outsourcing v razbremenilni logistiki ....................................................... 19

4. RAZBREMENILNA LOGISTIKA IN VARSTVO OKOLJA .......................... 21

4.1 Razlogi za ekološko vodenje podjetja ........................................................ 21

4.2 Vpliv logistike na okolje .............................................................................. 21

4.3 Ekonomski instrumenti varstva okolja ..................................................... 22

5. RAZBREMENILNA LOGISTIKA V PODJETJU PANVITA ......................... 24

5.1 Predstavitev podjetja .................................................................................. 24

5.1.1 Dejavnosti podjetja ............................................................................ 26

5.1.2 Organizacijska struktura podjetja ................................................... 31

5.1.3 Cilji podjetja ....................................................................................... 31

5.2 Bioplinarna Nemščak .................................................................................. 32

5.3 Dejavnosti razbremenilne logistike bioplinarne Nemščak ...................... 37

5.4 Vpliv razbremenilne logistike na okolje .................................................... 38

5.5 Vpliv razbremenilne logistike na image podjetja ..................................... 40

6. SKLEP ..................................................................................................................... 42

POVZETEK ................................................................................................................ 44

LITERATURA ........................................................................................................... 45

KAZALO SLIK .......................................................................................................... 47

KAZALO TABEL ...................................................................................................... 47

- 4 -

ZAHVALA

Za mentorstvo in strokovno pomoč pri izdelavi diplomskega dela se iskreno zahvaljujem

mentorju dr. Klavdiju Logoţarju in univ. dipl. inţ. agr. Matjaţu Duriču iz podjetja Panvita, ki

je poskrbel, da sem imela dostop do vseh potrebnih in ţelenih podatkov, ter mi na ta način

omogočil nemoteno pisanje diplomskega dela.

Ob tej priloţnosti bi se ţelela zahvaliti vsem, ki so mi v času študija stali ob strani in verjeli

vame. Še posebej se moram zahvaliti svojim staršem, mami Bernardi in očetu Štefanu, sestri

Kseniji ter svojemu fantu Andreju, ki so me vsa študijska leta potrpeţljivo vzpodbujali ter mi

nudili finančno podporo.

Zahvaljujem se ga. Slavici Brunec za lektoriranje diplomskega dela.

- 5 -

1. UVOD

1.1 Opredelitev področja in opis problema

Logistika postaja v zadnjem času vse pomembnejša znanstvena disciplina, vsekakor pa

pomeni razvit logistični sistem pomemben dejavnik tako za domače, kot tudi za narodno

gospodarstvo.

Logistika je zasnovana v sodobnem času tako, da obravnava:

1.) procese transportiranja, kar pomeni premagovanje prostorskih razlik med krajem

proizvodnje in porabe oziroma drugače rečeno med posameznimi fazami procesa

proizvodnje,

2.) procese shranjevanja – premoščanje časovnih razlik,

3.) in procese fizičnih manipulacij z vidika vseh procesov.

Med vsemi dejavnostmi, ki so pomembne za nastop podjetja na tujem trgu, je vsekakor tudi

logistika. V diplomskem delu sem se osredotočila na razbremenilno logistiko, ki spada k

poprodajni logistiki. Menim, da je poprodajna logistika z vsemi svojimi aktivnostmi zelo

pomembna konkurenčna prednost za podjetje, tako na domačem kakor tudi na tujem trgu, saj

si vsa podjetja prizadevajo da bi čim boljše reševala okoljevarstvene probleme (ravnanje z

odpadki).

Vsako podjetje, ki se ukvarja s kakršnokoli proizvodno dejavnostjo, mora imeti zelo dobro

organizirano razbremenilno logistiko. Output podjetja predstavljajo proizvodi in pa ostanki

oziroma odpadki v širšem pomenu, s katerimi je potrebno racionalno in premišljeno delovati.

Celotna razdelitev razbremenilne logistike mora biti v podjetju natančno definirana, prav tako

se morajo dosledno izvajati vsi potrebni predpisi o varstvu okolja in ravnanja z odpadki.

Posebej previdno pa moramo ravnati z nevarnimi in posebnimi odpadki iz industrije.

Precejšen del diplomske naloge bom namenila proučevanju in raziskovanju razbremenilne

logistike v podjetju Panvita, natančneje se bom osredotočila na Bioplinarno Nemščak ter

proizvodnjo bioplina iz odpadkov oziroma ostankov v njihovi proizvodnji. Prav tako bomo

proučili ekonomski vidik razbremenilne logistike ter okoljevarstveno osveščenost omenjenega

podjetja.

1.2 Namen, cilji in osnovne trditve

Namen diplomske naloge je s pomočjo literature in s primerjanjem pogledov različnih

avtorjev na omenjeno temo proučiti, kakšen je pomen oziroma so dejavnosti razbremenilne

logistike v podjetju, ekonomske vidike razbremenilne logistike in okoljevarstveno

osveščenost podjetja.

- 6 -

Cilji naloge so naslednji:

- opredeliti razbremenilno logistiko s teoretičnega vidika;

- preučiti potek, dejavnosti in naloge razbremenilne logistike v izbranem podjetju;

- spoznati ekonomske vidike razbremenilne logistike;

- vpliv razbremenilne logistike na varstvo okolja.

Področje proučevanja in predstavljeni problem bomo najprej preučili s teoretičnega vidika,

določene točke pa bomo podprli s konkretnimi primeri iz podjetja.

Trditve, ki jih bomo skušali v diplomskem delu predstaviti:

- ker logistika v podjetju predstavlja relativno visok strošek, je vsekakor pomembno, da

se logistiki daje v podjetju posebno pozornost, kar posledično vpliva na zniţanje

povprečnih stroškov v podjetju;

- s konceptom razbremenilne logistike uresničujemo tako ekonomske cilje kakor tudi

cilje v zvezi z varstvom okolja;

- v podjetju je potreben boljši in jasnejši pregled nad odpadki, kar vodi k zniţanju

stroškov in kvalitetnejšemu sortiranju odpadkov;

- zakonska ureditev razbremenilne logistike v podjetju še ni v celoti upoštevana.

1.3 Predpostavke in omejitve raziskave

Izhajali bomo iz predpostavke, da se podjetja zavedajo, kakšen je pomen logistike in da

razmišljajo o tem, kako v logistiki » privarčevati » na stroških, se pravi kako opraviti

dejavnost, da bodo stroški čim niţji oziroma nekako posledično tudi usklajeni s kakovostjo

opravljenih storitev.

V nalogi se bomo omejili izključno na področje razbremenilne logistike kot podsistema

podjetniške logistike.

Omejitev predstavlja omejen dostop do potrebnih podatkov.

1.4 Predvidene metode raziskovanja

V okviru deskriptivnega pristopa bomo uporabili naslednje metode:

- metoda deskripcije, s pomočjo katere bomo opisovali teorijo in pojme ter ugotovljena

dejstva;

- metoda klasifikacije, kjer bomo definirali pojme;

- metoda kompilacije, kjer bomo s povzemanjem stališč drugih avtorjev v zvezi z

izbranim raziskovalnim problemom prišli do oblikovanja novih stališč;

- metoda komparacije, kjer bomo primerjali dela različnih avtorjev

- 7 -

V okviru analitičnega pristopa:

- metoda sinteze (razčlenjevali bomo ugotovitve iz prakse in iz teorije);

- metoda analize (povezovali bomo teoretične poglede in preverjene izide iz prakse v

celoto).

Podatke bomo zbirali s pomočjo literature iz knjiţnice (učbeniki, strokovne revije in strokovni

članki iz časopisa), s pomočjo medmreţnega spleta in s pomočjo zaposlenih, ki se ukvarjajo s

problemi razbremenilne logistike v omenjenem podjetju.

2. POJMOVANJE IN OPREDELITEV LOGISTIKE

2.1 Pomen in razvoj logistike

Pomen logistike je zadovoljevanje potreb organizacije po premagovanju prostorskih in

premeščanju časovnih razlik med viri materiala (dobavitelji) in proizvodnim podsistemom

organizacije od tod pa do točke ţelene dostave proizvodov (Mihelič 2001, 117).

Danes je logistika ţe tako razvita, de je pojem logistike nujno definirati na dva načina

(Zelenika 2005, 22-23):

logistika kot znanstvena disciplina, ki interdisciplinirano in multidisciplinirano

proučuje in uporablja zakonitosti planiranja, organiziranja, vodenja in kontrole

tokov materiala, ljudi in informacij v sistemu;

logistika kot aktivnost, ki zajema vse dejavnosti, ki so potrebne za kompleksno

pripravo in realizacijo prostorske in časovne transformacije dobrin in znanja,

vključno z informacijskimi in energetskimi tokovi. Te dejavnosti se z uporabo

človeških potencialov in sredstev dajejo na razpolago trţnim sistemom, tako da

so trţne dobrine v pravem času na pravem mestu, v zahtevani količini, kvaliteti

in ceni s spremljajočimi informacijami, ki se nanašajo na trţne dobrine. Vse

skupaj pa teţi k zmanjševanju stroškov.

Pomen logistike za narodno gospodarstvo

Za sodobna razvita gospodarstva je značilno sodobno ravnaje, ki se kaţe v druţbeni in

mednarodni delitvi dela ter s tem v razmestitveni in časovni soodvisnosti poslovno

neposredno ali posredno povezanih sistemov (Logoţar 2004, 32).

Logistični sistem je pomemben razvojni dejavnik narodnega gospodarstva. Nanj vplivajo

zlasti potrebe trţišča, naraščanja mednarodne menjave, število novih proizvodov, stroški

pretoka materiala, problem energije ter uvajanje sodobnih transportnih sredstev (Ivanko 2001,

19).

Institucionalni ali pa le funkcionalni vidik obravnave logističnih problemov posameznega

poslovnega sistema sta zaradi njune sestavljenosti in dinamike manj primerna načina. Oba

vidika je treba obravnavati zdruţeno in upoštevati še informacijsko-dokumentarni ter procesni

vidik. Ugotavljanje procesnega logističnega pretoka stvari, energije, informacij in ljudi z

medorganizacijskega, zlasti pa narodnogospodarskega in mednarodnega vidika, daje še dovolj

- 8 -

jasno sliko o delitvi dela v gospodarstvu, in s tem v zvezi ustrezno razlikovanje potreb,

povezano s prostorsko namestitvijo industrijskih, trgovskih in storitvenih poslovnih sistemov

ter gospodinjstev. Če to problematiko obravnava zgolj posamezni nosilec določene logistične

naloge, in sicer le po posameznih elementih logistike, vodi to največkrat do parcialnih rešitev,

za zadovoljevanje lastnih koristi nosilca, pri čemer se zanemarja funkcija logistike, in njene

koristi za druge udeleţence, ter za celotno narodno in mednarodno gospodarstvo. Zato sta po

Poţarju (1985, 104) nujno potrebni povezanost vseh vrst prvin poslovne logistike in

povezanost vseh udeleţencev v logističnih kanalih pretoka blaga.

Pri temeljnih poslovnih procesih nabave, proizvodnje in prodaje nastajajo številne

premostitvene potrebe. Tako se kaţejo na eni strani potrebe po premoščanju v gospodarstvu

zaradi delitve dela, dislociranost in časovne razporeditve nabave, proizvodnje in porabe. Na

drugi strani se s premoščanjem prostorske in časovne neenakomernosti med proizvodnjo in

porabo blaga soodloča o strukturi, prostorski in časovni organiziranosti preoblikovalnega

sektorja s pogoji prenosa (transferja). Glede na naravna bogastva in tehnološko razvitost ter

glede na stanje socialno-ekonomskega razvoja imajo posamezna gospodarstva različno

poudarjeno posamezno premostitveno funkcijo (Oblak 1997, 29-30).

Pomen logistike za podjetje

Po načelu 5P mora logistika poskrbeti da je pravi material na voljo ob pravem času, v pravilni

količini in pravilni kakovosti, na pravem mestu in z minimalnimi stroški.

Spremenjene trţne razmere oziroma trg kupca pa kaţejo, da je pomen logistike v taki obliki

omalovaţevan. Dejstvo je namreč, da so se zahteve do logistike tako povečale, da ima sedaj

ţe različna kakovost logističnih storitev neposreden vpliv na trţno uspešnost in s tem na

dobiček podjetja (Becker in Rosemann 1993, 9):

čedalje večja raznolikost proizvodov s sočasno vse krajšimi ţivljenjskimi cikli

proizvodov postavlja pred logistiko vse bolj diferencirane zahteve;

koncept sinhronizirane nabave (just-in-time) zahteva od dobaviteljev dobavo manjših

naročilnih količin v krajših naročilnih intervalih in zagotovitev najvišje stopnje

terminske zanesljivosti;

zaradi preseţne ponudbe je treba čedalje večjo pozornost posvečati ţeljam kupcev v

zvezi z logističnimi značilnostmi proizvodov (npr. pakiranje, transportna enota).

Spremenjena trţna razmerja so pripeljala do tega, da so se spremenile tudi naloge logističnih

podsistemov. Tako naloga nabavne logistike ni več le zagotavljati razpoloţljivost potrebnih

materialov, ampak tudi dolgoročna integracija dobaviteljev v logistično verigo, še posebej

zaradi vse manjše globine proizvodnih programov.

Proizvodna logistika mora dejavno sodelovati pri reorganiziranju proizvodnih struktur. Pri

tem je treba na eni strani alternativne organizacijske koncepte presojati z logističnega vidika,

na drugi strani pa posamezne organizacijske enote med seboj povezati, da se ustvari optimalni

materialni tok. Za distribucijsko logistiko se posledice zaostrene konkurence kaţejo v tem, da

podjetja z izboljšanim dobavnim servisom ali večjo terminsko zanesljivostjo izrabljajo

nadaljnje moţnosti za diferenciranje proizvodov in s tem ustvarjajo konkurenčno prednost.

Okoljska zakonodaja pa postavlja vse stroţje zakone, ki vedno bolj obremenjujejo stroške

podjetij, razbremenilni logistiki pa zmerom večje zahteve.

- 9 -

Nesporno je logistika za številna podjetja pomemben dejavnik uspešnosti in konkurenčnosti.

Pozitivni učinki in v določenih okoliščinah tudi negativni učinki nastajajo zaradi vpliva

logistike na uspešnost (dobiček ali izguba) in likvidnost podjetja. Vpliv na likvidnost izhaja iz

vpliva na vezavo kapitala. Vpliv na uspešnost pa izhaja iz (Lorenzen 1998, 40):

sprememb v prihodkih, ki izvirajo iz vplivov na:

razpoloţljivost materialov in blaga,

dobavne čase,

kakovost logističnih storitev.

sprememb pri stroških ali cenah, ki izvirajo iz vplivov na:

procesne stroške,

stroške primanjkljaja,

stroške vezave kapitala.

Kot del marketinških dejavnosti podjetja ima logistika pomembno vlogo pri zadovoljevanju

kupcev in ustvarjanju dobička podjetja kot celote. Učinkovitost managementa logistike

povečuje učinek marketinga, saj zagotavlja učinkovito dostavo blaga do kupcev in daje blagu

časovno in prostorsko koristnost.

Prostorska koristnost je vrednost, ki se ustvari ali doda proizvodu, če se omogoči nakup ali

njegova poraba na pravem mestu.

Časovna koristnost je vrednost, ki se ustvari, če se proizvod zagotovi na pravem mestu.

Koristnost posesti je vrednost, ki se doda proizvodu, ko se kupcu dovoli prevzeti lastništvo

nad blagom ( Logoţar 2004, 37-38).

Zgodovinski razvoj logistike

Zgodovinski razvoj poslovne logistike lahko razdelimo na tri pomembna obdobja: na obdobje

pred letom 1950, obdobje od leta 1950 do 1970 in obdobje po letu 1970 (Ballou 1987, 11).

Pred letom 1950 so nekateri avtorji s področja marketinga, kot sta npr. Shaw (1912) in Clark

(1922), poskušali definirati fizično distribucijo in kako se le-ta razlikuje od marketinga na

strani povpraševanja. Prva prava uporaba logističnih konceptov pa so dejavnosti vojaške

logistike med drugo svetovno vojno. Na ţalost je moralo preteči še nekaj let, preden so

logističnim aktivnostim vojske sledili tudi v podjetjih. Do leta 1945 so nekatera podjetja svojo

organiziranost ţe spremenila, tako da sta bili transportna in skladiščna dejavnost podrejeni le

enemu managerju (Logoţar 2004, 27).

Kot veda se je logistika v gospodarstvu močno razvila v obdobju od leta 1950 do 1970 na

podlagi izkušenj, ki so jih imele ZDA z oskrbovanjem zaveznikov po vsem svetu, in sicer s

sredstvi, ki so pospeševala hitrost in zaščito pošiljk (zaščitno pakiranje, palete, kontejnerji).

Zlasti se je logistika pričela razvijati v šestdesetih letih v ZDA, ko je po prejšnjem

pomanjkanju blaga (trg prodajalca) nastopila doba nasičenosti z blagom, kar je zaostrilo

konkurenco med podjetji (trg kupca) in iskanje prednosti pred konkurenti. Te prednosti pa je

omogočila logistika z geslom »dostaviti blago kupcu v pravi količini, na pravo mesto,

nepoškodovano, hitro, zanesljivo, in po primerni ceni«. Zasluge za razvoj logistične teorije v

gospodarstvu običajno pripisujejo Oscarju Morgensternu, ki je leta 1955 objavil članek, v

katerem poskuša sistematično opredeliti logistično teorijo (Logoţar 2004, 27).

- 10 -

V sedemdesetih letih so bila osnovna načela poslovne logistike ţe uveljavljena in nekatera

podjetja so ugotovila, da jim uvajanje teh načel v poslovanje prinaša določene koristi.

Obdobje stagflacije in naftna kriza sta močno vplivala prav na logistične aktivnosti (visoke

cene transporta zaradi visokih cen surove nafte, povečani stroški za vzdrţevanje zalog), zato

so jim bili v vodstvih podjetij prisiljeni posvečati večjo pozornost. Posledica tega je bil pojav

integralnega logističnega pristopa. Čeprav je bila fizična distribucija še zmeraj prevladujoča

tema, so vse večji pomen pričeli pripisovati tudi nabavi in gospodarjenju z materiali, kar je

postopoma privedlo do današnjega pojmovanja poslovne logistike, ki zdruţuje tako

gospodarjenje z materiali, distribucijo in dodatne dejavnosti (Logoţar 2004, 28).

2.2 Cilji logistike

Cilji so vnaprej postavljeni rezultati, ki jih bo mogoče doseči šele v bliţnji ali daljni

bodočnosti s smotrno usmerjenim poslovnim procesom. Predstavljajo torej vodilo, ki usmerja

ta proces, in dajejo osnovo za dejanske akcije.

Cilji logistike v proizvodnem podjetju izhajajo iz ciljev širšega sistema-podjetja, katerega

sestavni del je: proizvajati proizvode in z njihovo prodajo ustvarjati dohodek ( Kaltnekar

1993, 47-48).

Osnovni cilji (Logoţar 2004, 58) dobrega vodenja logističnih storitev so:

zniževanje stroškov logistike, ki dosegajo v podjetjih tudi do 30% in več prodajne

cene; to se dogaja s skrajšanjem poti, primernim zniţanjem zalog, naročanjem

primernih količin blaga, da bi se izognili čezmernim zalogam, koncentracijo tovora,

pravilnim pakiranjem, z uvedbo ustrezne mehanizacije, sodobno informacijsko

tehnologijo;

izboljšanjem kakovosti oziroma izboljšanje logističnega servisa; to se dosega na

primer z večjo hitrostjo in točnostjo dobave (opravljanje logističnih storitev »od vrat

do vrat«), dostavo blaga ob pravem času in na pravem kraju z veliko zanesljivostjo,

dostavo blaga v zahtevani obliki in nepoškodovano, primerno ceno;

varstvo okolja; na to najbolj vplivajo trije elementi logistike:

pakiranje (embalaţa),

transport (onesnaţevanje zraka in vode, tal) in

skladiščenje (izraba prostora), zato se morajo logistiki nujno vključiti v

prizadevanje za »zeleno logistiko« (green logistics);

humanizacija dela; pri organiziranju in izvajanju logističnih dejavnosti je treba

posebno pozornost posvečati ergonomiki dela in preprečevanju poklicnih bolezni.

Temeljni cilj logističnega sistema je optimalno (načrtno) preskrbovanje proizvodnje s

predmeti dela (energijo in informacijami) ter optimalna (načrtna) preskrba porabnikov

oziroma uporabnikov s proizvodi v ţeleni količini, (stanju) in v pravem trenutku (Ogorelc

1996, 23).

- 11 -

Logistiko lahko obravnavamo podobno kot finančno funkcijo, ki rešuje vse probleme z

denarnimi in plačilnimi tokovi v poslovnem sistemu, torej se prepletajo s temeljnimi

poslovnimi funkcijami: nabavo, proizvodnjo in prodajo (Oblak 1997, 67).

2.3 Logistični podsistemi

Pri analizah stanja logistike v proizvodnem podjetju je treba, zaradi boljšega razumevanja,

podjetniško logistiko pogosto proučevati po njenih delih ali podsistemih. Smoter delovanja

logističnega sistema je zadovoljevanje potreb poslovnega sistema in relevantnega okolja po

premostitvi prostorskih in časovnih razlik med točkami ţelenega nahajanja materiala (energije

in informacij), torej (Ogorelc 2004, 257):

med viri potrebnega materiala (dobavitelji) in poslovnim sistemom,

med posameznimi fazami dela v proizvodnem procesu ter

od poslovnega sistema do porabnika oziroma uporabnika.

Logistični proces delimo na štiri temeljne faze:

1. faza fizične preskrbe-nabavna logistika,

2. faza intralogistike-notranja logistika,

3. faza fizične distribucije-prodajna logistika,

4. faza poprodajne logistike-poprodajna logistika.

SLIKA 1: Logistični sistem proizvodnega podjetja, prirejeno po Požarju (1998, 8)

Vir: Logoţar (2004, 99)

- 12 -

2.3.1 Nabavna logistika

Nabavo definiramo kot poslovno dejavnost podjetja, ki je odgovorna za preskrbo vseh

potrebnih materialov in zagotovitev potrebnih informacij, kar dosega z opravljanjem številnih

nalog znotraj podjetja ter z vzpostavljanjem in vzdrţevanjem stikov z dobavitelji (nakup in

organizacija dobav) in s ciljem doseči optimalen ekonomski učinek (Kaltnekar 1993, 183).

Z nabavo v oţjem smislu razumemo nabavo nekega predmeta po določeni ceni. Nabava v

širšem smislu pa obsega poleg samega nakupa še proučevanje nabavnih trţišč, politiko

nabave, kooperacijo, prevzemanje in uskladiščenje surovin in reprodukcijo materialov,

načrtovanje in analiziranje stroškov nabave, uvoza, administrativno tehnične posle v zvezi z

nabavnim poslovanjem. Notranjo organiziranost nabave lahko uredimo: po predmetih nabave,

po lokaciji, po izvoru nabave ali pa po kakšnih drugih osnovah (Ivanko 1995, 89).

Nabavna logistika je temelj poslovanja, saj na njej temelji celoten nabavni sistem. Skrbi za

oskrbo poslovnega sistema s potrebnim blagom v ustrezni količini in kakovosti. Z blagom se

pri tem misli na surovine, materiale, polproizvode in proizvode, ki jih poslovni sistem

potrebuje za izvedbo proizvodnega programa. Blago mora biti podjetju dostavljeno ob

pravem času, na pravem mestu in z ekonomsko upravičenimi stroški (Logoţar, 2004, 100).

Funkcija nabavne logistike je torej podpirajoča in preţemajoča sestavina za delovanje

funkcije nabave, ki je lahko marketinško zasnovana in kot takšna sestavina marketinške

politike, določenega nelogističnega poslovnega sistema (Oblak 1997, 42).

Vloga in odgovornost nabave se je v zadnjih letih izredno povečala, posebej na področju

sprejemanja odločitev. V času hitrih in zapletenih procesov na trgu so spremembe v nabavnih

odločitvah ključnega pomena za sedanje in prihodnje konkurenčne prednosti podjetja

(Završnik 2000, 12).

Posamezne faze nabavne logistike so:

transport materiala od virov materiala do skladišč,

fizični prevzem materiala,

odlaganje materiala na skladiščna polja (uskladiščenje),

priprava materiala in transport do proizvodnih mest.

Za doseganje optimalne preskrbe proizvodnje je treba procese transportiranja, hranjenja in

manipuliranja načrtovati, usklajevati in kontrolirati (Ogorelc 2004, 259).

Naloge nabavne logistike (Ogorelc 2004, 280):

razvijanje in stalni nadzor fizične preskrbe, ki naj doseţe načrtovani preskrbovalni

servis ob primernih stroških,

določanje ravni preskrbovalnega servisa (v soglasju z nabavo in proizvodnjo),

organiziranje in vodenje dela operativnih sluţb: nabavnih skladišč, zunanjega

transporta, notranjega transporta,

načrtovanje in nadzorovanje zalog v skladiščih surovin in embalaţe (soodvisnost z

nabavo, proizvodnjo in financami),

kontrola servisa preskrbe (mesečna, četrtletna, letna),

evidentiranje in kontrola stroškov aktivnosti fizične preskrbe.

- 13 -

Cilji nabavne logistike:

Cilji nabavne funkcije morajo biti usklajeni s cilji vseh ostalih funkcij v podjetju ter s cilji

podjetja kot celote. Samo tako lahko nabava posluje optimalno in je le tako najbolj koristna

podjetju.

Cilj nabavne logistike je premagovanje prostorskih in premostitvenih časovnih razlik med

točkami nahajanja materiala (dobavitelj-izvor) in točkami ţelenega nahajanja (proizvodna

mesta). Torej je temeljni cilj zagotoviti optimalno preskrbo proizvodnih delovnih mest z vsem

potrebnim materialom v ţeleni količini, kakovosti in ob pravem času (Ogorelc 2004, 259).

Osnovna cilja nabave sta (Kaltnekar 1997, 183):

preskrbovati vse porabnike v podjetju z ustreznimi količinami in kvalitetami

potrebnega materiala ob planiranih časovnih terminalih in

pri tem teţiti k čim večji gospodarnosti vse dejavnosti.

2.3.2 Notranja logistika

Notranja logistika se nanaša na gibanje in mirovanje materiala od skladišča nabavljenega

materiala, prek proizvodnje do skladišča gotovih proizvodov.

Med prvine notranje logistike prištevamo delovno silo, notranji transport, transportne poti,

transportna sredstva in naprave, skladišča in skladiščenje, pakiranje, paletiziranje in pretvorne

manipulacije, kakor tudi komisioniranje blaga.

Funkcija notranje logistike se začenja s količinskim in kakovostnim prevzemom blaga, ki ga

je nabavna logistika pripeljala z oddaljenih domačih in tujih trţišč v poslovni sistem. Blago se

razvrsti in po količinskem in kakovostnem pregledu uskladišči, pri čemer so poleg stroškov

skladišč in skladiščenja pomembni tudi stroški delovne sile in vezanih obratnih sredstev v

zalogah. Notranja logistika mora vzdrţevati primerno dobavno pripravljenost vhodnih

materialov za proizvodni proces, skrbeti mora tudi za notranji transport, in medfazno

skladiščenje materiala, kakor tudi za transport izdelkov iz proizvodnje v skladišče. Le-ti

morajo biti ustrezno pakirani in obstajati mora zopet primerna dobavna pripravljenost teh

izdelkov, da jih lahko distribucijska logistika s svojimi aktivnostmi dostavi odjemalcem

(Oblak 1997, 51-52).

V okvir notranje logistike sodijo tudi določeni dejavniki, ki vplivajo na doseganje ciljev

poslovne logistike (zniţevanje stroškov in izboljšanje servisa odjemalcev). Ti dejavniki so

lokacija tovarne oziroma obratov, tip proizvodnje, razmestitev proizvodnih sredstev in

pretočni čas materiala ter informacij. Pretočni čas je časovni interval od trenutka naročila do

izročitve materiala (blaga) odjemalcu. Zajema lahko več vmesnih intervalov, potrebnih za

izpolnitev naročila: na primer od naročila do dostave v skladišča gotovih proizvodov, od

proizvodnje do skladišča gotovih proizvodov, od skladišča surovin do delovnih mest v

podjetju ali od dobavitelja do skladišča nabavljenih materialov.

Med nabavo in distribucijsko logistiko sta kraj proizvodnje in problem njegove lokacije. Na

določitev kraja proizvodnje vplivajo dejavnik stroškov (transportni in proizvodni), dejavnik

prihodka in drugi, predvsem negospodarski, vplivni dejavniki. Pri transportnih stroških v

- 14 -

zvezi s proizvodnjo je treba upoštevati zlasti stroške nabave materiala (transportna mreţa,

vrsta transporta, tarifni sistem), pri proizvodnih stroških pa še stroške zemljišča, davke,

stroške za kapital, stroške za delovno silo in stroške za energijo. Med negospodarske vplivne

dejavnike štejemo moţnosti zabave, kulturne porabe, za izobraţevanje otrok.

Na notranjo logistiko odločilno vpliva razporeditev proizvodnih sredstev, gre za planiranje,

optimiranje in ureditev proizvodnih, skladiščnih in upravnih prostorov. Ta dejavnost zajema

naslednje vidike:

tehnični in tehnološki (načrtovanje zgradb in postopkov),

podjetniško-ekonomski (načrtovanje investicij in stroškov),

organiziranost (terminski plani) in

delovno-znanstveni (fiziološko določanje delovnih mest).

Osnovno načelo notranje logistike je čimbolj izrabiti prostor in skrajšati poti ter čas pretoka

materiala. Pretočni čas materiala v proizvodnji je čas, ki preteče od trenutka vhoda materiala v

proizvodni proces do trenutka, ko gotov proizvod uskladiščijo v skladišče končnih

proizvodov. Daljši pretočni čas materiala povzroči večje zaloge pri medskladiščenju, med

proizvodnim tokom materiala, slabšo izrabo strojev in delovne sile, skratka višje stroške,

lahko pa tudi neugodno vpliva na kakovost logističnih storitev (Logoţar 2004, 105):

Naloge notranje logistike (Ogorelc 2004, 281):

načrtovanje, usklajevanje in nadzor intralogistike, da doseţe optimalen pretok

materiala v procesu proizvodnje,

izvajanje bazičnih procesov (transporta, embaliranja, manipuliranja) v soglasju z

nabavo, proizvodnjo in prodajo,

svetovanje glede vprašanj logistike v proizvodnem procesu (razmestitev proizvodnih

naprav),

evidentiranje in kontrola stroškov intralogistike.

Cilji notranje logistike:

Temeljni cilj je v podjetju zagotoviti optimalen pretok materiala do skladišča gotovih

proizvodov. Temeljna upravljavska naloga je usklajevanje pretoka materiala med

proizvodnimi obrati in centralnim skladiščem gotovih proizvodov (Ogorelc 2004, 260).

Posamezne faze notranje logistike so:

transport materiala v procesu preoblikovanja,

pripravo gotovih proizvodov za transport (transportno pakiranje, zlaganje na palete),

transport gotovih proizvodov iz proizvodnje do odlagalnih mest,

transport gotovih proizvodov do centralnega skladišča gotovih proizvodov.

Povzamemo lahko, da je naloga notranje logistike organizacija in izvedba vseh opravil pri

prostorsko-časovnih premostitvah materiala od njegovega prihoda v poslovni sistem in

prehoda skozi proizvodni proces do izhoda iz poslovnega sistema, ki omogoča nemoten in

učinkovit proizvodni proces, kar je predelava surovin oziroma materialov v končne izdelke,

namenjene prodaji.

- 15 -

2.3.3 Distribucijska logistika

Prodajno logistiko imenujejo nekateri avtorji tudi distribucijska logistika, fizična distribucija

ali kar trţenjska logistika (Logoţar 1999, 29).

Distribucija je po definiciji Mednarodne trgovinske zbornice v Parizu: » Stanje, ki sledi

proizvodnji blaga od trenutka, ko je le-to komercializirano, do njegove izročitve

uporabnikom«. Zajema razne dejavnosti in postopke, ki omogočajo, da se blago dostavi

kupcem na razpolago za stran njegove predelave ali porabe, olajša njegova izbira in uporaba.

Distribucijska logistika obravnava tok gotovih proizvodov od proizvajalca oziroma prodajalca

do končnih porabnikov, tako da pride proizvod v roke porabnikom v zahtevani količini in

kakovosti, ob pravem času in na pravem kraju, nepoškodovan in z optimalnimi stroški

(Logoţar 2004, 107).

Distribucijo proizvodov opredelimo kot dejavnost, ki organizira, ureja in usklajuje gibanje

izdelkov do porabnikov po trţnih poteh (prodajnih poteh, distribucijskih kanalih). Te so lahko

neposredne (od proizvajalca do porabnika) ali pa posredne (od proizvajalca preko

posrednikov do porabnika). Distribucija je logično nadaljevanje proizvodnje, zato mora

zagotoviti hitro, kakovostno in ceneno gibanje izdelkov na kraj njihove porabe (Potočnik

1996, 218).

Zaradi potrebe po gospodarnosti distribucije poslovnega sistema je naloga distribucijske

logistike poiskati in uvesti takšne vzajemne odnose med stroški proizvodnje in pakiranja na

eni strani in stroške distribucijske logistike na drugi strani, da so odprte organizacijske

moţnosti za njihovo skupno optimiranje ne samo v okviru poslovnega sistema, temveč tudi na

njegovi medorganizacijski ravni.

Distribucijska logistika skrbi za izročitev določenega blaga v zahtevani količini in kakovosti

ter v določenem času uporabniku na kraju, ki ga je določil v kupni pogodbi. S časovnega

vidika lahko gre za enkratne, občasne in kontinuirane dostave blaga. S parametri, kakršni so

dobavni čas, dobavna pripravljenost in dobavna zanesljivost, prilagodi ponudnik svojo

dobavo blaga včasih sorazmerno nepreglednim časovnim potrebam kupcev ( Oblak 1997, 53).

Naloge distribucijske logistike (Ogorelc 2004, 281):

načrtovanje fizične distribucije, ki naj doseţe optimalni dobavni servis ob primernih

stroških,

določanje ravni dobavnega servisa (v soglasju s proizvodnjo in prodajo),

vodenje operativnih sluţb: centralnega skladišča gotovih proizvodov, področnih

skladišč, zunanjega transporta,

načrtovanje in kontrola zalog (soodvisnost z nabavo, proizvodnjo in prodajo),

kontrola dobavnega servisa (mesečna, četrtletna, letna),

evidentiranje in kontrola stroškov aktivnosti fizične distribucije,…

Cilji distribucijske logistike:

Temeljni cilj je zagotoviti optimalno dobavo proizvodov kupcem v ţeleni količini in

kakovosti ob pravem trenutku, kar imenujejo tudi optimalni dobavni servis-servis oskrbe

kupcev.

- 16 -

Proces fizične distribucije obsega (Ogorelc 2004, 260):

skladiščenje gotovih izdelkov: prevzem proizvodov, odlaganja na skladiščna mesta,

priprava pošiljke za odpremo in odprava,

transport do področnih skladišč,

skladiščenje v področnih skladiščih in

transport do kupcev.

2.3.4 Poprodajna logistika

Poprodajna logistika oziroma servisne storitve prodajalca zajemajo montaţo, servisno in

investicijsko vzdrţevanje ter dostavo potrebnih rezervnih delov. Proizvajalci se morajo

odločiti, kako ţelijo ponuditi storitve kupcem po prodaji, vključno z vzdrţevanjem, popravili,

usposabljanjem in podobnim. Moţne so štiri storitve:

1. proizvajalec ima v ta namen oddelek za storitve porabnikom;

2. proizvajalec se dogovori z zastopniki in trgovci, da zagotovijo storitve;

3. proizvajalec lahko prepusti te storitve samostojnim specializiranim storitvenim

podjetjem;

4. proizvajalec lahko prepusti porabnikom servisiranje lastne opreme.

Proizvajalci se najprej odločijo za prvo alternativo, saj ţelijo ohraniti stik z opremo in biti

seznanjeni s problemi, prav tako pa lahko dobro sluţijo, če se ukvarjajo s prodajo rezervnih

delov in popravili. Nekateri izdelovalci opreme zasluţijo več kot polovico dobička s

storitvami po prodaji. Sčasoma proizvajalci preloţijo vse več storitev vzdrţevanja in popravil

na pooblaščene zastopnike in trgovce. Ti posredniki so bliţe kupcem, poslujejo na več krajih

in lahko ponudijo storitve hitreje. Pozneje so pojavijo neodvisna podjetja za vzdrţevanje in

popravila. Običajno ponudijo niţje cene oziroma hitrejše storitve kot sam proizvajalec ali

pooblaščeni posrednik. Na koncu se veliki porabniki odločijo, da sami prevzamejo

odgovornost za vzdrţevanje in popravila (Kotler 1996, 484).

Razbremenilna logistika vključuje naslednje dejavnosti:

vračanje pomoţnih transportnih sredstev (palet, kontejnerjev, zamenljivih nakladalnih

zabojev, embalaţe za večkratno uporabo ipd.),

ponovno uporabo ali uničenje odpadkov oziroma ostankov iz proizvodnega procesa in

reklamacije za poškodovano ali nepravilno dostavljeno blago.

- 17 -

3. RAZBREMENILNA LOGISTIKA

3.1 Razbremenilna logistika

V zahodnih drţavah morajo podjetja skrbeti ne le za logistične storitve v nabavi, proizvodnji

in prodaji blaga, temveč tudi za ogromne količine ostankov in drugega materiala (npr.

embalaţe). To področje logističnih storitev bomo imenovali razbremenilna logistika. V

nemški literaturi, ki je razbremenilno logistiko najbolj natančno opredelila, se je za

razbremenilno logistiko uveljavil izraz Entsorgunglogistik. Angleško govoreči avtorji

posvečajo razbremenilni logistiki veliko manj pozornosti in tudi ni uveljavljenega izraza

zanjo. Tri najpogostejša poimenovanja so: Reverse Logistics, ki po Crawfordu vključuje

poprodajne aktivnosti zbiranja končnih trgov, Reverse Distribution, ki naj po mnenju

Czinkote in Ronkainena podjetju omogoči pridobivanje svojih proizvodov s trga z namenom

ponovne uporabe, recikliranja ali odstranitve, in »Return Logistics« (Logoţar 1999, 42).

Podjetje potrebuje razbremenilno logistiko predvsem zaradi (Logoţar 2002, 3):

izpolnjevanja zakonov, ki zahtevajo posebno ravnanje z ostanki (varovanje okolja,

zdruţljivost in nezdruţljivost snovi, skladiščenje nevarnih snovi, ipd.),

odgovornosti za nevarne odpadke, ki jih javne komunalne ustanove niso dolţne

odstranjevati,

višjih stroškov, ki jih je potrebno plačevati organizacijam za odvoz ostankov, če jih

podjetje ni sortiralo (stara olja, razredčila, gradbeni odpad ipd.),

ugleda, ki ga podjetje izgubi, če ga v medijih označijo kot onesnaţevalca okolja,

tega, ker v podjetju vse bolj narašča pomen skrbi za varstvo okolja in tako se pojavlja

potreba po vključitvi področja razbremenitve v delovno področje poslovne logistike.

Vključuje širši pojem razbremenitve, vse planske in izvedbene aktivnosti, ki se

nanašajo na okolju prijazno uporabo, recikliranje in nadzorovano odstranitev

odpadkov.

3.2 Naloge razbremenilne logistike

Razdelitev nalog razbremenilne logistike se opira na aktivnosti tradicionalnih logističnih

področij uporabe, kot so nabava, proizvodnja in distribucija, saj lahko tudi pri razbremenilni

logistiki ločimo transportne in pretvorne procese, procese skladiščenja, kakor tudi z

materialnim tokom ujemajoče se informacijske tokove, torej obdelavo naročil. Vendar lahko

pri nalogah razbremenilne logistike zasledimo nekatere vsebinske razlike. Kot dodatna

samostojna naloga razbremenilne logistike se pojavlja še zbiranje in sortiranje ostankov

(Logoţar 1999, 49).

Zbiranje in sortiranje ostankov lahko označimo kot tipično nalogo razbremenilne logistike. Z

ločevanjem kot delno nalogo doseţemo torej bolj čiste vrste ostankov. Na procese zbiranja

ostankov odločilno vpliva struktura nastajanja ostankov, ki jo opredeljujejo tri značilnosti:

količina ostankov po mestu nastanka, ritem nastajanja ostankov in kemijska sestava zbranih

ostankov. Pridobivanje čistih vrst ostankov je pogoj za recikliranje ostankov. Redno

- 18 -

nastajanje ostankov v velikih količinah in velika koncentracija le nekaj različnih vrst ostankov

olajšujeta zbiranje in ločevanje ( Vorina 2004, 69).

3.3 Cilji razbremenilne logistike

Iz definicije razbremenilne logistike izhaja, da s konceptom razbremenilne logistike

uresničujemo tako ekonomske cilje kakor tudi cilje v zvezi z varstvom okolja. Pri ciljih, ki se

nanašajo na ekološki vidik, lahko razlikujemo dve oporni točki za formuliranje stvarnih ciljev.

V okviru prizadevanj podjetja za zmanjšanje obremenjevanja naravnih resursov lahko

razbremenilna logistika na strani inputov pospešuje recikliranje ostankov in s tem prihranke

pri angaţiranju redkih surovin. Na strani outputov je stvarni cilj razbremenilne logistike enak,

to se pravi recikliranje ostankov. Če za določene ostanke moţnosti nadaljnje uporabe ali

nadaljnje predelave ne obstajajo, mora razbremenilna logistika zagotoviti okolju prijazno

prostorsko-časovno transformacijo odpadkov do njihove ustrezne odstranitve (Logoţar 1999,

48).

Ekonomski cilji razbremenilne logistike so usmerjeni na izboljšanje rentabilnosti podjetja. Če

se kot merilo rentabilnosti podjetja upošteva stopnja donosa, se lahko izpeljejo te oporne

točke za cilje razbremenilne logistike. S povečanjem kvote ostankov, ki jih podjetje reciklira,

se zmanjša količina ostankov za odstranitev, s čimer doseţe podjetje zniţanje stroškov za

razbremenitev. Pri tem se lahko z avtomatizacijo pretoka ostankov zniţajo tudi stroški za

plače delavcev. S tem, ko podjetje poveča deleţ ostankov, ki jih je mogoče ponovno

uporabiti, se lahko v primeru mikrorecikliranja zniţajo stroški vhodnih prvin. V primeru

makrorecikliranja pa se lahko poveča dobiček na podlagi iztrţka od prodaje ostankov.

Investicije za delovna sredstva v razbremenilno logistiko, kot so npr. zbirna, transportna,

pretvorna in skladiščna sredstva, sicer povzročajo vezave kapitala, vendar praviloma

omogočajo ukrepe za avtomatizacijo in s tem prispevajo k racionalnejšemu poteku procesov

razbremenilne logistike (Logoţar 2004, 131-132).

Od treh načel moţnih razmerij med cilji, ki so harmoničnost, konfliktnost in nevtralnost, sta

za oba vidika ciljev razbremenilne logistike pomembni predvsem harmoničnost in

konfliktnost. Cilji varstva okolja in ekonomski cilji razbremenilne logistike so harmonični,

kadar se s postopki recikliranja ostankov zmanjšuje poraba surovin in obremenjevanje okolja,

ter se hkrati zniţujejo tudi celotni stroški podjetja in s povečuje rentabilnost poslovanja.

Nasprotno so cilji varstva okolja in ekonomski cilji v konfliktu, ko se z uresničevanjem ciljev

varstva okolja povečajo celotni stroški in/ali vezave kapitala. Obstoj harmonije ali konfliktov

med cilji je pri tem zelo odvisen od trenutka opazovanja. Tako lahko upoštevanje ciljev

varstva okolja zahteva investicije, ki kratkoročno povzročajo dodatno angaţiranje kapitala in

v glavnem tudi višje stroške poslovanja. Dolgoročno pa lahko te investicije znatno prispevajo

k zniţanju stroškov za odstranitev in k ustvarjanju moţnosti za prodajo ostankov in trţenje

pridobljenega »know-howa.« V tem primeru se lahko kratkoročni konflikti med cilji

spremenijo v dolgoročno harmonijo med le-temi (Logoţar 1999, 48).

- 19 -

3.4 Outsourcing v razbremenilni logistiki

Tuje storitve, ki so koristne v razbremenilni logistiki, lahko razdelimo v pet kategorij

(Logoţar 2004, 218):

1. Specializirano zbiranje in združevanje proizvodov velike vrednosti. Pri tem zunanji

izvajalci pomagajo proizvajalcem pri demontaţi opreme, zdruţevanju in transportu.

Proizvajalci ohranijo pravico do proizvodov in dajo navodila za odstranitev.

2. Zbiranje, sortiranje in marketing komercialnih ostankov. Številna podjetja za

razbremenitev ponujajo storitve kot so zbiranje, sortiranje in marketing za običajne

komercialne ostanke, na primer valovite lepenke, pisarniškega papirja in vsebnike za

napitke.

3. Specializirano zbiranje, predelava in marketing komercialnih ostankov. Ponudniki

teh storitev so specializirani za razbremenjevanje velikih količin homogenih ostankov

ali posebnih ostankov (stara olja, baterije in akumulatorji, stara guma), ki se pojavljajo

v manjših podjetjih in industriji. Praviloma se posvetijo le določenim vrstam

materialov kot so stara olja, kovinski ostanki ali papir. Nekatera od teh podjetij se bolj

posvečajo sortiranju ter predelavi in redko ponujajo storitve kot je zbiranje. Nasprotno

je pri posebnih ostankih zbiranje pomembna komponenta storitev razbremenitve.

4. Ravnanje s povratno embalažo in paletami. Nabavni stroški in stroški za

razbremenitev pakirnih materialov za enkratno uporabo so ponovno vzbudili

zanimanje za povratno embalaţo in zaščitne oziroma ovojne materiale. Nova

samostojna podjetja, ki imajo svoje palete in jih dajejo v najem proizvajalcem ter

distributerjem, so zelo uspešna pri zagotavljanju kakovostnih storitev.

5. Verifikacija »zelenih » proizvodov. Podjetja, ki se zanimajo za proizvodnjo, nakup ali

prodajo »zelenih« proizvodov, morajo premagati dvome porabnikov glede motivov

podjetja, nasprotujočih si predpisov o označevanju in razlik v miselnosti o tem, kakšne

lastnosti mora imeti proizvod, da ga je mogoče uvrstiti med »zelene« proizvode.

Ustanovljena so bila podjetja, ki proizvajalcem »zelenih« proizvodov ponujajo

neodvisno verifikacijo okolju prijaznih proizvodov. Pri tem uporabljajo analizo

ţivljenjskega cikla in medsebojne primerjave podobnih proizvodov, za katere

proizvajalci ţelijo dokazati, da spadajo med »zelene« proizvode.

- 20 -

TABELA 1: Outsorcing v razbremenilni logistiki

.

STORITVE PRIMERI

Specializirano zbiranje in zdruţevanje

proizvodov velike vrednosti

demontaţa računalniške, pisarniške in

medicinske opreme

zdruţevanje odsluţenih proizvodov v

večje tovorne enote in njihov transport

do mesta razstavitve

Zbiranje, sortiranje in marketing

komercialnih ostankov

ravnanje z različnimi vrstami

materialov (papir, steklo, plastika,

kovine)iz različnih podjetij

Specializirano zbiranje, predelava in

marketing komercialnih ostankov

zbiranje starih olj in topil

zbiranje in stiskanje avtomobilov

sortiranje odpadnega papirja

Ravnanje z embalaţo, paletami in

kontejnerji

upravljanje sistemov povratne

embalaţe

izmenjava ali dajanje palet in

kontejnerjev v najem

recikliranje ali ponovna uporaba

zaščitnih materialov

Verifikacija »zelenih » proizvodov potrjevanje vsebnosti recikliranih

materialov, primernosti za recikliranje

in drugih lastnosti proizvodov,

prijaznih okolju.

Vir: prirejeno po Kopicki 1993, 198

- 21 -

4. RAZBREMENILNA LOGISTKA IN VARSTVO OKOLJA

4.1 Razlogi za ekološko vodenje podjetja

Najpomembnejši razlogi, zaradi katerih naj bi vsak odgovoren podjetnik, ki ima ves čas pred

očmi tudi lastne interese, v svojem podjetju izvajal oziroma upošteval ekološko vodenje

podjetja so (Vuk 2000, 53):

brez ekološko ozaveščenih podjetij ni ekološko ozaveščenega gospodarstva,

brez ekološko ozaveščenega vodenja podjetja pride do izgube vedno večjih trţnih

priloţnosti, poveča pa se tudi tveganje zaradi ekološke odgovornosti v milijonskih

vrednostih skupaj z ogroţenostjo podjetij in njihovih delovnih mest,

za vse vodilne delavce, direktorjem, vodje oddelkov in sodelavce se brez ekološko

ozaveščenega vodenja podjetja poveča tveganje zaradi moţnosti izgube delovnih mest,

zmanjšujejo pa se tudi moţnosti nadaljnjega poklicnega napredovanja,

brez ekološko ozaveščenega vodenja se odpovemo številnim priloţnostim za

zmanjšanje stroškov,

brez ekološko ozaveščenega vodenja ni odgovornosti pred lastno vestjo in brez

odgovornosti do svoje vesti ni popolne identifikacije s svojim poklicem.

4.2 Vpliv logistike na okolje

Pri reševanju ne samo logističnih problemov, temveč gospodarskih problemov nasploh, se vse

bolj pojavlja vprašanje varstva okolja, to je ekološko vprašanje. Gospodarski oziroma

logistični in ekološki interesi so si mnogokrat v nasprotju. Osrednje vprašanje ekologije je,

koliko je še mogoče bremeniti ekosistem. K temu nastopi dejstvo, da je lahko emisija

škodljivih snovi v določenem kraju znosna, v drugem pa neznosna.

Logistična dejavnost prizadeva okolje predvsem s hrupom in z onesnaţevanjem zraka s

škodljivimi snovmi. Ne smemo pa zanemarjati nevarnosti onesnaţevanja tal in podtalne vode.

Promet ogroţa okolje še v drugih oblikah: npr. z zatrpanostjo prometnih sredstev je ogroţeno

normalno gibanje ljudi. Pri onesnaţevanju okolja sodeluje promet ne samo ko so vozila v

obratovanju, temveč tudi ţe v pripravi na obratovanje (gradnja in vzdrţevanje prometnih poti,

gradnja in vzdrţevanje vozil, priprava pogonske energije-elektrike in naftnih derivatov (Poţar

1985, 230).

- 22 -

4.3 Ekonomski instrumenti varstva okolja

Uporaba ekonomskih instrumentov omogoča onesnaţevalcem, da prevzamejo lastne pobude

in da zmanjšajo uporabo virov ali onesnaţevanje. Torej išče moţnost, da internalizira zunanje

stroške onesnaţevanja in izkoriščanje virov (Conelly and Smith 1999, 163).

Mnogo ekonomistov je mnenja, da je trţno zasnovan koncept primernejši in učinkovitejši od

pristopa ukaza in kontrole. Primerna cena dobrin je (ali bi morala biti) takšna, ki bi odraţala

celotne socialne stroške in stroške okolja pri proizvodnji (Conelly and Smith 1999, 164).

Poskus trţnega pristopa je obnoviti ekonomske zakonitosti s pripisovanjem vrednosti kvaliteti

okolja ali enakovredno z zmanjšanjem vrednosti onesnaţevanja. Ko pride do tega, prilagodijo

podjetja in potrošniki svoje obnašanje s tem, da ga optimirajo glede na spremenjene

okoliščine trţnih razmer (Callan and Thomas 2000, 124).

Trţne instrumente ločimo na (Callan and Thomas 2000, 124):

plačila za onesnaţevanje (pollution charges),

subvencije (subsidies),

sisteme povračila izdatkov (deposit/refunding systems) in

sistem trgovanja z emisijami (pollution permit trading system).

Plačila za onesnaževanje

To so naloţena plačila za onesnaţevanje, ki se neposredno spreminjajo z zneskom oziroma

količino onesnaţenosti okolja. Ta instrument je široko uporabljiv, ker je lahko uveden na

različne načine. V to skupino spadajo (Callan and Thomas 2000, 125):

plačila za obremenitve in emisije, ki so določena neposredno za onesnaţevane izpuste

(npr. za nadzor hrupa in onesnaţenosti vode),

obdavčitev proizvodov; obdavčijo se okolju ali zdravju škodljivi proizvodi,

plačila uporabe-namenjeni so uporabnikom naravnih dobrin, npr. ravnanju z

odpadnimi vodami in trdimi odpadki,

administrativna plačila za storitve, ki se nanašajo na varovanje okolja, npr.

implementacija in monitoring predpisov ali registracijo nevarnih kemikalij.

Skupno vsem je, da internalizirajo stroške okoljske škode z okoljsko pogojenimi aktivnostmi.

Subvencije

Subvencije so plačila, namenjena zmanjševanju nivoja onesnaţenosti ali za razvojne načrte, ki

prispevajo k zmanjšanju onesnaţenosti v prihodnosti. Subvencije dajejo onesnaţevalcem

sredstva, da povečajo aktivnosti pri zmanjševanju onesnaţevanja, kar je ravno nasprotno

davkom. Subvencije so lahko v obliki (Callan and Thomas 2000, 125):

neposrednih plačil,

donatorskih programov,

posojil z niţjimi obrestnimi merami ali

davčnih povračil.

- 23 -

Subvencije lahko močno vplivajo na razvojno dogajanje na trgu. Subvencioniranje naravnih

virov (npr. premoga) ovira prehod na uporabo obnovljivih virov energije, ki so manj

obremenjujoča za okolje (npr. plin ali energija vetra) saj se s subvencioniranjem umetno

zniţuje njihova cena. Subvencije so učinkovite takrat, ko se koristno uporabijo; ko ustvarijo

pogoje za razvoj okolju prijaznejših proizvodnih procesov, proizvodov ali storitev ter imajo

čim manjši vpliv na konkurenčnost.

Povrnitev izdatkov

Kot ţe samo ime nakazuje, je sistem povrnitve izdatkov sestavljen iz dveh delov. Gre za

določitev preventivnih obremenitev oziroma takse ali davka (up-front charge) za potencialno

povzročeno škodo in dovoljuje povračilo takse (refund of the charge) na koncu ţivljenjske

dobe proizvoda ob pravilnem ravnanju potrošnika, da prepreči takšno škodo. To plačilo je

kasneje povrnjeno za pozitivno dejanje kot npr. za proizvode, ki so bili primerno odstranjeni

ali reciklirani (Callan and Thomas 2000, 125).

Sistem trgovanja z emisijami

Gre za novejši trţni pristop, pri katerem izda drţava fiksno število dovoljenj oziroma pravic

do onesnaţevanja in jih razdeli med onesnaţevalce ter prepusti razvoj trga, na katerem

onesnaţevalci trgujejo s pravicami do emisije (Callan and Thomas 2000, 125).

Drţava uporabi cenovno-količinsko razmerje z vpeljavo količine onesnaţenosti ali zmanjšanja

onesnaţenosti, ki ga morajo doseči in prepustiti trgu, da oblikuje cene. Takšna je osnovna

predpostavka trgovanja s pravicami do emisije, ki se izvršuje z uporabo pravic do

onesnaţevanja. Pri »kreditu« (pollution kredit) lahko onesnaţevalci pridobijo dovoljenje za

onesnaţevanje le, če onesnaţujejo pod postavljenim standardom. Če se namesto kredita

uporabljajo onesnaţevalna dovoljenja, prinaša vsako dovoljenje do emisij dovoljenje za

določeno količino onesnaţevanja. Ta dva instrumenta sta trţno usmerjena tako, da lahko

onesnaţevalci kupujejo ali prodajajo dovoljenja, ki predstavljajo neko osnovo njihovega

dostopa do okoljsko prijaznih tehnologij in stroškovnih pogojev (Callan and Thomas 2000,

144).

- 24 -

5. RAZBREMENILNA LOGISTIKA V PODJETJU PANVITA

5.1 Predstavitev podjetja

Zgodovinski razvoj

Skupina Panvita zdruţuje podjetja, katerih dejavnost je nadzorovana in okolju prijazna

pridelava in predelava hrane od njive do mize. Povezuje tri med seboj prepletene dejavnosti:

kmetijstvo, meso in mesne izdelke ter ekologijo in energetiko.

Njihova zgodba se je začela v dvajsetih letih 20. stoletja, z ustanovitvijo takratnega

banovinskega posestva. S svojo organiziranostjo in znanjem je posestvo kmalu postalo

največji kmetijsko-pridelovalni obrat v takratni Kraljevini SHS. Različni druţbeno-politični

sistemi so posestvo razbili na več manjših, neprofitnih enot. Šele s prihodom Kmetijskega

gospodarstva Rakičan se je negativni trend drobitve ustavil in začel se je ponovni postopek

zdruţevanja. To, kar danes poznamo pod imenom Skupina Panvita, je nadaljevanje tradicije in

znanja, ki ga vsakodnevno nadgrajujejo in plemenitijo.

Proizvodnja mesnih izdelkov ima korenine v Gornji Radgoni, kjer so ustanovili eno prvih

podjetij, ki se je v regiji ukvarjalo s predelavo svinjskega mesa. Iz majhnega obrata,

ustanovljenega leta 1922, je podjetje preraslo v vodilnega proizvajalca mesnih izdelkov. S

priključitvijo k Skupini Panvita je podjetje dobilo nov zagon za uresničevanje svoje vizije na

področju mesne predelave.

Rastoči staleţ perutnine v tem delu Slovenije je sredi 20. stoletja odprl vrata sodobnemu

klavniškemu obratu. Enako kot danes, je takratno klavnico s perutnino oskrbovalo celotno

Prekmurje. S prehodom v trţni sistem se je perutninarska dejavnost priključila Skupini

Panvita, ki je zagotovila vizijo in nadaljnjo nemoteno proizvodnjo.

Ne glede na prenovljeno vizualno in organsko sestavo podjetja ostajajo zvesti svojim

vrednotam, kot so: partnerstvo, samozavest, zanesljivost, prilagodljivost in pripadnost

potrošniku.

Danes Skupino Panvito sestavlja 10 povezanih druţb, ki zaposlujejo čez 600 oseb in

uresničujejo svoje poslanstvo v odgovornosti do okolju prijazne pridelave hrane in sonaravne

reje ţivali.

Blagovne znamke

AVE

Predpakirano meso in mesni izdelki, ki prihajajo iz Skupine Panvita, so kupcem na voljo pod

blagovno znamko AVE »Meso je(m) zdravo«. AVE je krovna blagovna znamka, ki glede na

tip uporabe in kakovostno skupino vključuje različne programe, med drugim:

AVE GRILL (izdelki, namenjeni poletni sezoni in piknikom),

AVE CHEF (predpripravljeni izdelki, ki so enostavni za pripravo),

- 25 -

AVE PRESTIGE (mesni izdelki, namenjeni tistim uporabnikom, ki povprašujejo po

ekskluzivnih izdelkih najvišje kakovosti).

Blagovna znamka AVE vključuje meso in mesne izdelke iz svinjskega, govejega, telečjega in

perutninskega mesa. Poleg blagovne znamke AVE so njihovi izdelki opremljeni še s

kakovostno blagovno znamko PIGI in kakovostno znamko »Gorički piščanec«. Oba imata

certifikat za rejo višje kakovosti, ki ga podeljuje Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in

prehrano.

PIGI

Kakovost blagovne znamke PIGI je potrjena s sistemom prehranske varnosti po načelih

HACCP. Za krmo prašičev blagovne znamke PIGI uporabljajo visokokakovostna krmne

mešanice z zagotovljeno sledljivostjo, s čimer pridobijo visoko mesnatost prašičev – to je

visok deleţ mišičnine in minimalen deleţ maščob.

Vrhunska evropska genetika in strokovno pripravljena krma jim omogočata, da je meso

nemastno in hkrati zelo okusno. V povprečju je mesnatost prašičev pod blagovno znamko

PIGI 59-odstotna.

Vsi prašiči blagovne znamke PIGI so rojeni in rejeni v Sloveniji, s tem je omogočena

sledljivost, nadzor in gospodarska aktivnost v domačem okolju. Ministrstvo za kmetijstvo,

gozdarstvo in prehrano jim je za posebno dovršen način proizvodnje podelilo znak višje

kakovost za “svinjsko meso PIGI iz reje višje kakovosti”.

SALAM HALAL

Skupina Panvita je dobavitelj piščančjega mesa in mesnih izdelkov, proizvedenih v Sloveniji,

ki ustrezajo standardom Halal. Kupci lahko sveţe piščančje meso in mesne izdelke na

prodajnih policah prepoznajo po blagovni znamki SALAM HALAL.

SALAM HALAL je certificirana blagovna znamka, ki jo potrjuje organizacija Halal

Certification Authority Europe. Na certifikacijskem pregledu proizvodnih obratov Skupine

Panvita, ki je bil opravljen v letu 2005, sta sodelovala predstavnik Halal Certification

Authority Australia Mohamed El-Mouelhy in predstavnik Islamske skupnosti Slovenije mufti

Osman Dţogič. Pregled je pokazal, da vsi proizvodni postopki ustrezajo najvišjim

tehnološkim, religijskim in komercialnim standardom, ki so potrebni za nemoteno

zagotavljanje halal sveţega mesa in mesnih izdelkov.

PIPI

Je najstarejša blagovna znamka v Skupini Panvita. Blagovna znamka PIPI vključuje izdelke iz

perutninskega mesa: barjene mesne izdelke, paštete, hrenovke in hot-dog klobase. Piščančje

prsi blagovne znamke PIPI so izdelek, ki je v preteklosti pridobil oznako Varuje zdravje.

PANONSKI VRT

Pod blagovno znamko Panonski vrt ponujajo pridelke z njihovih polj. Kupcem zagotavljajo,

da so izdelki predelani po tradicionalnih receptih iz Pomurja.

- 26 -

Blagovno znamko Panonski vrt sestavljajo naslednji izdelki:

jagode,

jagodna ţganja in likerji,

jagodna marmelada,

paradiţnik,

mak in makovo olje.

V letih 2008 in 2009 so in bodo prodajni program postopoma razširili na beluši in nekaj novih

povrtninarskih izdelkov.

ZRNOVIT

Kmetijska trgovina ZRNOVIT zagotavlja celostno ponudbo kmetijske opreme, škropiv in

gnojil, krme ter ostalih dodatnih pripomočkov, ki se uporabljajo v profesionalnem in

ljubiteljskem poljedelstvu, reji ţivali in vrtičkarstvu. Kupcem svetujejo in pomagajo na osnovi

njihovih dolgoletnih izkušenj, ki jih nadgrajujejo z najnovejšimi znanstvenimi dognanji.

5.1.1 Dejavnosti podjetja

Poljedelstvo

Poljedelstvo je primarna dejavnost in zibelka razvoja celotne Skupine Panvita. Z

najsodobnejšo opremo obdelujejo več kot 3.500 ha kmetijskih površin za proizvodnjo

osnovnih kultur: pšenice (za prehrano ljudi, krmo ali seme), oljne ogrščice (za trg), koruze za

zrnje (za krmo ali seme), ječmena (za krmo ali za seme).

Dejavnost poljedelstva je vključena v sistem integrirane pridelave poljščin, ki določa

uravnoteţeno porabo agrotehničnih ukrepov ob skladnem upoštevanju gospodarskih,

ekoloških in toksikoloških dejavnikov, in v proces globalizacije v svetovnem merilu (ETO-

EU), katere posledica je zamisel o prestrukturiranju dela poljedelstva in razvoju novih

dejavnosti.

Obstoječe poljedelske kulture bodo postopno prestrukturirali v trţno stabilnejše poljedelske

kulture (pšenica - krma, koruza - silaţa, oljna ogrščica, koruza – zrnje, ječmen), ki bodo v

pomembnem deleţu namenjene porabi v bioenergetiki. S prestrukturiranjem poljedelskih

kultur ţelijo doseči višjo dodano vrednost, npr. z gojenjem maka, konoplje in lanu, katerih

predelava zahteva visoko razvito tehnologijo. Intenzivno bodo širili obseg lastnih

obdelovalnih površin.

Povrtninarstvo

Povrtninarstvo razvijajo kot alternativo klasičnemu načinu pridelave poljščin in kot usmeritev

z višjo dodano vrednostjo. Na podlagi naravnih danosti in pridobljenega znanja so se usmerili

v proizvodnjo jagodičevja, izbranih vrst zelenjave in posebnih kmetijskih kultur.

Na področju proizvodnje jagod utrjujejo poloţaj vodilnega proizvajalca v Sloveniji, pri čemer

je njihova osrednja konkurenčna prednost proizvodnja jagod v zemlji, ki temelji na izdelanem

sistemu vodenja kakovosti, kar zagotavlja standardno kakovost plodov, visoko prehransko

varnost in ekonomsko racionalnost.

- 27 -

Na področje proizvodnje zelenjave vstopajo s pridelavo paradiţnika in belušev. Konkurenčno

prednost, ki jo dosegajo pri pridelavi jagod, bodo na osnovi standardov razširili tudi na ostale

sonaravno pridelane vrtnine in učinkovito izkoristili naravne danosti rodovitne panonske

ravnice.

Razvojne načrte usmerjajo tudi v proizvodnjo alternativnih poljščin, začenjajo z makom in

ajdo. Iz teh poljščin bodo s pomočjo sodobnih tehnoloških procesov razvili produkte, ki bodo

izpolnili pričakovanja tudi najzahtevnejših kupcev.

Njihove izdelke prepoznate pod blagovno znamko PANONSKI VRT, za katero je značilna

visoka kakovost in nivo prehranske varnosti, odličen okus, vse to ob sprejemljivi ceni.

Vinogradništvo

Na severovzhodu Slovenije razvijajo vinorodni okoliš, ki sta mu prekmurska zemlja in

podnebje namenila ugodne razmere za pridelavo vrhunskih vin.

Vino pridelujejo na več kot 50 ha, z letno zmogljivostjo 350 tisoč buteljk. Njihovi vinogradi

se nahajajo na gričih Goričkega, in sicer v Kramarovcih, Bodoncih, pri Gradu na Goričkem in

v Mačkovcih. V Mačkovcih načrtujejo najsodobnejšo vinsko klet v tem delu Evrope, v kateri

se bo tradicija zlila s sodobnimi tehnikami vinarjenja.

Pridelujejo bela in rdeča vina. Grozdje zanje pridobivajo iz lastnih in okoliških vinogradov, ki

so gojeni v skladu z njihovo vizijo o sonaravnem gojenju. Osredotočili so se na pridelovanje

modre frankinje, laškega rizlinga, zelenega silvanca, sivega in belega pinota ter chardonnaya.

Proizvajajo kakovostna vina, ki so dostopna v najboljših restavracijah in vinskih trgovinah po

vsej Sloveniji in tudi izven meja.

Kmetijska trgovina

Lastno oskrbo s krmili, ţiti, mineralno-vitaminskimi in drugimi dodatki za prehrano ţivali so

razširili v kmetijsko-trgovsko dejavnost, ki v oţji regiji ţe v preteţni meri oskrbuje kmetije in

se postopoma širi tudi drugam. Njihova ponudba obsega vse pomembnejše blagovne skupine

od opreme, zaščitnih sredstev in obleke, strojnega in ročnega orodja, gnojil, krmil, semen vse

do fitofarmacevtskih proizvodov. Obenem svojim kupcem nudijo strokovno znanje, ki ga

vsakoletno nadgrajujejo in črpajo iz lastnih in tujih izkušenj.

Svojim strankam ţelijo poenostaviti delo v kmetijski dejavnosti, zato bodo v prihodnje

obogatili svojo ponudbo z repromaterialom različnih priznanih proizvajalcev, razširili

obstoječe kmetijske centre, v obdobju do leta 2011 pa načrtujejo tudi postavitev treh novih,

sodobnih kmetijsko-prodajnih centrov. Načrtovana rast poslovnih prihodkov v strateškem

obdobju je kar štirikratna in bo konec leta 2011 dosegla 15 mio EUR.

Reja prašičev

Prašičereja ima v tem delu Slovenije bogato tradicijo, od tu se je s prašičjim mesom nekoč

oskrboval celo dunajski dvor. Farme drţavnega posestva Beltinci v Nemščaku in drţavnega

posestva Rakičan na Jezerih so bile predhodnice njihovih sedanjih prašičjih farm.

- 28 -

Tehnološki napredek in ozaveščenost ljudi sta omogočila nenehne izboljšave v selekciji,

predvsem pa v tehnologiji reje, ki je postala ţivalim prijaznejša, izpolnjuje pa tudi stroge

zakonske določbe na tem področju. Reja je primerljiva z najboljšimi rejami v oţji in širši

evropski regiji, njena zmogljivost pa je 120.000 vzrejenih prašičev letno.

Velik poudarek dajejo okolju prijazni reji. Za zagotavljanje proizvodnje varne hrane sta

uvedena sistem vodenja ISO 9001:2000 in standard HACCP. Pridobili so tudi “znak višje

kakovosti” za prašiče blagovne znamke PIGI. Reja prašičev je s sistemom partnerskih rej

integrirana v širše kmetijsko okolje.

Strokovnjaki v Skupini Panvita spremljajo, razvijajo in v prakso uvajajo tehnološke novosti,

programe za zagotavljanje zdravja ţivali ter varovanja zdravja ljudi in proizvodnjo

plemenskih ţivali, ki ustrezajo sedanjim in prihodnjim potrebam. S pravilno in nadzirano

prehrano dosegajo visoko komercialno vrednost pitancev in varnost za uporabnike.

Perutninarstvo

V sklop perutninarstva, ki se odvija v podjetju Panvita, Agromerkur d.o.o., sodi proizvodnja

valilnih jajc in dan starih piščancev, reja piščancev in klavnica. Vse te dejavnosti so

koncentrirane na področju Pomurja, kjer redijo perutnino na lastnih farmah in s pomočjo več

kot 30 partnerskih rej. To jim omogoča 100-odstotni nadzor vseh faz proizvodnje.

Kakovostna krma za perutnino prihaja iz Skupine Panvita, mesne izdelke na osnovi

perutninskega mesa pa proizvajajo v podjetju Panvita MIR d.d.

Prodajni program podjetja zajema celega piščanca, piščančji razsek, surovino za proizvodnjo

mesnih izdelkov na osnovi perutnine in izdelavo predpripravljenih sveţih izdelkov iz

perutninskega mesa.

V Sloveniji imajo na področju proizvodnje in priprave sveţega in zamrznjenega piščančjega

mesa 9-odstotni trţni deleţ, ki ga letno povečujejo.

Poslujejo v skladu s standardi ISO 9001:2000, certificiranim HACCP sistemom,

mednarodnim prehranskim standardom IFS ter s HALAL standardom za proizvodnjo sveţega

mesa in mesnih izdelkov. Od Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so za rejo

“domačega goričkega piščanca” prejeli certifikat višje kakovosti.

Veterinarstvo

Osnovna dejavnost veterinarstva je izvajanje kakovostnih veterinarskih storitev na visokem

strokovnem nivoju. Veterinarske storitve nudijo uporabnikom znotraj Skupine in partnerskim

rejam.

Opravljanje veterinarskih storitev ima na velikih prašičerejskih in perutninarskih obratih

pomembno funkcijo. Zaradi velikega števila ţivali, koncentriranih na relativno majhnem

prostoru, lahko izbruh določene bolezni povzroči velik izpad v proizvodnji in s tem veliko

ekonomsko škodo. Prepričani so, da je preventiva boljša in cenejša od kurative. Glede na

stroţje predpise na področju široke uporabe antibiotikov si prizadevajo uporabo le-teh

zmanjšati, obenem pa vpeljati nove programe preventive. Čim natančneje skušajo proučiti

- 29 -

zoohigienske pogoje in epizootiološko stanje v rejah ţivali in predlagajo ustrezne rešitve za

izboljšanje rejskih razmer ter izvajajo ustrezne preventivne programe.

Veterinarska stroka se tvorno vključuje v vse tehnološke procese, prehrano ţivali, skrb za

dobro počutje ţivali in ne nazadnje skrb za naravno okolje ter pridelavo zdrave in kakovostne

hrane.

Prizadevajo si, da svojim partnerjem ponudijo široko paleto veterinarskih storitev, prisluhnejo

njihovim zahtevam, storitev pa oblikujejo individualno v dobro obeh pogodbenih strank,

predvsem pa v dobrobit ţivali.

Proizvodnja krme

V sodobni tovarni v Lipovcih proizvajajo visoko kakovostne krmne mešanice, ki omogočajo

dober izkoristek genetskega potenciala ţivali za dosego nadpovprečnih rejskih rezultatov. Z

uvedbo sistema celovitega obvladovanja kakovosti je vzpostavljen dosleden nadzor nad

kontrolo surovin in končnih izdelkov. Samo uporaba ustreznih surovin omogoča proizvodnjo

kakovostnih izdelkov.

So vodilni proizvajalec kakovostne in varne hrane za ţivali v severovzhodni Sloveniji ter

pomemben člen verige v Skupini. S svojimi izdelki zagotavljajo optimalno razmerje potrebnih

hranilnih snovi glede na vloţena sredstva. Njihov osrednji proizvodni in prodajni program

obsega prehrano prašičev, goved in perutnine. Zagotovilo za kakovost je sistematično

spremljanje izdelkov in njihovih učinkov na lastnih farmah in v referenčnih rejah. Njihova

skrb je usmerjena predvsem v razvoj, izboljševanje receptur na osnovi tehnoloških spoznanj

pri uporabi krme na lastnih farmah, nenehno prilagajanje potrebam kupcev, izmenjavo

strokovnih spoznanj doma in v tujini in stalno uvajanje novosti.

Do leta 2011 načrtujejo povečanje proizvodnje krmnih mešanic za tretjino, na skupni obseg

proizvodnje 75.000 ton, pomembno bodo razširili pogodbeno sodelovanje pri pridelavi kultur.

Sledijo cilju postati največje središče za odkup ţit v drţavi. S tem si utrjujejo poloţaj

največjega proizvajalca krme za prašiče v Sloveniji.

Energetika

Ekologija postaja v današnjem svetu vse pomembnejša, saj varuje okolje pred nadaljnjim

onesnaţevanjem, obenem pa ga ohranja za naše potomce. Skupina Panvita je v skrbi za

ohranitev naravnega okolja vzpostavila celovite ekološke rešitve.

Integriran proces predelave hrane je v celoti ekološko obvladan. V naravo se vračajo hranilne

snovi, pridobljena električna energija pa upravičeno nosi naziv "zelena" energija. V sklop

ekoloških aktivnosti štejejo čiščenje odpadnih vod, predelavo stranskih ţivalskih proizvodov

(SŢP) in v pridobivanje »zelene« električne energije iz bioplina. Skupina Panvita celovito

rešuje postavljene izzive. Vzpostavila je čiščenje odpadnih vod na čistilnih napravah

Nemščak in Mir ter predelavo stranskih ţivalskih proizvodov podjetij znotraj Skupine

Panvita. Leta 2006 so postavili svojo prvo bioplinarno pri prašičereji Nemščak ter s tem začeli

nov ciklus investicijskih vlaganj v pridobivanje »zelene« električne energije iz ţivalskih

odpadkov. Z zgrajeno bioplinarno vstopajo na področje, ki v mednarodnem okolju pridobiva

vse večji pomen. Istočasno se Skupina s tem zavezuje k spoštovanju mednarodnih smernic o

ohranjanju okolja ter zmanjšanju emisij CO2.

- 30 -

Načrtujejo nadaljnje širjenje bioplinarn znotraj Skupine kot integralni del celotnega

proizvodnega procesa vzreje in predelave. So vodilni strokovnjaki na področju postavitve

tehnologij bioplinarn, zato je njihova strateška usmeritev tudi ponudba znanja izven Skupine.

Proizvodnja zelene električne energije je njihov osrednji strateški cilj. Do leta 2011 bodo

proizvodnjo "zelene" električne energije potrojili s sedanjih 10.000 kWh na 27.000 kWh.

Meso in mesni izdelki

Panvita MIR (Mesna industrija Radgona), katere začetki segajo v leto 1922, se ukvarja z

zakolom ţivine, razsekom in konfekcioniranjem mesa ter s proizvodnjo mesnih izdelkov.

Panvita MIR je edino mesno-predelovalno podjetje v Sloveniji, ki ima registracijo za

kombinirano predelavo belega in rdečega mesa. Osnovne surovine za predelavo in

proizvodnjo mesnih izdelkov zagotavljajo iz lastnih farm prašičev in perutnine ter klavnice

znotraj Skupine Panvita.

Trgu letno ponujajo 16 tisoč ton sveţega mesa, polpripravljenih mesnih izdelkov, barjenih,

poltrajnih in sušenih mesnin. Nenehno se prilagajajo potrebam trga. V njihovi prodajni paleti

so programi, ki zadovoljujejo tudi posebne zahteve kupcev. Takšna sta programa AVE

PRESTIGE, v katerem so izdelki, pripravljeni po tradicionalnih metodah, ter program

"varovanih ţivil", ki je namenjen zahtevnejšim porabnikom.

Kot eni redkih v Sloveniji imajo postopke usklajene z mednarodnim ţivilskim standardom

IFS, poslovne procese s standardom ISO 9001:2000 ter certificiran HACCP in Halal standard.

Panvita MIR ima pridobljen tudi ovalni ţig SI 711 ES.

Njihovi mesni izdelki so na trgu prepoznavni pod blagovnima znamkama AVE in PIPI. Za

rejo sveţega svinjskega mesa pod znamko PIGI in rejo "domačega goričkega piščanca" so od

Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano prejeli certifikat višje kakovosti.

- 31 -

5.1.2. Organizacijska struktura podjetja

SLIKA 2: Organigram podjetja Panvita

Vir: Panvita 2009

5.1.3 Cilji podjetja

Svoje poslanstvo izraţajo v odgovornosti do okolju prijazne pridelave hrane in sonaravne reje

ţivali, ki izhaja iz mogočne ravnice, kjer panonska ţivljenjska energija, sonce in rodovitna

zemlja ustvarjajo popolnost.

Njihova prepoznavnost bo tudi v prihodnje temeljila na vrednotah, kot so partnerstvo,

samozavest, zanesljivost, prilagodljivost in pripadnost.

Njihova vizija je postati vodilni ponudnik hrane na domačem trgu in pomemben ponudnik

hrane v Srednji Evropi.

Eden izmed osrednjih ciljev je sonaravna proizvodnja kakovostnih kultur, ki v integralni

dejavnosti Skupine pomembno prispevajo k proizvodnji kakovostne krme za ţivali, le-ta pa je

predpogoj za proizvodnjo kakovostnih ţivil.

S prestrukturiranjem poljedelskih kultur ţelijo doseči višjo dodano vrednost, npr. z gojenjem

maka, konoplje in lanu, katerih predelava zahteva visoko razvito tehnologijo, intenzivno bodo

širili obseg lastnih obdelovalnih površin. Razvojne načrte usmerjajo tudi v proizvodnjo

alternativnih poljščin, začenjajo z makom in ajdo. Do leta 2011 načrtujejo povečanje

proizvodnje krmnih mešanic za tretjino, na skupni obseg proizvodnje 75.000 ton. Sledijo cilju

postati največje središče za odkup ţit v drţavi. S tem si utrjujejo poloţaj največjega

proizvajalca krme za prašiče v Sloveniji. Do leta 2011 bodo proizvodnjo "zelene" električne

energije potrojili s sedanjih 10.000 kWh na 27.000 kWh

- 32 -

5.2 Bioplinarna Nemščak

SLIKA 3: Bioplinarna Nemščak

Vir: Interno gradivo skupine Panvita

Na lokaciji v neposredni bliţini farme Nemščak je investitor KG Rakičan - Ekoteh d.o.o.

zgradil bioplinarno za proizvodnjo bioplina iz koruzne mase, gnojevke in stranskih ţivalskih

produktov 2. in 3. kategorije in energetski center za kogeneracijo toplotne in električne

energije iz bioplina. Instalirana el. moč kogeneracije je 1,4 MW. Toplotna energija iz

kogeneracije se uporablja za ogrevanje gnilišč bioplinarne in ogrevanje hlevov farme

Nemščak.

Tehnološki postopek obratovanja bioplinarne

Postopek sprejema in sterilizacije SŽP (stranski živalski proizvodi)

Stranski ţivalski proizvodi se dnevno dovaţajo iz mesno predelovalnih obratov na objekt

sterilizacije v pokrit sprejemni bazen za odpadke. Praznjenje odpadkov iz vozila v sprejemni

bazen je v zaprtem prostoru iz katerega se zrak odsesava skozi UV filter. Iz sprejemnega

bazena se odpadek transportira s spiralnim transporterjem v drobilec materiala, kjer se ves

material zmelje na velikost pod 50 mm in nato s spiralnim transporterjem transportirajo na

tračni transporter z detektorjem kovin. Od tu se material vsipava v sterilizator.

V sklopu sterilizatorja je instalirana enota z avtomatskim tehtanjem teţe vsebine sterilizatorja.

Material se najprej za cca 5 minut ogrevajo pri 100 oC, tako da se iz odpadkov izloči zrak,

nato se izvaja sterilizacija, ki poteka pri tlaku 3 bar, temperaturi najmanj 133oC in času

najmanj 20 minut. Ves postopek sterilizacije se beleţi za vsako sarţo posebej.

Po končani sterilizaciji se sterilizirani material izprazni v sprejemni bazen steriliziranega

odpadka, kjer se ohlaja na 700

C . Od tu se sterilizirani material črpa direktno v fermentorja za

proizvodnjo bioplina.

- 33 -

V procesu sterilizacije iz odpadkov izločena izparina se vodi preko ciklona za izločanje trdnih

delcev v zračno hlajeni kondenzator. Del izparine, ki ne kondenzira pa se odsesava v UV

filter.

SLIKA 4: Postopek sprejema in sterilizacije SŽP

Vir: Interno gradivo skupine Panvita

Postopek sprejema in prečrpavanja gnojevke

Gnojevka in flotat iz farme Nemščak se prečrpavata iz obstoječega črpališča gnojevke na

črpalne naprave Nemščak v pokrit sprejemni bazen za gnojevko in flotat gnojevke. V bazenu

je vgrajeno mešalo za egalizacijo vsebine. Vsebina bazena se v programiranih intervalih črpa

v obe gnilišči.

Postopek ravnanja s koruzno silažo

Koruzna silaţa se enkrat letno naredi na sepojih za skladiščenje koruzne silaţe. Kapaciteta

depojev je 12.000 m3. Silaţa se dnevno s posebnim nakladalcem prevaţa iz deponije v vsipni

jašek za koruzno silaţo, kjer se s pomočjo transporterjev v urnih intervalih dozira v gnilišča.

- 34 -

SLIKA 5: Postopek ravnanja s koruzno silažo

Vir: Interno gradivo skupine Panvita

Postopek pridobivanja bioplina

Anaerobna obdelava se izvaja v dveh gniliščih mezofilnega tipa pri temperaturi cca 38 oC s

popolnim premešanjem. Doziranje vseh vrst substrata v gnilišča je avtomatizirano v vnaprej

nastavljenih časovnih intervalih. V obeh gniliščih je vgrajeno po eno vertikalno mešalo

posebne izvedbe in po eno horizontalno mešalo. Obe mešali zagotavljata dobro premešanje

sveţega vloţka z obstoječo maso v gnilišču, preprečujeta pojavo plavajoče gošče in usedanje

gošče na dno gnilišč. Obratovanje mešal je avtomatizirano.

Usedla gošča se odvaja v lovilni jašek. Gnilišči sta ogrevani z v gniliščih vgrajenimi

vročevodnimi ogrevali. Kot vir energije se uporablja del odpadne toplote iz kogeneracije.

Proces anaerobne obdelave poteka pri stalno enaki obratovalni temperaturi. Temperatura in

nivo gošče v gnilišču se stalno kontrolirata.

Za eventuelno potrebno zmanjšanje koncetracije H2S v bioplinu, se v obe gnilišči po potrebi

vpihava manjša količina zraka. Del H2S se tako s pomočjo bakterij, ki oksidirajo ţveplo

razgradi v čisto ţveplo. Sistem za vpihavanje zraka v gnilišča je zaradi varnostnih razlogov

tako izveden, da omogoča doziranje zraka do največ 10 % volumske proizvodnje bioplina,

torej pod spodnjo mejo eksplozivne mešanice zrak/bioplin.

Po anaerobni obdelavi v gniliščih se gošča gravitacijsko preliva v bazen pregnite biomase in

plinohran. Ta bazen sluţi za nabiro anaerobno obdelane gošče in kot plinohran. Obenem v

bazenu še naprej poteka manj intenzivna anaerobna obdelava, tudi ta pri mezofilnih pogojih.

V bazenu je vgrajeno horizontalno mešalo za egalizacijo vsebine bazena. V bazen se

- 35 -

prečrpava tudi blato iz obstoječe lagune za preseţno blato. Plinohran je nizkotlačne

membranske izvedbe z max. nadtlakom 3 mbar in je opremljen z varnostnim nad in

podtlačnim ventilom.

Postopek ravnanja z bioplinom

Iz plinohrana se vodi bioplin prek peščenega filtra, kondenznih loncev in plinskega puhala v

dve enoti kogeneracije. V primeru neobratovanja kogeneracijskih enot zaradi vzdrţevalnih del

višek bioplina izgoreva na plinski baklji.

Na Bioplinarni Nemščak sta vgrajeni dve tipski kogeneracijski enoti kontejnerske izvedbe.

Dnevna proizvodnja el. energije za oddajo v sistem javnega omreţja je pri projektirani

količini substrata pribliţno 30.000 kWh/dan, povprečna el. moč pa cca 1200 kW. Moč prve

kogeneracijske enote je 835 kW, druge pa 625 kW. Letna proizvodnja električne energije je

tako 10.000 MW.

SLIKA 6: Postopek ravnanja z bioplinom

Vir: Interno gradivo skupine Panvita

Postopek ravnanja z odpadno goščo

Iz bazena pregnite mase se gošča črpa v objekt strojnega zgoščanja, kjer sta nameščeni dve

centrifugi horizontalnega tipa, ki zgoščata pregnito goščo na cca 30 % SS. Strojno zgoščena

gošča se nato začasno skladišči na začasni deponiji za strojno zgoščeno goščo, od tu pa se v

času gnjojenja kmetijskih površin odvaţa na polja.

Centrat s pribliţno 0,5 % SS pa izteka v črpališče blatnenice. Od tu se prečrpava v obstoječo

napravo za aerobno čiščenje gnojevke Čistilne naprave Nemščak.

- 36 -

SLIKA 7: Postopek ravnanja z odpadno goščo

Vir: Interno gradivo skupine Panvita

- 37 -

SLIKA 8: Shematski prikaz delovanja Bioplinarne Nemščak

Vir: Interno gradivo skupine Panvita

5.3 Dejavnosti razbremenilne logistike bioplinarne Nemščak

V povezanih podjetij skupine KG Rakičan d.d. se dnevno srečujejo z ekološko problematiko,

ki bi jo morali sproti učinkovito ter gospodarsko racionalno reševati.

V skupini povezanih druţb KG Rakičan d.d. nastajajo odpadki na več lokacijah in sicer:

v prašičerejski proizvodnji, katera je locirana na dveh lokacijah in sicer na lokaciji v

Nemščaku in na lokaciji v Jezerih, dnevno nastaja odpadna gnojevka, katero uspešno

predelajo na čistilni napravi ob farmi Nemščak,

v ţivilsko predelovalnih obratih MIR d.d. v Gornji Radgoni ter Agromerkur v Murski

Soboti nastaja odpadna voda in odpadki II. ter III. kategorije. Ta problematika je delno

sanirana s postavitvijo lastnih čistilnih naprav ob samih obratih in z odvozom odpadkov s

strani pooblaščenih partnerjev.

Ker predstavljajo odpadki velik odstotek v prerezu stroškov, bi bilo potrebno te procese

predelave odpadkov tehnološko nadgraditi in jih organizacijsko povezati. S tem bi se zniţali

stroški na račun odvoza odpadkov, na drugi strani pa bi bil prihodek s strani prodane

električne energije, katero bi pridobivali kot produkt proizvodnje bioplina iz anaerobne

razgradnje gnojevke, koruzne silaţe in prej omenjenih odpadkov.

- 38 -

Če vse to skupaj poveţemo, pomeni, da so osnovni razlogi za ustanovitev podjetja KG

Rakičan Ekoteh d.o.o., ki se ukvarja z ekološko problematiko povezanih druţb skupine KG

Rakičan d.d., naslednji:

zniţanje stroškov lastnih čistilnih naprav,

zniţanje stroškov odvoza odpadkov,

preglednost ravnanja z odpadki s poudarkom na kontroli kakovosti,

zaključiti tehnološki proces proizvodnje s tem, da za svoje odpadke poskrbimo na okolju

najprijaznejši način,

proizvodnja električne energije s pomočjo proizvodnje bioplina.

Na teh predpostavkah sta podjetji KG Rakičan d.d. in podjetje Intering Holding d.o.o. sklenili

pogodbo o ustanovitvi druţbe z omejeno odgovornostjo KG Rakičan – Ekoteh, proizvodnja

energije, storitve d.o.o., ki se bo prvenstveno ukvarjalo s pridobivanjem zelene energije in z

učinkovitim ravnanjem z odpadki.

Z ustanovitvijo nove druţbe bosta podjetji pridobili:

dodatni vir sredstev s strani prodane zelene energije,

preglednost ravnanja z odpadki na kontroli kakovosti,

ravnanje z odpadki na podlagi najsodobnejših tehnologij,

ravnanje z odpadki za celotni sistem povezanih druţb,

pocenitev dosedanjega sistema ravnanja z odpadki,

zniţanje stroškov lastnih čistilnih naprav,

zagotovitev dolgoročnega obvladovanja problematike z odpadki,

zagotovitev večje konkurenčnosti sposobnosti na trţišču.

5.4 Vpliv razbremenilne logistike na okolje

Vsak drţavljan tega planeta lahko na različne načine prispeva k ohranitivi našega planeta.

Tako lahko namesto avtomobila za krajše poti uporabimo kolo, vključimo se v

okoljevarstvene akcije, recikliramo odpadke, zmanjšamo uporabo fosilnih goriv, uporabljamo

obnovljive vire energije za ogrevanje in hlajenje naših domov itn. Ni pomembno, kako velik

je prispevek, pomembno je le, da vsak posameznik prispeva po svojih najboljših močeh.

V ruralnem področju je gradnja bioplinarne primeren sistem za pridobivanje toplotne in

električne energije, kakor tudi za pridobivanje odličnega gnojila, ki ga predstavlja

presnovljeni substrat. Proizvodnja »zelene energije« iz bioplina, ki spada med obnovljive vire

energije, pomeni obetaven in za okolje manj škodljiv način pridobivanja energije, saj

zmanjšuje emisije CO2 v okolje in zmanjšuje energetsko odvisnost od uvoţenih virov

energije. Ker izgradnja bioplinarne zaključuje nek naravni cikel (hrana - reja - predelava -

bioplin - polje - hrana), prispeva tako tudi k trajnostnemu razvoju podeţelja.

V danem primeru gospodarske druţbe KG Rakičan je osnovni namen izgradnje bioplinarne,

da se stranski produkti pri vertikalno organizirani proizvodnji gospodarskih druţb predelajo in

- 39 -

energetsko izkoristijo na okolju prijazen način. Predelava stranskih ţivalskih produktov, ki

nastaja pri proizvodnji v mesno predelovalnih obratih, gojena zelena masa na poljih in

gnojevka, ki nastaja pri reji prašičev, omogoča proizvodnjo bioplina. Po anaerobni razgradnji

izkoriščena masa se vrača na začetek proizvodne verige kot odlično organsko gnojilo.

Planirani kompleks Bioplinarne Nemščak je tehnološka zaokroţitev obstoječega sistema za

čiščenje gnojevke farme Nemščak in Jezera. Novo zgrajeni objekti bodo v funkciji obstoječih

objektov in bodo povečali ekološki in energetski učinek obstoječega sistema za čiščenje

gnojevke. To bo izvedeno tako, da se bo ob dodatni razbremenitvi organske mase v treh

novozgrajenih fermentorjih, povečala proizvodnja bioplina, ki sedaj nastaja v gniliščih, v

sklopu tehnološkega postopka na obstoječi čistilni napravi.

Tehnološki postopek za proizvodnjo bioplina bioplinarne Nemščak je zasnovan na predhodni

sterilizaciji stranskih ţivalskih produktov, pripravi koruzne silaţe v depojih in zbiranju

svinjske gnojevke v zbirnih bazenih. Vsa ta organska masa v ciklih dnevno vstopa v

fermentorje bioplinarne, kjer s popolnim premešavanjem in pri določeni temperaturi nastaja

bioplin. Bioplin se nato vodi v dve kogeneracijski enoti.

SLIKA 9: Tehnološki postopek za proizvodnjo bioplina

Vir:Interno gradivo skupine Panvita

Proizvedena električna energija, ki se prenaša v javno omreţje bo cca 9.800.000 kWh na

letno, proizvedena toplotna energija pa se uporabi za ogrevanje fermentorjev bioplinarne in

hlevov farme Nemščak. Iztrošena organska masa se nato črpa v dehidracijsko enoto, kjer se

mehansko zgosti ter deponira na začasni deponiji. Količina tako zgoščene mase, ki se raztrosi

po poljih kot odlično organsko gnojilo, bo cca. 14.000 ton na leto. Vsa nastala odpadna voda

bioplinarne se čisti na obstoječi čistilni napravi za čiščenje gnojevke in se očiščena izpušča v

- 40 -

reko Muro. »Tehnološki in organizacijski koncept bioplinarne Nemščak je svojevrstna novost

v Sloveniji. Izkušnje, ki so jih pridobili ob izgradnji in upravljanju anaerobne stopnje v sklopu

čistilne naprave za gnojevko, so bile v veliko pomoč pri načrtovanju obratovalnih pogojev za

novo planirano bioplinarno. V primeru nove bioplinarne imajo opravka z več vrstami

organskih snovi, posledično temu pa z različno sestavo in količino organske mase, ki vstopa v

fermentorje. Popolno obvladovanje biokemijskih procesov v fermentorju, ko ţelijo

maksimizirati količino proizvedenega bioplina, je lahko zaradi tega teţavno, kar zahteva

natančen in analitičen pristop pri krmiljenju naprave. Glede na lastne in tuje izkušnje ter

teoretična dognanja, ki jih najdejo v literaturi, so se odločili za popolno premešavanje

organske mase in za 40-dnevni zadrţevalni čas.

Z izgradnjo kompleksa bioplinarne se bo zaradi proizvodnje zelene električne in toplotne

energije prihranilo cca 4.000 ton CO2 na leto, dodatno temu pa še zaradi anaerobne predelave

gnojevke 5.000 ton CO2 na leto, skupaj torej 9.000 ton emisij CO2 v ozračju manj na leto.

»To so podatki, ki nedvomno nadgrajujejo njihovo ekonomsko odločitev za izgradnjo

bioplinarne. Ti sistemi so razvojno naravnani in lahko Pomurju, kjer je kmetijstvo doma,

prinesejo mnoge neposredne koristi in bogate izkušnje pri trţenju takšnih projektov drugod,«

je povedal direktor KG Rakičan Ekoteh Matjaţ Durič. Vir: Članek v Ekologija

5.5 Vpliv razbremenilne logistike na image podjetja

Poznamo različne opredelitve imagea:

Image je celotna podoba, ki si jo v sebi neka oseba (dajalec imagea) ustvari o nekem objektu

(nosilec imagea), s katerim se sooči na kakršen koli način (Snoj in Gabrijan 2002, 233).

(Repovţ 1995, 18) pravi: »Image je predstava osebe, javnosti ali dela javnosti o objektu ali

subjektu. Je vtis, ki ga na osnovi sprejetih signalov oblikuje njegov prejemnik.«

Image je kompleksen simbol, ki reprezentira celo vrsto idej in atributov. Ta kompleks idej,

občutkov in stališč, ki jih imajo potrošniki do znamk, je za potrošnike odločilen pri izboru in

zvestobi do tistih znamk, ki se jim zdijo najprimernejše (Gardner, Levy 1955; povz. po

Gabrijan 1981, 91).

Snoj in Gabrijan (2002, 235) pravita: »Image organizacije je pravzaprav projekcija identitete

v socialnem polju oziroma ilustrativno rečeno: projekcija organizacije v glave in srca ljudi.«

Izraz image podjetja (Corporate image) je pogosto uporabljen in včasih napačno

interpretiran. Mi ga pojmujemo kot čisti rezultat interakcije vseh izkušenj, vtisov, prepričanj,

občutkov in poznavanja ljudi o podjetju. Vsaka oseba ima svoj lastni način sortiranja in

aranţiranja teh vtisov. Zato različni ljudje oblikujejo različne imagee o nekem podjetju, osebi

ali stvari (J. C. Bevis1967; povz. po Gabrijan 1981, 92).

Nikakor ni zadosti, če organizacija (nosilec imagea) posveti pozornost le svoji vizualni

podobi, temveč mora usklajevati vse aktivnosti in sredstva (oblikovalci imagea), s katerimi se

predstavlja okolju (dajalcem imagea) (Snoj in Gabrijan 2006, 75).

- 41 -

Vsekakor je mnogo bolje, da ima organizacija ţe pri vstopu v novo okolje (npr. trg) ţe

izdelan koncept (ciljnega) načrtovanega imagea kateregakoli strateško pomembnega izdelka.

V tem primeru bodo vse aktivnosti in učinki, s katerimi organizacija oblikuje image pri zanjo

pomembnih segmentih, ciljno naravnane in bodo prispevale k nastajanju (Snoj in Gabrijan

2006, 75):

ugodnega,

jasnega in

primernega imagea.

Podjetje skozi različne trţne akcije komunicira s svojim potrošnikom, kaj le-ta predstavlja,

katere so njene vrednote, kaj potrošniku nudijo oziroma zagotavljajo. Potrošniki tako na

podlagi pridobljenih informacij izoblikujejo subjektivno percepcijo - izoblikujejo image

podjetja. Seveda pri tem ni nujno, da se potrošnikovo videnje ujema z videnjem, kot so si ga

zamislili v podjetju. Če je bila komunikacija nejasna ali dvoumna, je lahko slika kar precej

drugačna.

Kako vpliva razbremenilna logistika na image podjetja?

Razbremenilna logistika Skupine Panvita in vzporedno Bioplinarne Nemščak ugodno vpliva

na sam image podjetja, kajti skrb za okolje je eden ključnih in čedalje pomembnejših

dejavnikov vsakega podjetja.

Kvaliteta storitev ustvarja image podjetja. Podjetje zagotavlja stalen nivo kvalitete in jo vedno

izboljšuje, da so odjemalec zadovoljni in s tem postaja sloves podjetja vedno boljši.

Zagotavljanje kvalitete ni enkratno in dokončno dejanje, temveč stalen proces, ki zahteva

stalno izboljševanje lastnosti izdelkov ali storitev.

Bioplinarna Nemščak je največja bioplinarna v Sloveniji z nazivno električno močjo 1,5

MW. V fermentorjih bioplinarne z dnevnim vnosom 240 ton snovi ţivalskega in rastlinskega

izvora (svinjska gnojevka 70 %, koruzna silaţa 20 % in 10 % ostali organski substrati)

proizvaja bioplin, ki se uporablja za proizvodnjo toplotne energije, s katero se ogrevajo

objekti bioplinarne in farmskega kompleksa Prašičereje Nemščak, ter za proizvodnjo

»zelene« električne energije, ki se prenaša v javno elektro omreţje. Letna proizvodnja

električne energije znaša 10,2 GWh, kar zadostuje potrebam po dobavi električne energije za

okrog 2.500 gospodinjstev.

Bioplinarna je s svojim delovanjem pripomogla k zmanjševanju emisij CO2 v okolje za

9.000 ton letno. S to investicijo je druţba Panvita Ekoteh postala največji proizvajalec

električne energije iz bioplina v Sloveniji in spada med večje v Evropi.

- 42 -

6. SKLEP

V uvodu diplomskega dela z naslovom Razbremenilna logistika v Bioplinarni Nemščak, ki

spada v skupino Panvita, smo si zadali cilj ugotoviti potek razbremenilne logistike v podjetju

in prikazati, v kakšni meri se podjetje zaveda pomembnosti same logistike, kajti le-ta se

uvršča med najpomembnejše poslovne funkcije v podjetju.

Organiziranost logistike je močan izziv za vsako podjetje, saj se mora ta funkcija nenehno

prilagajati razmeram na trgu. Prilagoditi se mora transportnim dogodkom, nabavnim in

prodajnim gibanjem, pogosto pa tudi političnim razmeram na posameznem trgu. Prav zato

mora biti organizacija logistike v podjetju zelo proţna, dinamična in strokovno podprta.

Za klimatske spremembe smo odgovorni ljudje. Nimamo pravice razmišljati, naj ukrepajo

naši potomci ali nekdo nekje drugje. Pomurje je lahko vodilno na področju razvoja

proizvodnje energije iz obnovljivih virov. Te priloţnosti ne smemo zamuditi.

Zlasti pa je pomembno zavedati se, da smo pomemben, vendar majhen del večjega

gospodarskega in socialnega prostora. Tega se ne bojmo. Je priloţnost, da pridobivamo nova

znanja ter izkušnje in k nam od drugod prenašamo primere dobre prakse. Torej, bodimo

odprti, zvedavi, pa tudi samozavestni.

Vsak drţavljan tega planeta lahko na različne načine prispeva k njegovi ohranitvi. Tako lahko

namesto avtomobila za krajše poti uporabimo kolo, se vključimo v okoljevarstvene akcije,

recikliramo odpadke, zmanjšamo uporabo fosilnih goriv, uporabljamo obnovljive

vire energije za ogrevanje in hlajenje naših domov itn. Ni pomembno, kako velik je prispevek,

pomembno je le, da vsak posameznik prispeva po svojih najboljših močeh.

V skupini Panvita, kamor sodi Bioplinarna Nemščak, se zavedajo pomembnosti

razbremenilne logistike, zato ji posvečajo veliko pozornost. Z izgradnjo kompleksa

bioplinarne se je zaradi proizvodnje zelene električne in toplotne energije prihranilo cca 4.000

ton CO2 na leto, dodatno temu pa še zaradi anaerobne predelave gnojevke 5.000 ton CO2 na

leto, skupaj torej 9.000 ton emisij CO2 v ozračju manj na leto. To so podatki, ki nedvomno

nadgrajujejo ekonomsko odločitev za izgradnjo bioplinarne. Ti sistemi so razvojno naravnani

in lahko Pomurju, kjer je kmetijstvo doma, prinesejo mnoge neposredne koristi in bogate

izkušnje pri trţenju takšnih projektov drugod.

Industrijska bioelektrarna Nemščak, ki za substrat poleg koruzne silaţe in gnojevke uporablja

še sterilizirane mesne odpadke iz mesno predelovalnih obratov, se je izkazala za povsem

upravičeno naloţbo. Poleg »zelene« električne energije proizvaja še toplo vodo, s katero v

celoti ogrevajo farmo Nemščak in s tem letno privarčujejo 5.000 ton kuriva. Mineralizirana

biogošča iz bioplinarne pa se je izkazala za učinkovito gnojilo, s katerim bodo izboljšali

kakovost zemlje, ki jo obdelujejo.

Zaključimo lahko, da je učinkovito logistično upravljanje ključna priloţnost za izboljšanje

poloţaja v konkurenčnem boju za zvišanje dobičkonosnosti podjetja, kajti kot vsi vemo, je

glavni cilj vsakega podjetja maksimalni dolgoročni dobiček. Ena izmed moţnosti za to je tudi

dobra organiziranost logističnih dejavnosti v podjetju, vendar pa se vodstvo oziroma

management v slovenskih podjetjih tega še premalo zaveda.

Če se za konec smemo dotakniti problema, s katerim se danes srečuje ves svet, se pravi

gospodarske krize oziroma kot nam je bolj znano, recesije. V Bioplinarni Nemščak, ki sodi v

- 43 -

skupino Panvita, se po besedah direktorja recesija neposredno ne čuti, kajti podjetje je v letu

2008 ustvarilo cca. 400.000 evrov dobička v mesnopredelovalni industriji, to je za omenjeno

panogo in teţave, v katerih se ta panoga nahaja v Sloveniji, sorazmerno dober doseţek. Tudi

v letu 2009 so začeli sorazmerno dobro. Januarja je realizacija v primerjavi z januarjem 2008

višja za 21 odstotkov, tako da neposrednih negativnih učinkov recesije v smislu zmanjšanja

prodaje njihovih izdelkov na trgu ne čutijo.

Direktor druţbe je prepričan, da se bodo negativni učinki recesije slej ko prej čutili, in sicer

bo to v likvidnostnih razmerah, saj se je likvidnost slovenskega trga in kupcev zmanjšala.

Pričakujejo, da bodo imeli pri plačilih kupcev sorazmerne teţave, so pa prepričani, da jih

bodo uspeli prebroditi in rešiti. Sicer so na morebitni »črni scenarij« tudi v Panviti

pripravljeni. (Vir: Panvita 2009.)

- 44 -

POVZETEK

Diplomsko delo z naslovom Razbremenilna logistika Bioplinarne Nemščak je zgrajeno iz

uvoda, teoretičnega in praktičnega dela.

V uvodu je opredeljeno področje, ki je predmet raziskave, namen in cilji, osnovne trditve,

predpostavke, omejitve raziskave in predvidene metode raziskovanja.

V teoretičnem delu smo opredelil logistiko in predstavili logistične podsisteme s poudarkom

na razbremenilni logistiki. Skozi različne avtorje smo skušali opredeliti razvoj, pomen, cilje in

naloge razbremenilne logistike.

Praktični del diplomskega dela pa je bil namenjen proučevanju razbremenilne logistike v

konkretnem podjetju Panvita, kamor sodi bioplinarna Nemščak. Tako smo v zadnjem

poglavju predstavili podjetje, opisali njegov razvoj, proizvodni program, cilje in predstavili

organizacijsko strukturo podjetja.

Ključne besede: logistika, podsistemi logistike, razbremenilna logistika, outsourcing,

ravnanje z odpadki.

ABSTRACT

This diploma paper with the title Reverse Logistics of biogasworks Nemščak consists of an

introduction, a theoretical and practical part.

The introduction contains the determination of the field that is the subject of research, purpose

and goals, basic claims, assumptions, research restrains and anticipated methods of research.

The theoretical part presents a definition of the logistics process and it subsystems with

emphasis on Relieving Logistics. Material of different authors is implicated to define the

development, meaning, goals and the function of Relieving Logistics.

In the practical part the Relieving Logistics process in Panvita Company is described. In last

chapter we introducet Company Panvita-biogaswork Nemščak, described his development,

production program, goals and they introduced organizational structure of Company.

Key words: logistics, logistics subsystems, reverse-relieving logistics, outsourcing, waste

management.

- 45 -

LITERATURA

1. Connely, James and Graham Smith. 1999. Politics and the Environment. From theory

to practise. London: Routldge.

2. Callan, Scott. J., and Janet M. Thomas. 2000. Environmental Economics and

Management. Theroy, Policy and Applications. Second Edition. Orlando: The Dryden

Press.

3. Ivanko, Štefan. 1995. Strukture in procesi v organizaciji. Ljubljana: Visoka upravna

šola.

4. Ivanko, Štefan. 2001. Logistika, študijsko gradivo. Novo Mesto: Visoka šola za

upravljanje in poslovanje.

5. Kaltnekar, Zdravko. 1993. Logistika v proizvodnem podjetju. Kranj: Moderna

organizacija.

6. Kotler, Philip. 1996. Marketing management-trženjsko upravljanje. Ljubljana:

Slovenska knjiga.

7. Logoţar, Klavdij. 1999. Razbremenilana logistika in varstvo okolja. Maribor: Studio

Linea

8. Logoţar, Klavdij. 2002. Razbremenilna logistika kot del okoljsko odgovorne filozofije

podjetja. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta.

9. Logoţar, Klavdij. 2004. Poslovna logistika-elementi in podsistemi. Ljubljana: GV

Izobraţevanje.

10. Mihelič, Anton. 2001. Organizacija in logistika poslovanja. Študijsko gradivo.

Breţice: Višja strokovna šola.

11. Oblak, Henrik. 1997. Mednarodna poslovna logistika. Maribor: Ekonomsko-poslovna

fakulteta.

12. Ogorelc, Anton. 1996. Logistika-Organiziranje in upravljanje logističnih procesov.

Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta

13. Ogorelc, Anton. 2004. Mednarodni transport in logistika. Maribor: Ekonomsko

poslovna fakulteta.

14. Potočnik, Vekoslav. 1996. Komercialno poslovanje z osnovami trženja. Ljubljana :

Ekonomska fakulteta.

15. Poţar, Danilo. 1985. Teorija in praksa (transporta in) logistike. Maribor: Zaloţba

Obzorja.

16. Snoj, Boris in Vladimir Gabrijan. 2002. Zbrano gradivo za predmet Osnove

marketinga, 1. del. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta.

- 46 -

17. Snoj, Boris in Vladimir Gabrijan. 2006. Zbrano gradivo za predmet Osnove

marketinga, 2. del. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta.

18. Zelenika, Ratko. 2005. Logistički sustavi. Rijeka: Ekonomska fakulteta v Rijeki.

19. Vorina, Anton. 2004. Organizacija in logistika poslovanja. Celje: Poslovno-

komercialna šola Celje.

20. Vuk, Drago. 2000. Uvod v ekološki management. Ljubljana: Zaloţba moderna v

okviru FOV.

21. Završnik, Bruno. 2000. Nabava, zapiski predavanj. Maribor: Ekonomsko-poslovna

fakulteta.

VIRI

1. http://www.panvita.si

2. http://www.arso.gov.si

3. Osebna izkaznica skupine Panvita. 2007.

4. Interna gradiva skupine Panvita.

5. Ustni viri iz skupine Panvita (neformanlni intervju).

6. ITL-Inštitut za transport in logistiko. 2003. Posodobitev procesov notranje logistike.

- 47 -

KAZALO SLIK

Slika1: Logistični sistem proizvodnega podjetja, prirejeno po Poţarju (1998, 8) ......... 11

Slika 2: Organigram ....................................................................................................... 31

Slika 3: Bioplinarna Nemščak ........................................................................................ 32

Slika 4: Postopek sprejema in sterilizacije SŢP ............................................................. 33

Slika 5: Postopek ravnanja s koruzno silaţo .................................................................. 34

Slika 6: Postopek ravnanja z bioplinom ......................................................................... 35

Slika 7: Postopek ravnanja z odpadno goščo ................................................................. 36

Slika 8: Shematski prikaz delovanja Bioplinarne Nemščak ........................................... 37

Slika 9: Tehnološki postopek za proizvodnjo bioplina .................................................. 39

KAZALO TABEL

Tabela 1: Outsourcing v razbremenilni logistiki ............................................................ 20