G l a s i l o S o c i a l i s t i č n e z v e z e d e l o v n e g a l j u d s t v a o k r a j a N o v o m e s t o

Lastnik In Izdajatelj: Okrajni odbor S Z D L Novo mesto. — Izhaja vsak četrtek. Posamezna števi lka 10 ain. — Letna naročnina 480 din, polletna 240 din, Jetrtletna 120 din; plačlj iva }e vnaprej. Za Inozemstvo 900 din ozir. 8 ameriške dolarje. — Tekoč i račun pri Komunalni banki v Novem mestu, ftt. 60-KB-16-2-24

Stev. 1—2 (355—356) Le to V I I I .

N O V O M E S T 0 r 1 0 . J A N U A R J A 1 9 5 7

Urejuje u r e d n i š k i odbor. — Odgovorni u rednik Tone GoSnik. Naslov uredništva in uprave: Novo mesto, Cesta komandant B Staneta 25 Pošt . predal: Novo mesto 33 Telefon u r e d n i š t v u tn uprave: 8t 127. Rokopisov ne v r a č a m o . Tiska Časopisno* r a l o ž n i ž k o podjetje »Slov. p o r o č e v a l e c v L jub l j an i . Za tisk odgovarja F. Plevel

ta ž e l i m i n m n o a o u s p e h a P r e d s e d n i k r e p u b l i k e , m a r

š a l J u g o s l a v i j e Josip Broz-T i t o je ob N o v e m letu p o s l a l d r ž a v l j a n o m i n d r ž a v l j a n k a m J u g o s l a v i j e naslednjo p o s l a n i c o :

T o v a r i š i In tovar i š i ce , d r -lavUani in d r ž a v l j a n k e !

V zvezi z n a s t o p a j o č i m nov im letom 1957 i z k o r i š č a m priliko, da vam po o b i č a j u povem nekoliko besed z najtop l e j š o že l jo , da bi nam bilo tudi v lcn> letu o m o g o č e n o mirno ustvarjalno delo in da bi dosegli č i m b o l j š e uspehe v s o c i a l i s t i č n i graditvi n a š e drž a v e za s r e č n e j š e ž i v l j e n j e nagih delovnih ljudi in vseh delovnih d r ž a v l j a n o v .

Vem, da gledajo mnogi naš i d r ž a v l j a n i s skrbjo v b o d o č nost zaradi napetosti in nejasnosti, ki se k a ž e t a danes po svetu. Taka zaskrbljenost je v e č ali manj v vseh d r ž a v a h , p o v z r o č e n a pa je bila s tem, da so nekatere d r ž a v e ignorirale javno mnenje in vlogo Z d r u ž e n i h narodov ter uporabile surovo v o j a š k o silo za reš e v a n j e nekaterih spornih v p r a š a n j , ki spadajo v pristojnost Z d r u ž e n i h narodov. K a kor koli so bili ti postopki trag ičn i , ker so povzroč i l i brez potrebe velike žr tve , so pokarali, da mednarodna javnost in sile miru na svetu po drugi svetovni vojni niso v e č indiferentne proti agresivnim nastopom tistih, ki Še menija, da ureja surova sila vse. M o ralni č in i t e l j ima danes po svetu vse bolj pomembno vlogo In je v tesni zvezi z zadnjimi dogodki m o č n o pr i še l do Iz/azn v Z d r u ž e n i h narodih. Misl im, da bo to s l u ž i l o kot dober pouk vsakomur, ki noč e misliti na posledice podobnih agresivnih p o č e t i j .

N a š a vlada se je v preteklem letu vztrajno zavzemala tako v Z d r u ž e n i h narodih kakor tudi v vsej svoji zunanjepo l i t i čn i delavnosti za zmago n a č e l a miroljubnega r e š e v a n j a mednarodnih spornih problemov, za razvijanje miroljubnega sodelovanja, za aktivno koeksistenco, proti blokovski razdelitvi sveta, za mir Itd. Že le l bi ob tej priliki poudariti, da bomo tudi v b o d o č e še bolj vztrajno izvajali tako mi roljubno politiko, ker se zavedamo, da more samo taka politika prispevati k okrepitvi miru na svetu, namreč , k okrepitvi tistih miroljubnih sil, ki stoje budno na s traž i miru. N a š čvrst i namen je, delati z vsemi silami tudi v b o d o č e za poglabljanje vsestranskega sodelovanja in dobrih odnosov 7. vsemi d r ž a v a m i , ki ž e l e prav Isto.

Mislim, da moremo verjeti, da ni treba dvomiti glede bodočnost i in zmage miroljubnih t e ž e n j č l o v e š t v a , ker se postopno u r e s n i č u j e j o , č e p r a v počas i in z mnogimi t e ž a v a m i . N a j v e č j a ovira, da se v t e m pogledu ne morejo hitreje doseč i v e č j i rezultati, je v tem, da je med d r ž a v a m i še globoko zakoreninjeno nezaupanje. Delio za vzpostavitev zaupanja med d r ž a v a m i in narodi zahteva taktnost in potrpljenje, zahteva mnogo dobre volje za p r a k t i č n o r e š e v a n j e mnogih n e r e š e n i h probf^mov In ne samo deklaracij, ki j im ne sledi njihova stvarna uporaba. Mislim, da izvira nezaupanje m u ti 1 i izgubo mkcrii i o m ^ o i K f v mm, k i Je nasiaila predvsem zaradi m a j h ne zaposli tve v g r a d b e n i š t v u v p r v i po lov ic i leta i n zaradi pod r a ž i t v e zdravstvenih s tor i tev. Izgubo bo zavod k r i l iz rezervnega sklada. S k u p š č i n a j * spreje l« tudi sklep, da se podjetjem, k i p re ikorač l jo 2.60 odstotka obolelosti zavarovancev za 0.40 o d stotka, p o v i š a pr ispevek za soc i a lno zavarovanje za 2 odstotka, p r i v e č j e m p r e k o r a č e n j u pa sorazmerno v e č , vendar n a j v e č do 4 odstolike.

Veiiik p roblem predstavljajo v okra ju de lovni invalidi i , (katerih je skupno Okoli 1000. N j ihove pokojnine so, v k o l i k o r so upokojeni , zelo skromne. P r i zavodu so osnoval i posebno komisi jo , k i p r o u č u j e v p r a š a n j e ponovnega U£po>iabljanja deJovnih inva l idov

tn n j ihove p rekva l i f ikac i j e . K o -misij j a je po posvetovanju z zdravnik)! osvoj i la predlog, naj bi se v sk lopu n o v o m e š k e s p l o š -ne b o l n i š n i c e osnoval oddelek za medic insko rehabi l i tac i jo i n -va l idov . Nerazumevanja za po-novno zaposl i tev de lovnih Inva-l idov, celo v podjetj ih, kjer so se ponecrečMIM, je še vedno v e l i k o .

Na s k u p š č i n i so spreje l i tudi sklep, da p r i č n e Z a v o d gradi t i s t a n o v a n j e h i š e za svoje u s l u ž b e n c e , delno z l as tn imi in delno z izposojenimi s redstvi . V ta namen so v p r o r a č u n u do-U.čffli 3 vn>'l:»JOTie dU.^

Lani Stanku, letos Branka... »Lani smo začeli in končali leto s fanti, letos bodo

na v r s t i pa deklice!« se je v torek 1. januarja popoldne nasmejala prijazna otroška negovalka uredniku našega Usta, ko se je ob las t i v novomeški porodnišnici, da bi voščil mamici najmlajšega prebivalca, ki se je prvi rodil leta 1057 v našem okraju.

»Tovariš doktor, vso srečo v novem letu v imenu » D o l e n j s k e g a lista« m vseh njegovh bralcev!« je napre j voščil d e ž u r n e m u zdravniku dr. Ljubu K r e t i c u , ki je nato povedal, da je ob pol enih zjutraj na not>eaa lefa d a n prva prijokala na svet punčka, drugorojenka 24-letne Ide F e t e r l e . Porod je bil normalen, otrok je pa t eh ta l ob r o j s t v u 2850 gramov. Kot instrument arka in sestra o d d e l k a je dežurnemu zdravniku pomagala pri prvem porodu Francka Balkovec; ta je tudi prebrala iz knjige, da je bilo v letu 1S56 v novomeški porodnišnici 1365 porodov.

Mlada mamica Ida Peterle iz Velikega C i r n i k a nad Sentrupertom se je trudne nasmehnila, ko j i je urednik postavil na omarico lepo ciklamo v l o n č k u in j i v i m e n u lista voščil vso srečo v novem letu in zdravja njej ter mali Branki. » D o m a imam Še 17 mesecev staro Dragico, ki je bila tudi rojena v Novem mestu. Mož dela p r i Geološkem zavodu, zdaj je bil dalj časa v Crni gori...« nam je pojasnila in se zahvalila za ob'.«k. O b l j u b i l i smo j ' . da bomo z brzojavko o b r e s t i l i d o m a č e 6 r o j s t v u drugega o t r o k a , prav razveselila p a se je, ko ji je »Dolenjski list« v četrtek dopoldne poslal Še lepo knjižno nagrado, za pvnčko pa hranilno knj'iico s prvo vlogo 1000 dinarjev. Letos bo Ida Peterle tudi b r e z p l a č n o prejemala naš tednik. Njej, mali Branki in vsem mamicam, ki bodo letos rodile, iz srca želimo vse najboljše!

Lani je bilo v n o v o m e š k i p o r o d n i š n i c i neka j m a n j porodov kot leta 1955, »drenj pa prav tak, k a k o r vsa zadnja leta« je nato razložil r d r i t » n i k dr. L j u b o K r e t i č . Zadnja je 31. decembra ob 19-45 r o d ' l a Marija Kocjan-č'č iz TrebČe vasi prvega otroka — f a n t k a J o ž k a , p r e d n j i m pa s ta ob 16.30 >'n 16.40 prijokali na svet še dvojčici, hčerki Marije Hutioklin iz Vrhpolja pri Šentjerneju. »Do večera pričakujemo še dva ali tri porode«, je Se dodal dežurni zdravnik, nakar smo njemu, sestram, otro-Skim negovalkam in vsem pacientkam še enkrat voščili kar največ sreče v novem letu.

B E L T p o e n e m l e t u N a zavoju D o b l i č a n k e p r i Č r

noml ju je dobi la prostor iz Ljubl jane preseljena tovarna uči l . V nag l ic i so bile zgrajene stavbe v Č r n o m l j u . Z a r a d i tega in zaradi pomanjkanja vod i lne ga s trokovnega kadra Je tovarna vseskozi imela t e ž a v e , k i so j i h organizaci jske spremembe in nedograjeni objekt i samo še večarti.

Z r a v e n tovarne Je leta 19M dobila sodobne prostore B e l o kranjska železol i v a m a , ma jh no, a sol idno podjetje z d o b r i m

vodstvom in k o l e k t i v o m te>r z osnovnimi; pogoju za r a z š i r i t e v proizvodnje. D v e podjetji na enem bregu, s i ce r z r az l i čn imi problemi , vendar t ik eno ob drugem? Raije samo eno. tako sta od loč i l a ko lek t iva . P o d r l i so ograjo 10 lami ob p r i č e t k u leta iz obeh osnoval i kombinat , k a teremu so da l i ime B E L T .

Z d r u ž i t e v je pa rodi la nove t e ž a v e . Ena g lavnih — k i j i h m o č n o tare še danes — so b i le n e d o k o n č a n e gradnje, pomanjkanje strojne opreme, pomanj

kanje i z k u š e n j in enotnega proizvodnega n a č r t a , neobdelan t rg za proizvode, k i naj b i Jih p r o izvajali:, v p r a š a n j e , kaj na,j b4 proiizvajafli poleg l i v a r s t v a , v p r a š a n j e v i soko kva l i f i c i r anega kadra, po v r h u pa še visoke k i -vestiicijske obveznost i .

Delovni ko lek t iv , d e l a v s k i svet« upravn i od

£ t r a n t • Đ O L 1 N J 8 S I L I S T « ^ Stev. 1—2 (355—35«)

Z O K R A J N E K O N F E R E N C E S I N D I K A L N E G A S V E T A

Doseči nagrajevanje po učinku Tako na konferenci o b č i n s k e g a sindikalnega sveta

Novo mesto, kot na konferenci okrajnega sindikalnega sveta, ki Je bila 23. decembra lani, je bilo n a j v e č govora o nagrajevanju v gospodarstvu. Na obeh konferencah so

razpravljali tudi o vrsti drugih v p r a š a n j , vendar so na o b č i n s k i konferenci obravnavali samo n a č e l n e stvari, premalo pa konkretne. V tem oziru je bila okrajna konferenca veliko bo l j ša .

P l a č n i s i s t e m i n z a v e s i d e l a v s t v a

Krit ike na r a č u n p l a č n e g a sistema je bilo že veliko. Do izraza je pr i š la tudi na okrajni konferenci OSS, podprla je pa bila s konkretnimi primer i .

Zakaj nI v v e č j i meri uvedeno premiranje za prekora-č e v a n j e postavljenih norm? Delegati so povedali, da zato ne, ker je tudi ta sistem ne-š i v l j c n j s k i . Delegat obrata N O V O L E S iz S t r a ž e Ivan VI-rant je povedal: » O z k o grlo v n a š e m oddelku je bil neki stroj. Ko smo pri njem zaposlili sposobnega č l o v e k a , je na tem stroju dvignil proizvodnjo za skoraj 50 odstotkov. Ker je bila proizvodnja stroja ozko grlo obrata, je zato dvig storilnosti na stroju koristil vsemu obratu. Po premijskem nač i n u nagrajevanja pa pripada temu delavcu za p r e k o r a č e v a -nje norme ves mesec le deset d i n a r j e v ! «

Morda je Virant v tem pogledu nekoliko pretiraval. To bo ugotovila komisija, ki bo posebej raziskala ta primer, vendar je jasno, da tak premijski n a č i n nikogar ne vzpodbuja k v e č j e m u prizadevanju

kolektivi pokazali visoko delovno zavest. K o so bili seznanjeni z izpolnjevanjem d r u ž b e n e g a načr ta v prvi polovici leta, so v lo i i l i velike napore, da bi nadoknadili Izpad v druRcm polletju odnosno v č e t r t e m t r o m r s e č j u . Mnogi kolektivi so delali vsako nedeljo in š e preko ur, da bi dali č i m v e č proizvodov. Prav gotovo bi kolektivi delali enako prizadevno tudi v prvi polovici leta, č e bi Jih kdo sproti seznanjal z d r u ž b e n i m i problemi ln stanjem proizvodnje.

S i n d i k a t i v p o d j e t j i h s o b r e z p o m o č i

O tem je govoril delegat Iz Opekarne Zalog, t ovar i š Dolenc. V njihovo podjetje vse leto ni priše l niti en č l a n obč i n s k e g a ali okrajnega sindikalnega sveta ali kdo drugi. Zato Je bila sindikalna p o d r u ž nica v podjetju mrtva, č e p r a v je v e č kot dovolj v p r a š a n j , ki bi jih morala obravnavati. Obč inski in okrajni sindikalni forum M moral Imeti zalo stalne stike s p o d r u ž n i c a m i v podjetjih.

T a delegat Je tudi povedal, kar so potrdili š e nekateri drugi, da se delavci boje pre-

Delcaat M a r t i n č l č Je povedal,, segati norme, ker da bodo v da dobi delavec, ki p r e s e ž e vrednost postavljene norme za za 100.000 din, sato le 670 din!

Navzlic pomanjkljivostim v p l a č n e m sistemu so pa n a š i

takem primeru z v i š a n e . T a bojazen izhaja iz stalnih spreminjanj norm. kar smatrajo «a nezdravo. Ti*, kot vsi drugI delegati so poudarili, da je

edino nagrajevanje po u č i n k u p r a v i č n o za delavca in d r u ž bo. T o v a r i š Dolenc je predlagal, da bi uvedli t e č a j e za vse č l a n e delavskih svetov, upravnih odborov In odborov sindikalnih p o d r u ž n i c . Z a uspeš n e j š e r e š e v a n j e problemov podjetij in izpolnjevanja obveznosti do d r u ž b e je to nujno potrebno.

L j u d j e In b o l e z n i Preko posredovalnice za de

lo je lani dobilo zaposlitev 1.554 m o š k i h in 732 ž e n a . Prav tako se je lani v k l j u č i l o v uk 240 mladincev in mladink. 25. novembra je imela posredovalnica na seznamu 2S0 m o š k i h in 761 ž ensk , ki Iščejo zaposlitev. Od tega Je 137 m o š k e in 119 ž e n s k e mladine, ki se žel i vk l juč i t i v uk. Posredovalnica za delo pri O L O je lansko leto opravila veliko delo in izbol j ša la poslovanje. Pohvalno je, da nekatera podjetja, kot N O V O L E S , Industrija perila In druga sprejemajo novo delovno silo edinole preko posredovalnice. Več je pa š e podjetij, ki sprejemajo delovno silo mimo posredovalnice.

Nezgode pri delu ln obolenja so nam tudi lani povzroč i la veliko izgubo. V enajstih mesecih je bilo zaradi nezgod in obolenj izgubljenih 121.000 delovnih dni, od tega zaradi delovnih nezgod 12.500 delovnih dni.

Zaradi tega je narodni dohodek m a n j š i za M l milijonov din, kot p o v r a č i l o za izgubljeni zash>> v a n i e doma l n v inozemstvu. Potrebuje i ' h av tomobi l ska Indust r i ja . D a ' j « v l iva jo zavorne k lade za vagone, v dogovoru so tudi za -izdelavo c i l i n d r i č n i h o-b-r o č e v za potrebe že lezn ic , po ' em vse l iva r ske untenzUije in druge •Hrojne od l i tke , fazonske dele za vodovode po n a r o č i l u , kot tu di! vso trgovsko M tirno za Širok o pot.roSn.lo k a r SQ Izdeloval i tud ' že prej , ko so k o t l i . p lošče za Š ted i ln ike l n podobne predmete. V kovinairem oddelka) Izdeluj e ! « visoko vredne a «m rvri-riaj'P;1* ni?.ročlla tnali za l e m e Htdfelk«, je up ravn i odbor sk len i l , da se razvi je tud i lesno pre-

PO E N E M delovanj oddelek. D o b i l i «o naroč i la , zaposl i l i l jud i iz okol ice in danes- obratuje tudi lesno prede!ovaln i oddelek s polno .zmogljivostjo. Izdeluje predvsem predmete za izvoz.

D e l o p r i 1 2 s t o p i n j a h p o d n i č l o

V takem mraizu so de la l i l a n sko zimo. Dolge, svetle i n moderne dvorane — brez kur jave . To ni k r i v d a ko lek t iva , to so posledice n e d o k o n č a n i h gradenj. Pr i j emat i v roke Železo in o r o d je p r i 12 stepinjah pod n ič lo , ni Šala. N i čudno , , da Je b i lo med delavci skoraj sta.'no 20 do 27 odstotkov b o l n i h . Zarad i hudega mraza so mora l i za nekaj ča sa delo ce l ć u « t a v i t l ; *

Glede gretja de lovnih prostorov tudi letos niso v e l ' k 0 na bo l j šem. K r e d i t za gradnjo centralne kur jave so n d mre? dobilj š e ' e ju l i ja . Izkor i šča t i p a so ga začeli pozneje, ker je b i lo treba prej napravi t i n a č r t e i n Ji!h p r i lagoditi odobreni vsot- k r ed i t a . Zarsdii tet»a centralna kur java ni bl'.a dograjena do zime. N o tranja deOa so k o n č a l i , zunanja pa ne.

Mimogrede naj omenilm.o še to da je tako d o g r a j e v a n j e p ro storov na obroke dokaj d r a ž j e , kot če bi dela d o k o n č a l i obenem., h k r a t i pa to tudi mot i proizvodnjo.

D e l a v s k o s a m o u p r o v f l a n f e s e ]e ž e k r e p k o u v e l j a v i l o

Z d r u ž i t e v dveh k o l e k t i v o v ni Sla brez t ežav Odprav i t i l o č e vanje »mi« in »vi« ni m o g o č e

z od ločbo . N o v | de lavski svet ln u p r B v n i odbor, kj s o j ! h i z v o l i l ; k m a l u po z d r u ž i t v i , pa sta to l o č e v a n j e jn vse k a r Je bito vmes. h i t ro odprav i l a . D a nes v?,ak čut i , ču t i da je to ko lek t iv .

Dobro Izbrana ongana de lav

skega samoupravl janja pa se uvel javl ja ta v podjetju tudi d r u g a č e . O d l o č a t a prav o vsem, zato čut i jo č lan i obeh odgovornost za dobro poslovanje podjetja N i nobene s tvar i , p r i k a teri ne bi imel zadnjo o d l o č u jočo besedo upravni odbor. Oba organa delavskega samoupravljanja imata tudi vso podporo v močn i organizaci j i Zveze k o munistov. Predsednik de lavskega sveta je tudi sekretar osnovne organizaci je Z K . Da podjetje navzilic r a j n i m problemom nI p r i š lo v f i n a n č n e t e ž a v e , je poleg dobrega t e h n i č n e g a vodstva, zasluga tudi delavskega samoupravl janja .

J e s i n d i k a l n a p o d r u ž n i c a s a m o z a d e l a v c e ?

P r e d z d r u ž i t v i j o delo s i n d i k a l n i h pod ru in i c ni bi lo v idno , po združ i tv i pa je nova S ind i kalna p o d r u ž n i c a n a š l a pravo v s e b n o deJa med k o l e k t i v o m . To delo se k a ž e zlasti v telesni vzgoji , i z o b r a ž e v a n j u 1n k u l t u r no prosvetnem ž iv l j en ju . V okv i r u p o d r u ž n i c Imajo nogometno strelsko, keg l j a iko . š a h o v sko, dramatskn sekcijo in pevski zbor. Za s t rokovni t e č a j »a pr idobivanje kva l i f i kac i j e , k i ga p r ip rav l j a s ind ika lna organizacija ob pomoči upravnega odbora se je p r i j a v i l o 45 delavcev i n delavk. Slndiikalna podr u ž n i c a p r ip rav l j a tudi o rgan i zacijo k r o ž k o v L judske t e h n k e .

Z n a č i l n o pa je. da so v sekcijah s ind ika lne p o d r u ž n i c e akt ivni predvsem de lavc i , ne pa tudi u s l u ž b e n c i , k i bi mora l i b i ti p ravzaprav pobudnik i ak t i v nega dela. kot je to v v eč in i d rugih podjet i j . U p r a v n i odbor p o d r u ž n i c je to zadevo že v e č krat obravnava l m k r i t i z i r a l m a lomarnost u s l u ž b e n c e v . S i n d i -taataf: r»odru*nioa v B E T , T U se p r ip rav l j a na ustanovitev delavskega prosvetnega d r u š t v a Svoboda.

N e d v o m n o je. da skupno s podjetjem i n proizvodnjo rasle tudi s t rokovni kader. To je pa za vrsto proizvodnje, k i se Je lotevajo, še ve l iko premalo. Podjetju pr imanjkuje poleg tehn i č n e opreme tudi visoko k v a l i f ic i ran s t rokovni kader, brez katerega m mogoča p r o i z v o d nja, saj terja n a t a n č n o s t i n v i soko t e h n i č n o znanje.

T a k kader bi podjetje tudi dobilo, č e bi imelo stanovanja. To je pa bo leča s tvar tudi v Č r nomlju . Podjetje ima nekaj svoj i h stanovanj, toda mnogo pre malo, ena stanovanjska s tavba pa stoj i n e d o k o n č a n a .

P r a v pr i r e š e v a n j u s tanovanjskega v p r a š a n j a , pa J* s t a l i š če upravnega odbora i n s indikata nekol iko »a-pacno. Men i jo n a m reč , da ni m o g o č e dodeljevati stanovanja novo sprejet im visoko, k v a l i f i c i r a n i m delavcem, dok le r n i dovolj stanovanj za ostale stare delavce ln u s l u ž b e n c e . N a p a č n o je tako s t a l i š če zato, ker brez s t rokovnjakov n | mogoče dati t ak ih proizvodov in v taki kakovost i , kot ko zahteva t rg l n n č i m e r jdm je predvsem z a j a m č e n razvoj i n tudi obstoj podjetja. Vsak delavec b | mora l vede+i, da je od tega o d visen tudi njegov z a s l u ž e k .

O d l i k o v a n e ! v p o d j e t j u

M e d 3« delavci jn u s l u ž b e n c i , k i so ob Dnevu republ ike novembra 1956 dobi l i pr iznanje za delo i* na jv i š j ega mesta, so tn-di brlile iz »BRLTA«: d i rek tor Tvan L a k n e r . s tari l i v a r M a t i j a Strucelj Jn mladi mojster k o vinske stroke Stane Vogler .

Ivan L a k n e r je »na js ta re j š i« d i rek tor na Dolenjskem, ce prav 1e še mlad. P o l n i h 17 let je vod i l Be lokran jsko železol ivairno. sedaj pa upravl ja kombinat B E L T . N a po loža j vodje l i v a r -

> 1 S

ne Je p r i š e l Se pred vojno, ko je b i l a pr ivatna last. M e d vojno je o rganiz i ra l znano partizansko delavnico k i j * izdelovala vrsto predmetov z a naAo vojsko ln za ustanove v zaledju. P r e d k o n cem vojne je šel z delavnico vred za svojo enoto proti L j u b l jani . P r i tem se je razgubllo še tisto malo orodja, k i ga je premogla part izanska de l avn i ca, V septembru 1943 s« je v r n i l 1« vojske i n . ž e oktobra istega leta p r i če l *z organizacijo l i varne, k i j« p r i š l a v d r u ž b e n o last. P r i č e t i brez orodja i n brez delavcev, ni b ! ] 0 lahko. Toda šlo je. Podjetje vsa leta po vojni niti enkrat ni imelo f i n a n č n ih t e ž a v ! Gotovo je i o tudi z a sluga dobrega v ć d e n j a podjetja.

Mat i j e Struclja. fcj je l i v a r v podjetju dolgo vrsto l f i t . menda kar od p o č e t k a , nismo dob i l i v podjetju. Doma v T u š e v e m dolu S i zd rav i zlomljeno nogo, D o b i l i pa smo mladega mols t ra Staneta Voglarja, k i je dobi l medaljo d« la . Komaj 26 let Je star. p a Je že mojster In vodja kovinarskega obrata. .Te tudi sekretar osnovne organizacije Z K In predsednik delavskega sve-tn.

Njega je vzgoj i la s o c i a l i s t i č na »kuonos t . K o t nezakonski s in v i n i č a r k e Je že v mladosti no-Mtu*!!! obi lo grenkob Ž.lvllenla. Znaše j s« Je v zavodu za vzgojo mladine in od tskrat da l l e le postal č lovek . Izučil se Je k o v i n ske stroke 1n v desetih le t ih no stal mo's ter Jn sposoben strokovnjak, hk ra t i pa tudi zaveden komunist ter pr izadeven borec za socia l izem. . OdMkovancI v Bel tu pravi jo da to n ' p r i z n a nje samo nJ im osebno, to le n i l znanJs d r u ž b e celotnemu k o l e k t i v u .

L ' i i d ' e 1n dosežen i uspehi ntrr T 4 * n p r n l eh i .rut ini . Po d o m a č e povedano, m o č n e j š i začut i jo , da je pr i še l ča s za njihovo v m e š a v a n j e . V bistvu je to v m e š a v a n j e , stopnje pa so seveda r a z l i č n e . . .

Po mnenju viade Z D A je zdaj na Srednjem vzhodu nastala taka praznina, ki jo je treba izpolniti. K r i v i č n o bi biio oč i tat i Z D A , da s k u š a j o to praznino izpolniti na stari, k o l o n i a l i s t i č u i n a č i n . Zato tudi niso v e č č a s i primerni. Z D A prihajajo na dan z gospodarsko p o m o č j o in z jamstvi, da komunistom oziroma Sovjetski zvezi ne bodo dovolhe, da bi utrjevali svoj vpliv na Srednjem vzhodu. Za primer sovjetskega napada (ki pa ni natanko opredeljen), h j predsednik fcisenhcvver lahko nemudoma uporabil a m e r i š k e o b o r o ž e n e sile. Pravzaprav ne samo v primeru sovjetskega napada, ampak slehernega napada, če bi napadena d r ž a v a zaprosila za p o m o č .

Neumno bi bilo zapirati oči pred dejstvi. Drž i , da se je v n e k a k š n i obliki obnovila tako imenovana hladna vojna. Toda to ni hladna vojna, kot smo jo poznali pred ž e n e v s k o konferenco. Ilazmere v svetu so se temeljito spremenila. Zavest, da je š e druga pot kot slepo podrejanje temu ali onemu bloku, je danes neprimerno m o č n e j š a , kot je bila. Celo Z D A se tega deloma zavedajo ln tudi Sovjetska zveza mora s tem r a č u n a t i . Narodi sveta so se naposled n a v e l i č a l i v a r u š t v a ve.'ikih in so že toliko m o ć n i , da to že ni v e č samo n a v e l i č a n o s t .

V enem izmed zadnjih z u n a n j e p o l i t i č n i h pregledov smo zapisali, da se Srednji vzhod ni reš i l enih napadalcev zato, da bi postal igrača drugih sil. Tako imenovana praznina je morda nastala v glavah ljudi v rVashingtonu, Moskvi, Londonu ali kje drugje, toda narodi na Srednjem vzhodu jo nikakor n o č e j o priznati.

P o l i t i č n o ocenjujejo zadnjo » E i s e n h o w e r j e v o d o k t r i n o « kot podporo bagdadskemu paktu, če ž e ne pristop k temu paktu. Z D A seveda zatrjujejo SZ, da nimajo nobenih napadalnih namenov proti Rusiji, da pa j i ne dovolijo šar i t i po Srednjem vzhodu, ker nima tam kaj iskali. Sovjetska zveza — govore a m e r i š k i krogi — ni odvisna od petroleja na Srednjem vzhodu, ker ga ima sama. Nasprotno pa je petrolej na Srednjem vzhodu za Evropo ž i v l j e n j s k e g a pomena. Potemtakem: roke proč od Srednjega vzhoda.

A m e r i č a n i imajo doiarje in ti dolarji lahko postanejo zelo dragocena gospodarska p o m o č , če jih dajejo — bres po l i t i čn ih pogojev. Toda na Srednjem vzhodu ž iv i jo Arabci in te bi bilo treba v p r a š a t i , kaj mislijo. Tako neumni niso, da bodo zahodno gospostvo zamenjali s sovjetskim. Toda Z D A se tega o č i t n o boje. In to je tisti zloglasni vakuum aH praznina, ki jo je treba izpo ln i t i . . .

Nova politika Z D A do Srednjega vzhoda je potemtakem politika delitve sveta na bloke v m i l e j š i obliki. Po napadu na Egipt in m a d ž a r s k i h dogodkih je to menda spet pr i š lo v modo. Toda Če sta ta dva dogodka kaj dokazala, sta dokazala tu, da z v o j a š k o silo ni m o g o č e reš i t i nobenega r e s n e j š e g a problema. K d a j se bo to velikim posvetilo?

• U m r l je predsednik avstrijske, r e p u o l i k e dr . Theodor Koerner. Ob s m r ti poglavarja ' sosedne r e p u b l i k e s t a p o s l a l a s o ž a i n i b r z o j a v k i p redsedn ik T i t o in s ek re t a r za zunanje z a deve K o č a P c p o v i C . P o greb bo v č e t r t e k ,

• B r i g a d n i gene ra l J a c -ques F a u r e je b i l obsojen na mesec d n i s t rogega z a pora , k e r je z d e s n i č a r s k i m i k r o g i p r i p r a v l j a l v A l ž i r u v o j a r n i udar . G e n e r a l a so a r e t i r a l i pra

• D O L E N J S K I L I S T « Stran S

D r u ž b e n i p l a n z a l e l o 1 9 5 7 s p r e j e t

mm Vzor socialističnega delavca Z A H T E V A O D V S E H N A S K A R N A J H I T R E J Š E P O V E Č A N J E D E L O V N E S T O R I L N O S T I I N N A D A L J N J I

S O C I A L I S T I Č N I R A Z V O J D R U Ž B E N I H O D N O S O V — O B O J E P A Z A N E S L J I V O P R I N A Š A Z B O L J Š A N J E

Ž I V L J E N J S K E R A V N I D E L A V S K E G A R A Z R E D A O Z I R O M A D E L O V N E G A L J U D S T V A V N A J Š I R Š E M

P O M E N U B E S E D E

Konec decembra je v Beogradu spet zasedala zvezna l judska skupšč ina- Obravnava la je osnutek d r u ž b e n e g a plana za leto 1957, k i sta ga zbor proizvaja lcev i n zvezni zbor 27. decembra tudi v celot i sprejela. Sprejet je b i l tudi zvezni p r o r a č u n za leto 1957.

K a k o bomo letos gospodaril i? T a k o se v p r a š u j e m o v z a č e t k u novega leta, ko ob uspehih leta 1956 zremo v bodočnos t . D r u ž -b r n i n a č r t za leto 1957 nam odgovarja na postavljeno v p r a šan je .

Žiivo nam Je v spominu vsestransko in obsežno razpravl ja nje l judskih poslancev, k i so v z a č e t k u lanskega decembra v zvezni l judski skupšč in i obravnava l i osnutek novega d r u ž e-nega plana. Opozori lo je, da je treba bolj dosledno i n o d l o č n e je uve l j av l j a l i tisto gospodarsko pol i t iko , k i Je b i l a svo jčas d o l o č e n a z znanimi sk lepi I zv r š nega komiteja C K Z K J i n na plenumu Soc ia l i s t i čne zveze. U r e s n i č i t e v .e gospodarske p o l i t ike je pa v p r a š a n j e d a l j š e g a razvoja ln razvoja globokih sprememb v mater ia ln ih odnos ih . Tega ni mogoče u r e sn i č i t i enostavno s predpis i enoletnega d r u ž b e n e g a plana. Po t rebova l i bomo da l j še obdobje za p o s t o p ne prehode. Navz l i c temu je b i l osnutek d r u ž b e n e g a plana še v decembru popravljen v tem smi slu, da bodo ti prehodi Se letos zagotovljeni.

Zagotovi t i dvig ž iv l j en j ske r a v n i — to je v bis tvu p rva i n zadnja č r k a novega d r u ž b e n e g a plana. Seveda samo s tem, da so bile z januarjem nekol iko pov i š a n e p lač« delavcev l n u s l u ž bencev, še ne bomo u t r d i l i in zagotovi l i viš je ž iv l j en j ske ravn i . To je le p r v i korak, k i naj pomaga p r i trenutnem zbol j šanju položaja de lovnih l j ud i . Pot za stvarno zbol.jsB.nje ž iv l j en j ske r a v n i je pa le v stalnem naraščan ju d el m- n e s t o r i l n o s t i . D a bomo dosegli to — In moramo Jo doseči na vseh področ j ih n a š e g a ž iv l jen ja in gospodarstva, če h o č e m o u s p e š n o naprej —. bodo na že v k ra tkem potrebne, nadaljnje spremembe v sistemu zagotovitve dohodkov gospodarskih organizaci j i n še posebej v p l a č n e m sistemu. Zato pomeni »pre je t i d r u ž b e n i plan p r v i ukrep za zagotovitev več je ž iv l j en j ske ravni . Verjetno se bo že ta mesec zvezna l judska s k u p š č i n a spet sestala, da bo razpravl ja la o predlogih zvezne

ga Izvršnega sveta, k i bodo spremeni l i razne predpise s tega p o d r o č j a in dal i podjetjem v ro\ke potrebne nove podatke a l i

instrumente, kakor prav imo. Seveda pa ta postopnost r e š e

vanja naš ih g lavnih v p r a š a n j ne pomeni o d l a š a n j a s tvar i . Na sprotno, zelo vztrajno, od ločno in dosledno ho treba delati , da bodu ukrep i zvezne l judske s k u p š č i n e i n zveznega I zv r šne«a sveta zagotovi l i u r e s n i č i t e v teh nalog.

1 8 0 0 m i l i j a r d b o z n a š a l a l e t o s v r e d n o s t v s e g a n a š e g a d e l a , z a o s e b n o p o t r o š n j o p a je p r e d v i d e n i h 9 0 8 m i l i j a r d

Vrednost d r u ž b e n e g a p ro izvoda, to je vsega n a š e g a dela v letu 1957, bo z n a š a l a letos 1800 m i l i j a r d dinarjev aH 11 odstotkov v e č kakor l an i . Z a osebno p o t r o š n j o (poraba p o t r o š n e g a blaga, hrane ln ostal ih ž i v l j e n j sk ih p o t r e b š č i n ) Je predvidenih 1)08 m i l i j a r d a l i 77 m i l i j a r d d in več kakor l an i . Seveda bo za vse to mora la dati n a š a industr i ja na t rg več blaga, kakor ga je dala lan i , uvoz i l i pa bomo tudi več industr i jskega blaga in tol iko prehrane, k o l i k o r je sami ne bomo doma dovol j p r i de la l i . N a d o m a č e m trgu ho letos v e č ž iveža, z nov im letom se bo namreč , zmanvjšal izvoz mesa, jajc, m l e č n i h izdelkov Io nekater ih d rug ih k m e č k i h p r i delkov. Poleg tega bodo letos p l a č e delavcev l n u s l u ž b e n c e v kakor pokojnine p o v e č a n e (skupno za 36 m i l i j a r d dinarjev).

K a k o r v id imo, gre malo vec

kakor polovica n a š e g a ce lokupnega d r u ž b e n e g a pro izvoda za osebno po t ro šn jo . P r v i korak za dvig ž iv l j en j ske ravni Je s tem dosežen . L e - t a pa bo, kakor smo že dejali i n kar moramo znova ln znova ponavl ja t i , (rajno dos e ž e n a le, če bomo tako na vasi kot v mestu p r ide la l i iu izde la l i več Izdelkov in pr ide lkov , če bomo d v i g n i l i s tori lnost . Č a r o b nega obrazca za dvig ž iv l j en j ske r avn i n i ! L e z delom, dviganjem proizvodnje v t i .varni , de lavn ic i in na vasi , z ustvarjanjem večj ih kol ič in blaga za d o m a č i In tuj i trg si bomo zagotovi l i boljš i kos kruha .

P r o r a č u n d r ž a v e bo letos za p r i b l i ž n o 5 odstotkov večj i k a kor l an i . Izdatkov bo — brez i n vest ic i j — p r i b l i ž n o 181 m i l i j a r d dinarjev. P o v e č a n i bodo izdatki za socialno zavarovanje od 138,6 mi l i ja rde na 152,2 mi l i ja rde d in .

Z A K M E T I J S T V O :

11 M I L I J A R D DIN V E Č

K A K C R L A N I

Ena izmed g lavnih nalog našega gospodarstva je h i t r e j š i i n vsestra-nsiki napredek kmet i j stva, k i še ne daje skupnosti tega, ka r od njega u p r a v i č e n o p r i č a k u j e m o . D a hI ta potreben napredek zagotovi l i , Je namenjenih letos kmet i j s tvu 11 mi l i j a rd d i narjev inves t ic i j več k a k o r lani . Porabljene bodo zlas t i za v e l i k a o s u š e v a l n a ln namakalna deta, k i naj nam č i m p r e j ln znatno poveča jo pr idelke , zla.ul pa dajo več ž i ta i n koruze. Seveda pa bo potreben napredek tudi p r i vseh drug ih kmet i j sk ih pa nogah.

U p o š t e v a t i moramo, da bo nov i sistem razdel jevanja dohodkov omogoči l letos neposredn im proizvajalcem, podjetjem tn o b č i n a m , da bodo z bol jš im delom več zasluži l i /ase i n za v sv skupost. P o v e č a l e se bodo d r u ž beno rezerve. Zbo l j š a l a se bo preskrba proizvodnje l n pot rošnje, ker vse nas bo ob nadaljnjem utrjevanju delavskega ' n d r u ž b e n e g a samoupravl janja vodi lo po p r a v i l n i poti gospodarskega razvoja l n utrjevalo pogoje za dosego v i š je ž iv l j en j ske r avn i .

K o sem se pred dnevi ra/.go-va r j a l z upravn ikom podjetja »Dana« — destilacija a lkoholn .h p i j ač na M i r n i o uspehih, pa tud; o k n ž ; h m t e ž a v a h tega našega mladega in lepo s« razv i j a jočega podjetja, je nanesel razgovor tudi na delovni ko lekt iv in na posamezne njegove č l ane .

No. prav n ič d r u g a č e ni v tem pogledu v »Dam« kakor drugod, med več ino dobrih in m a r l j i v i h č l anov ko lek t iva naj de š tudi osamljene pr imera s l a b ih , o kater ih pa danes ne b: rad pisal .

Zato pa mi ka r s i l i jo v pero dobre m i s l i , k i j i h z lahkoto in veseljem n a p i š e m o vzornem delavcu t$9,t ondieMa n P n i d - t u

Po osvoboditvi je Polde A j d i -šček ostal ka r med nami . P r i l j ub i l se m u je kraj in gotovo je čut i l , da ga imamo zaradi njegovih lepih lastnosti vs; zelo radi . V podjetju, kjer je sed;;i zaposlen ko s k l a d i š č n i k , dela že ves čas obstoja. Na vsakem delovnem mestu je pokazal lepe sposobnosti, od vseh pa velja p o d č r t a t i zlasti eno: Polde n i človek, k i bi mu bilo treba delo pokazati , v id i ga vselej in vsepovsod, loti se ga z veseljem Iti ga opravl ja smotrno. Polde nj pol ovi č a r in vsako delo, za katero poprime, oprav; do kra ja in temeljito. S p r e m o ž e n j e m podjetja ravna previdno in skrbno, kakor bj b i la njegova osebna last. Pr j vsem svojem delu je t ih, skromen, nevs i l j iv

• in do skrajnost i poš t en . Vse te in še druge njegove lepe last

nosti u p o š t e v a j o njegovi de lovni t o v a r i š i , med ka te r imi j t sp lošno pr i l jubl jen ln už iva p o l no nj ihovo zaupanje, saj je že ves čas od uvedbe delavskega samoupravl janja predsednik delavskega- sveta.

Poldetova ljubezen do de la in njegova napredna usmerjenost pa se k a ž e t a tudi v d r u š t v e n e m delu na M i r n i . P r a v za prav dela povsod in ne mine v a ž n e j š a delovna akci ja , k jer na š Polde ne bi sodeloval , č e prav mi je v svoji skromnost i povedal, da dela zdaj le v Z B , R K in pr i gasi lc ih .

Tak je Polde Ajd išček . Tova r i š upravnik m j j e pa povedal, da je v podjetju še več drugih , ravno tako Izvrstnih delavcev, med n j imi zlasti K a r e l Pare i n V i k t o r P a p e ž . O nj ih pa kdaj d r u g i č . V . B .

N O V E U R E D B E Z V E Z N E G A I Z V R Š N E G A S V E T A

Odmev na „Pogovor na vasi i i Tudii Jaz sem r a z m i š l j a l o

tem pogovoru . L e š č e v j e res n i n a j b o l j š a k u r j a v a . T o d a zakaj b i ga ne u p o r a b i l i ? N»i ga š k o da , š e posebno ne, k e r ga je v n a š i h g o z d o v i h k a r p r e v e č in b i na n jegovo mesto sod i lo kor i s tno gozdno drev je . G o r i pa tud i , saj p o n e k o d k u r i j o celo s s lamo. K m e t , k i k u r i z l e š č e v j e m , v a r č u j e v r e d n e j š o lesno maso, de la pros tor m l a d ju , 6 is t i gozd. Ce to dela v p r a v i m e r i , je h v a l e v r e d n o . M o r d a je h v a l e v r e d e n t ud i ta, k i ga je za to n a v d u š i l .

6 m d r v na leto za eno gospodin js tvo — posebno k m e č ko — n i v e l i k o , n i d o v o l j . T o da 6 m za dober mesec — to je a l i p r e t i r a v a n j e a l i p a v e

l i k a gospoda r ska š k o d a , o k a ter i je res t r eba r a z m i š l j a t i . Seveda , če p o d s v i n j s k i m k o t l o m s ta lno g o r i . . . P r a š i č i , za ka te re se k u h a , bodo d rag i a!i pa p r o d a n i z izgubo. K o l i k o d r v p o r a b i t ako gospodin js tvo na leto? Ce j i h v zimskih m e sec ih po rab i po 6 m , - j i h le tno ver je tno vsaj 36. T o pa je p r i r a s t ek (pr i tako n i z k i z a logi k o t j o imajo k m e č k i gozdovi) n a j m a n j 12—18 ha . Ce j e p o v r š i n a gozdov tega k m e t a m a n j š a , k a r je zelo ver je tno, p o t e m v e č seka k o t pr i ras te i n že t ako n i z k o z a logo š e z m a n j š u j e . T a k o v e l i k e potrebe n i m o g o č e k r i t i . Ce se votlega, g a b r a m bo k m e t v svo j ih po t rebah hras ta b rez v r h a . o m e j i l , bo p r e d v s e m n j e m u

Veselje v Podzemlju S v e č a n o , veselo, je b i l o v

P o d z e m l j u 27. decembra , k o so se v šol ; zbra le t e č a j n i c e , n j ihove malere , p r e d s t a v n i k i o b č i n e in u č i t e l j i ob z a k l j u č k u t ronvseenega k m e t i j s k o -gospodinjskega t e č a j a . M a m e so n a v d u š e n o p r ipovedova le , k a k o so n j i h o v e h č e r k e v ne del jo 23. d ecembra nas top i l e na odru . N a u č i l e so se igr ico , p r a v lepo zapele, č ez vse pa so se pos tavi le s p les i v n a r o d n i h n o š a h . T o t o č k o so n a ž e l j o g leda lcev m o r a l e p o n a v l j a t i . » N a š a je t u d i p lesa la , n a ša je pela , p r v i č je b i l a na odru* , so s k r o m n o , a s pono s o m k r a m l j a l e mame. R a d e b i sle k a m gostovat, saj p o z i m i imajo č a s . G o t o v o j i m bo v o d s tvo t e č a j a to o m o g o č i l o , č e p r a v je t e č a j že p r i č e l de la t i v R a d o v i c i .

T e č a j n i c a m je h u d o ; m a m e p r a v i j o , da j i m bo d o l g č a s , k e r ne bodo več hodi le na t e č a j i n k v a j a m ob v e č e r i h . T a k o l e po so se razumele , t o l i k o k o r i s tnega s l i š a l e i n s k u p n o o d k r i v a l e s k r i v n o s t i i n lepote na rave , se p o m e n i l e o ž i v l j e n j u ž e n e , d r u ž i n e i n d r u ž b e . S k u š a l e ?o p r i d o b i t i č i m v e č p r a k t i č n i h n a p o t k o v za b o d o č e delo v k m e č k e m g o s p o d i n j s tvu . S k l e n i l e so, d a ne bodo r azd r l e k o l e k t i v a , d a se bodo š e sestajale i n p r i t e g n i l e še druge. P ros i l e bodo prosve tne de lavce in k m e t i j s k e s t r o k o v n jake , k i j i m bodo gotovo r a d i p o v e d a l i š e ka j kor i s tnega , j i h p e l j a l i na ekskurz i jo , da s i ogledajo vzorno kmet i j sko go

spodars tvo , šo lo , ž i v i n o . T u d i p e l i i n i g r a l i bodo še v e č k r a t v P o d z e m l j u .

Vse k a ž e , da je l eča J t u d i tuka j dobro u r e s n i č i l svoje naloge. R a z g i b a l je k m e č k a dek le ta , z b u d i l v n j i h zavest enakopravnos t i , smise l za k o l e k t i v n o gospodarjenje in sodelovanje s K Z . O s v e t l i l je p r a v i l n o po jmovan je sodobne

ga gospodin js tva i n z d r a v e p r e h r a n e l j u d i . V e l i k o so k t e m u p r i p o m o g l i O b č i n s k i l j u d s k i odbor M e t l i k a i n u č i t e l j s k i k o l e k t i v v P o d z e m l j u . T o so ljudje«, k i j i m rti ža l d i na r j a za š o l o a l i k u t u m o -prosve tno delo. Zaveda jo se, da se bo denar tako na jbo l j e o b r e s t o v a l i

M . C .

S p r e m e m b e c a r i n s k i h p r e d p i s o v K o t p o r o č a » E k o n o m s k a po

l i t i k a « i z B e o g r a d a bodo v k r a t k e m zače l i ve l j a t i n o v i c a r i n s k i p redp i s i za uvoz b l aga i n m o t o r n i h v o z i l . T i n o v i p redp i s i p reds tav l ja jo zna tno o l a j š a n j e . T a k o bodo gospoda r ske organizac i je , us tanove s .samostojnim f i n a n c i r a n j e m i n d r u ž b e n e o rgan izac i j e p l a č a l e za u v o z osebn ih a v t o m o b i l o v i n m o t o r n i h koles samo d o l o č e n o v i š i n o car ine , brez uvoz . koef ic ien tov . O d p o k l o n j e n i h o:>ebnih a v t o m o b i l o v i n m o t o r n i h ko les , k i j i h dobe p r i v a t n i k i i z i nozems tva , a l i j i h k u p i j o za las tna d e v i z n a sredstva, p r i d o b l j e n a na z a k o n i t n a č i n , se ne bo p l a č e v a lo ca r ine n i t i o b r a č u n a v a l o r a z l i k e v cen i n a osnov i u v o z nega koef ic ien ta . T o samo, č e bo podar jeno v o z i l o s l u ž i l o le za osebno uporabo . V p r i m e r u , da b i p r e j e m n i k p r o d a l v o z i l o prej kot v t reh le t ih , bo m o r a l p l a č a t i n o r m a l n o c a r i no. C a r i n a na m o t o r n a v o z i l a je p r e d v i d e n a od 50 do 150 ods to tkov od vrednos t i v o z i l a

f ranko j u g o s l o v a n s k a me ja , p r e r a č u n a n o n a v r e d n o s t v d ina r je po o b r a č u n s k e m t e č a j u .

O l a j š a n j a bodo t u d i z a b l a go, k i ga pr ineso U seboj p r i va tne osebe. B r e z ca r ine bo l a h k o d o b i l posamezn ik letno 12 pake tov , k a t e r i h v rednos t enega ne presega 10.000 d i n po cenah na o b r a č u n s k e m m e stu, za gospodin js tvo pa v r e d nost do 150-000 d i n letno. P o š i l j k e nad to v rednos t bodo ocar in jene .

S E J A 0 L 0 B O

1 5 . J A N U A R J A

15. januarja dopoldne bo v N o v e m mestu v D o m u l judske pnosvete deseta redna seja obeh zborov O L O N o v o mesto. Na dnevnem redu je p o r o č i l o d i rek tor ja zavoda za n a č r t o v a nje, o p r ip ravah d r u ž b e n e g a nacrta za leto 1957, p o r o č i l o t r ž n e , sani tarne in f i n a n č n e i n špekc i j e , ustanovitev gozdarske poslovne zveze ter p o r o č i l a k o misi je za predpise, komis i je za gospodarstvo i n k o m b i j e za v o -liitve Ln imenovanja.

A l f s t e ž e p o r a v n a l i

n a r o č n i n o z a

D O L E N J S K I L I S T ?

s a m e m u k o r i s t i l o . Rea n i p rav , d a m o r a posest

n i k n a p r a v i t i t o l i k o potov za s e č n o dovol jenje . U p r a v a za gozdars tvo i n R e v i r n o n a d z o r s tvo s i mora ta i n tud i si p r i zadeva ta za č i m b o l j š e pos lo vanje . V e d e t i p a m o r a m o , da je p r o š e n j og romno (10.000 i n več) i n da u s p e š n e j š e de lo v e č k r a t ov i r a jo ne redn i p r o s i l c i .

V e m , da so kmet j e , k i imajo s m i s e l za goji v gozdov in odkazovan je . N j i h o v svet i n p o m o č bo d o b e r l oga r r a d u p o š t e v a l i n p r a v n i č ne bo i m e l p ro t i poseku suhe breze,

k a k š n e g a C e pa so

t a k i logar j i , k i za r ad i k o m o d -nos t i ne odkazu je jo p r a v (ker se j i m ne l j u b i pogleda t i v vseh 13 k m e t o v i h parcel) j e t reba nan je o p o z o r i t i na o d l o č i l n e m mestu . G o t o v o pa so t a k i logar j i i z j eme i n na s r e č o t u d i n i v e l i k o kmetov , k i i m a jo 13 p a r c e l .

Z a k l j u č e k , da »še v e č š k o d e n a p r a v i j o s t emi s e č n i m i do v o l j e n j i « , je pa le m a l o p r e nage l 1 x

N i ver je tno , da b i p r e n e h a l i z o d k a z o v a n j e m lesa za do m a č o porabo . Za to ne, k e r b i po tem (če sem p r a v razumel ) na p r i m e r ne k u r i l i z l e š č e v -j e m , ke r b i p o n e k o d p o r a b i l i 6 m d r v v d o b r e m mesecu , i n k e r b i t ako š e man j m o g l i kont ro l i ra t^ p r e k u p č e v a n j e z l e s o m — to pa ne b i b i l o v s k l a d u s p red logom, k i je b i l d a n n a k r a j u » P o g o v o r a n a v a s i « . Inž . J a n e z Penca

A . j d i š . K u . M a lvu im g a z t ' dolgo poznamo in ves čas cenimo njegovo delavnost, p o ž r t v o v a l n o s t , t o v a r i š t v o in poš t en j e p r i vsa kem delu tn na vsakem mestu. Med nas je p r i še l pred 15 leti kot begunec pred n e m š k i m , okupatorj i , zato je kaj kma lu vedel, kjer je njegovo mesto v času N O B , Od vsega p o č e t k a je na n a j r a z l i č n e j š e n a č i n e pomagal borcem za našo osvoboditev, dokler se j i m ni s p u š k o v rok i še sam p r i d r u ž i l .

1 2 9 . 0 0 0 č l a n o v i m a j o K Z v S l o v e n i j i

P o zadnjih podatkih >ma 715 kmetijskih zadrug v Sloveniji 129.000 č l a n o v . Kmetijske zadruge imajo v skladih za pospeševanje kmetijstva p r i b l i ž no 300 milijonov dinarjev. Lani so do konca septembra zadruge v LRS odkupile za 12 miVjard dinarjev kmetijskih pridelkov.

Razpis O k r a j n i l judski odbor

Novo mesto

sprejme v s lužbo 10 m l a j š i h m o š k i h za k a tastrsko s lužbo v Trebnjem, Č r n o m l j u ln N o v e m mestu: 3 u s l u ž b e n c e iz okolice Trebnjega, 3 iz okolice Č r n o m l j a i n 4 iz okolice Novega mesta.

Kand ida t i bodo obvezno obiskoval i 4 -mesečn i k a tastrski t e č a j .

Pogoj : opravl jeni nižji teča jn i Izpit in po m o ž nosti ods lužen kadrovsk i rok.

P r a v i l n o ko 'kovane p ro šnje z ž iv l j en jep i som pošl j i te najkasneje do 13. januarja 1957 na O L O Novo mesto.

f joooo«xxjoc»aooc ioooooonoooai^^

K c n e c decembra je b i l a v B e o g r a d u seja zveznega i z v r š n e g a sveta, na k a t e r i so sprej e l i v e č uredb, o d l o k o v i n sk lepov , s p o d r o č j a gospodars tva . T a k o se bo p r i spevek za s tanovanjsko izgradn jo v bod o č e s teka l v s k l a d za k r e d i t i r an j e s tanovanjske i z g r a d nje, i z njega pa bo m o g o č e k r e d i t i r a t i t ud i i zg radn jo k o m u n a l n i h nap rav , toda samo v z v e z i z z i d a n j e m s t anovan j s k i h h i š .

M e d os t a l imi u r e d b a m ' je p o m e m b n a d o l o č i t e v , da bo v p r i h o d n j e o n e m o g o č e n o , da b i p r i š l i na v o d i l n a mesta v p o d j e t j i h za rad i gospodar sk ih

Z a d r u g a č n o d e l i t e v

s i n d i k a l n e č l a n a r i n e

Ze n a o b č i n s k i s i n d i k a l n i k o n f e r e n c i v N o v e m mestu to delegat i r a z p r a v l j a l i o r azde l j e v a n j u s i n d i k a l n e č l a n a r i n e . M e n i l i so, da je l e s tv i ca ne p r a v i l n a , k e r morajo p o d r u ž - 1

n i č e odva ja t i G5 ods to tkov č l a na r ine , n j i m pa ostane le 35 odstotkov. Z a r a d i tega m e n d a č l a n i nerad i p l a č u j e j o č l a n a r i no, č e š : Saj od tega tako n i m a m o skora j n i č .

T u d i na o k r a j n i kon fe renc i so r a z p r a v l j a l i o l e s t v i c i del i t ve s i n d i k a l n e č l a n a r i n e . P r e d l a g a l i so, da b i se več j i de l č l a n a r i n e p o r a b i l za k u l -tu rno-p rosve tno , telesno v z g o j n o i n i z o b r a ž e v a l n o delo č l a nov . V i š j i m s i n d i k a l n i m f o r u m o m so 'pos la l i p red log za s p r e m e m b o les tv ice o d e l i t v i s i n d i k a l n e Č l a n a r i n e tako, da b i p o d r u ž n i c e m a n j odvaja le , v i š j i m s i n d i k a l n i m f o r u m o m ter v e č z a d r ž a l e za k u l t u r n o -prosve tne i n i z o b r a ž e v a l n e n a mene.

p res topkov k a z n o v a n i l jud je . G o s p o d a r s k a organizac i ja , k i bi zapos l i l a č l o v e k a , k a t e r e m u je s o d i š č e p repoveda lo o p r a v l j a t i v o d i l n e posle za 1 do 5 let, bo k a z n o v a n a z denarno globo do m i l i j o n d ina r j ev .

Z1S je sp r emen i l in d o p o l n i l z a č a s n i od lok o s topnjah amor t i zac i j e o snovn ih s r e d stev gospoda r sk ih o rgan izac i j . S p r e m e n i l je tudi i n d o p o l n i l u redbo o t a r i f i d a v k a na p r o met. O b č i n s k i l j u d s k i odbor i l a h k o po n o v e m p r e d p i š e j o o b č i n s k i davek na ves p rome t na malr> na svo j em p o d r o č j u , razen d a v k a na promet p r o i z vodov, za ka te re je z z v e z n i m i p redp i s i d o l o č e n regres. Z I S je spreje l š e v e č d r u g i h o d l o k o v .

Z A H V A L A

Zahvaljujem se delovnim kolektivom, p o u l i č n i m in d r u ž b e n i m organizacijam, ljudskim odborom in posameznikom za m n o g o š t e v i l n e č e s t i t k e ob novem letu. Ker mi ni m o g o č e zahvaliti se vsem posameznikom, izrekam svoja zahvalo po tej poti.

J o ž e B o r š t n a r , sekretar Okraj, komiteja Z K 8

Novo mesto

V O L I T V E V O R G A N I Z A

C I J A H S Z D L

V teku januarja in februarja bodo vo l i tve v cenovnih o r g a nizac i jah S Z D L . V n o v o m e š k i občin ' ' bfdo vol i tve končala dne 24. februarja. V e i bomo p i sa l i O pr ipravah i n v o l i t v a h v o r ganizaci jah S Z D L v p o r o č i l u z okrajnega p.enuma S Z D L , k i Je b i l v č e r a j v Novem mestu .

»Izda ja lc i ! P r i h o d n j i č si poišči te pa k a k š n e g a drugega os la '« ( Jež , Beograd)

V t i s o š o l s k i h z d r a v n i š k i h p r e g l e d i h o t r o k v o b č i n i Č r n o m e l j

Slaba prehranje z o b o v j e , g o l š a v o s t .

Novu mesto v snegu, ki ga pa sadnje sonce m o č n o jemlje . — Malo prezgodaj se ponuja letos ta toplota; v februarju ali marcu

b i bila bolj zaželena.

M A R I B O R S K A

T E K S T I L N A T O V A R N A

M A R I B O R

se p r i p o r o č a cenjenim odjemalcem l n j l :n čes t i t a

za novo leto F

x > o o c o c c > o o o o o o a « x o x ^

L a n i v ok tobru so b i l i pregledani otroci po vseh šolah, razen na osnovni šoli v S t r a ž njem v r h u in gimnazi j i v Čr noml ju . Preg leda l i smo otroke 13 osnovnih šol in dijake nižje gimnazije na V i n i c i . Povabi i j smo tudi s t a r š e šo la r j ev 1. razreda. Ugo tov i l i smo, da sta splošni razvoj in prehranjenost na sp lošno slaba. Drug i problem pa je go l šavos t in slabo zobovje.

U d e l e ž b a je bi la zadovol l iva i n tudi s t a r š i so pokazali zan i manje za otroke (razen iz P r e -loke i n delno D r a g a t u š a ) . Starše smo povabi l i zato, da bi se lahko z n j imi takoj pomeni l i glede zdravstvenega stanja oz i roma morebitnega zdravl jenja n j ihov ih otrok. Za otroke, k i so bMi potrebni zdravljenja, smo Izdali tudi recepte za zdravi la .

P r e v e č k r u h a In k r o m p i r j a , p r e m a l o m l e k a In m e s a

Ugodno je presenetilo, da se je jzbol l ša la č is toča šo la r jev in šol v p r imer jav i z lansk im letom. B r e z dvoma so to posledice ul^^ifcpv. k i so b i l i izdani v času n e v a ^ ^ / i epidemij po-lyomdeb'tisa. Nil?^,*>r pa ni zadovol j iva prehrana otrok. Opaz i l i smo, da otroci Jedo nepravi lno in pomanjk l j ivo hrano. Otrocj lz oddaljenih krajev popijejo zjutraj ponekod namesto

mleka kozarec v ina In morda pojedo še malo kruha . Ot roc i , k i imajo popoldanski pouk, s l a bo kosijo, ka r je d o r a š č a j o č e -m u organizmu zelo v škodo . Na sp lošno Jedo p r e v e č m a š č o b e i n og l j ikov ih hidratov t. j . k ruha , k rompi r j a in podobnega, p r e -

maJo pa be l jakovin : mesa in mleka . P rav tako už iva jo premalo v i taminov v hran i . O p a ž a se pomanjkanje v i tamina C l n vi tamina A m D . (Vi t amin C Je nujno potreben za organizem in ga dobimo predvsem v sadju in zelenjavi ; vi taoirn A m D je v mleku in jajcu ter v r ibjem olju). Š o l a r bj moral doma vsaJ t r ik ra t jest i . Vsak obrok hrane bi moral vsebovati nekaj bel j akov in (mesa, mesnih izdel kov, f ižola, mleka , sira) in dovolj zelenjave in sadja.

Stanje zobovja pr i šo la r j ih je izredno slabo. Več kot polovica ima slabo al i ^pomanjklj ivo zobovje. N a nepravi len razvoj zob vp l iva tudj hrana; vzrok pa Je pomanjkanje zobozdravstvenega kadra, k i bi skrbel Izk l jučno za poprav i la i n pregled zobovja otrok.

Tre t j i p roblem belokranjsk ih šo la r j ev je go lšavos t , k i 3e z la sti v nekater ih k ra j ' h (Sinji vrh) posebno pereca. V z r o k za go l šavos t je pomanjkanje joda v hran i . Vpliiva pa tudi pomanjkanje minera lov (kalija) ln v i

tamina A (premalo mleka i n jaJc).

Za Ilustracijo šolskin pregledov bi podal majhno sl iko o rezul tatu pregleda 4 belokranjskih šol, k i so najbolj k a r a k t e r i s t i č ne: osnovne šo^le v M a r i n d o l u , Adleš ič ih , D r a g a t u š u in na V i n i c i .

mesne izdelke (dobre kvali tete) . P r i p o r o č a l i smo, da bi s t a r š i pr ispeval i nekaj denarja za m l e č n e kuhinje , da bi lahko i z dajale n j ihov im otrokom izdatne malice . Namesto denarja b[ lahko kmetje pr i speva l i po svoj i h m o č e h n. pr. kravje mleko , jabolka in s l i čno . Slej ko preJ

O n o m * šola

M a r l n d o l Adleš ič i I) rasa t u š Vin ica S K U P A J

K o t kaže otrok na teh

3 w 31

109 186 10« 432

I

I "S) OH

28 1(17 168 i p a

407

5

pregled je šo lah slabo

hranjenih, 48% ima slabo bovJe in 45*/» je go l šav ih .

2— 6 2 - 1

18—10 3— 2

25— 6

50°/o pre-

zo-

¥ i

4 ti E o »

{ C ^ 18—62 54—51 77—46 49—48

198—50

t> o £ * •O j i

S * *

17—59 61—57 80—54 26—25

191—18

t; o 15-52-70-35-

182—45

na t op i«

-51 49

-41 -34

Za b o l j š e p o s l o v a n j e m l e č n i h k u h i n j

Za izbol j šan je prehrane po šo lah skrb i jo m l e č n e kuhinje , k i pa le delno obratujejo pravi lno . V o k v i r u m l e č n e kuhinje delijo mleko v p rahu i n maslo. Potrebno bi bi lo . da bj otroci dobi l i več be l j akov in l n sadja (vitaminov) t. j , da b i o t rokom dajal i n . pr . s i r (dosti kalcIJa),

pa bo treba mis l i t i obroke v šo lah .

P r e p r i č a n j smo. da bodo ta prizadevanja na š l a p lodna t la .

Za ostalo zdravstveno prob le matiko pa mis l imo ustanovit i v letu 1957 Šo l sko ambulanto, k je r bi s* pregledal i siste m a t i č n o v bodoče vs i otroci (šolar j i ) b l i ž nj ih šol, kaj t i delo po š o lah n i n i k o l i tol iko vredno, kot pa pregled i n p r e v e n t iva v ambulant i . P o s l e d i ca bo brez dvoma i z b o l j š a n j e zdravstvenega f tanja Šolskih otrok,

Dr. Robert Neubauer, ml«

http://zbol.jsB.nje

P o v s o d d e l a j o č l a n i Z v e z e b o r c e v B o , j š e l o v s k o g ° s p ° d a r i e n J e • * • w • W J W | l U P V * « W • ^ i ^ P W P o s l e d i c e s t a r e g a p o j m o v a n j a " » a l a v s a k o m u r to , k; .r je z u s t u - s e k a ž e p r e d v s e m p o m a n j M e d glavne uspehe dela Z v e ne borcev v okra'ju š t e j e m o predvsem organizaci jsko u t r d i tev okrajnega odbora i n o b č i n s k i h odborov Z B . Poleg vo l j e n i h organov dela v organizacija J« še 236 l judi v raznih k o m i s i j ah . Sp loh pa s r e č a m o č l a n e Zveze borcev, v borbah p reka ljene t o v a r i š e i n t o v a r i š i c e . na v i d n e j š i h an odgovornih de lovn i h mest ih v naš i p ro izvodnj i , up rav i , l judsk ih o d b o r i h , d r u š t v i h an organizaci jah v mestu ln na vas i . Zares je Zveza borcev tista s i la , k i a k t i v i z i r a drž a v l j a n e za dviganje gospodarskega i.n kul turnega napredka Dolenjske.

O svoj ih uspehih l n prob le m i h bodo prav zdaJ razprav l ja le osnovne organizacije na letn ih o b č n i h zbor ih . L a h k o bodo vodstva Z B podajala o b r a č u n e tam, kjer so bi la vse leto tesno povezana s č l a n s t v o m , kot n. pr. obč . odbor Z B v Č r n o m l j u , k i je med letom v e č k r a t povab i l part izanske matere ~~* vdove na razgovore o n j ihov ih p rav icah i n do lžnos t ih ter se z n j i m i pomeni l o vseh t e ž a v a h , k i j i h imajo.

Zveza borcev goji tradiolJe i z let N O B . Odgovornost do tova-r i*tva i n pat r io t izma v id imo t u -d)i v tem, da postaja skrb organizacije za otroke padl ih borcev in z a njihove matere vedno v e č j a . P o evidenci k ra jevn ih odborov Z B (z izjemo kra j . odbora C a d r e ž e ) Imamo v okra ju 1116 otrok pad l ih borcev. S ta t i sti: čn t podatki povedo, da je v k l j u č e n i h v razne ša le , poklice l n v u k v gospodarstvu 976 otrok, z a 140 otrok pa moramo se posebej skrbet i do njihove pokl icne osamosvoji tve.

Cestokrat s l i š imo , da otroci pad l ih borcev zaostajajo predvsem v šoli p r i u č n i h uspehih. T a t rdi tev n i t o č n a ; d r ž i le v posameznih i z jemnih p r imer ih , k je r so otroci rasli v Izredno t e ž k i h d r u ž i n s k i h razmerah. L e tos je poleg rednih d i jakov i n š t u d e n t o v v k l j u č e n i h v uk v gospodarstvu in v dopolni lne šo le 13« otrok. Upamo, da bo zrasel l«z n j ih dober s t rokovni k a der.

N a v z l i c t e ž a v a m s f i n a n č n i m i s r e d - t v i so dali O L O in o b č i n sk i l judski odbori n a š e g a ok ra ja za prve 4 mesece tega šo l skega leta za 421 šit 'pend.istov (otrok borcev N O V ) 5.093.9S0 d i narjev. Vsa d r u ž b a pomaga poleg Z B . da bodo ti otroci dosegl i potrebno izobrazbo. Za l pa se mnogo o t r o k po d o k o n č a n e m 4. r a z r e d u g i m n a z i j e usmeri v razne i n d u s t r i j s k e in druge gospodarske šole . č e p r a v so sposobni za nadal jnj i š tud' i j . V

Č l a n i P r e S e r n o v e d r u ž b e o b n o v i t e č l a n a r i n o za l e t o

1957!

L e t o s 2 0 0 t i s o č

r a d i j s k i h a p a r a t o v

S e d e m j u g o s l o v a n s k i h t o v a r n , k i izde lu je jo r a d i j s k e sp re j emnike , bo letos i z d e l a lo nad 200 t i soč r a z n i h t i pov r a d i j s k i h apara tov , k a r p o m e n i , da bo p r o i z v o d n j a te p a noge nase i ndus t r i j e le ios za 30 ods to tkov v e č j a k a k o r je b i l a l a n i . P r i b l i ž n o p o l o v i c o teh a p a r a t o v b o . i z d e l a l a r a -d i o i n d u s t r i j a » N i k o l a T e s l a « v B e o g r a d u . P r i h o d n j e leto b o m o d o b i l i n a t r g p r v i č t u d i r a d i j s k e apara te s k l a v i a t u r o , r e č pa bo na i z b i r o t u d i r a d i j s k i h apa ra tov z n a p r a v a m i z a u l t r a k r a t k e v a l o v e i n sp re j e m n i k o v z r a d i o g r a m a f o n o m .

N e k a t e r e n a š e t o v a r n e bodo d a l e na t r g tud i n a d 30.000 m a n j š i h » l j u d s k i h s p r e j e m n i k o v « po 15.000 d ina r j ev . Š t i r i t o v a r n e p a bodo razen tega i z d e l a l e letos p r i b l i ž n o 2 t i s o č t e l e v i z i j s k i h s p r e j e m n i k o v .

V r a z n i h Š o l a h , p o k l i c i h I n v u k u j e 9 7 6 o t r o k

p a d l i h b o r c e v , š e p o s e b e j p a s k r b i Z v e z a b o r

c e v v n a š e m o k r a j u z a 1 4 0 o t r o k

okra ju imamo komaj 12 otrok padl ih borcev na univerzah, kar j e ve l i ko premalo v p r imer jav i s skupn im š t e v i l o m š t u d e n t o v n a š e g a okraJa.

Seveda so organizacije posvet i le precej s k r b i tudi borcem, inva l idom in materam, ka ter ih sinov} so padl i v N O B . O r g a n i zacija j i m je pomagala v razl i čn ih t e ž a v a h , tako p n zdravljenju, zaposlovanju, pomoči p r i #tix>kovnem i z o b r a ž e v a n j u , pr i ure.ja.nlu pr iznanja let, p r i uvel jav l jan ju inva l idsk ih prav ic pokojnin itd. Vendar so ta v p r a šan ja lahko r e š e v a l i le tam, kjer k ra jevn i odbori Z B zares skrbe za č l a n s t v o in kjer imajo uretene preglede č l anov .

S k r b z a o h r a n i t e v z g o d o v i n s k i h p o d a t k o v

Resno so se lo t i l j obč insk i l n kra jevni odbori s p o m o č j o okr . odbora Z B tudi v p r a š a n j a z b i -

borcev. Odbor i l n komisi je opravljajo tudi pomembno delo s pisanjem zgodovine in k r o n i k iz N O B . T u d i t u amo letos dosegli lepe uspehe, toda prav na tem p o d r o č j u nas še č a k a precej dela.

Za spomenike sk rb imo že vsa leta. V letu 1956 sta b i l a postavljena 2 nova spomenika in 5 spominskih plošč , n a j v a ž n e j š a pa je bi.la uredi tev Mreh g rob i šč padl ih junakov na Rogu, v ka terih poč iva 145 t o v a r i š e v i n tovar i š i c .

Ob vsem tem pa organizaci ja Z B n; brez problemov. M e d nje spadajo predvsem f i n a n č n a sredstva. O b č i n s k i l judsk i od bori naj bi zato zagotovi l i v svojih p r o r a č u n i h za 1957 dovolj denar la za š t i p e n d i j e , da bomo mogli v z d r ž e v a t i otroke padl ih borcev v š o l a h l n Internat ih .

naše organizacije k a r naJbolJ pr izadevno udejs tvoval i v vsem p o l i t i č n e m in gospodarskem delu ter pomagali p r i e b o l j š e v a -nju delovne s tor i lnos t i , njene kval i te te tn s t em p n dvigan ju ž iv l j en j ske r avn i . V o l j e n i č lan i naše organizacije pa naj b i Imel i v eč osebnih s t ikov a č l an i ,

Pred Novim letom smo prosili predstavnike nekaterih organizacij in druš tev za odgovor na tile vprašanj i :

1. K A J ŠTEJETE M E D G L A V N E IN N A J L E P Š E U S P E H E V A Š E G A D E L A V L E T U 1956?

2. K A T E R E G L A V N E N A L O G E IN P R O B L E M E N A M E R A V A T E IZV R Š E V A T I V L E T U 1957?

Ko objavljamo odgovore funkcionarjev okrajnih odborov vprašanih druš tev in organizacij, jim predvsem žel imo, d a bi s pomočjo vsega svojega č lanstva uspeli uresničit i zastavljene naloge, saj je tudi delo na področjih, kamor imo se tokrat obrnili, važen ses tavni de l n a š i h p r i z a d e v a n j za učvrstitev družbenega samoupravljanja.

P o s l e d i c e s t a r e g a p o j m o v a n j a l o v a l n m i s e l n o s t i n a s p l o h d a j e j o d e l u l o v s k e o r g a n i z a c i j e p r a v g o t o v o p o s e b e n p e č a t . N i h C e s i nI o b e t a l v s e b i n s k i h i z p r e m e m b č e z n o č , saj j e ta o d v i s n o o d v s e h l j u d i , o z i r o m a v s e h l o v c e v , k i v o r g a n i z a c i j i d e l a j o . M i r n o p a l a h k o u g o t o v i m , d a j e l o v s t v o n a D o l e n j s k e m , p o s e b n o v z a d n j e m č a s u , v k o r a k u z r a z v o j e m v s e g a s l o v e n s k e g a l o v s t v a i n d a j e ve č i n a n a š i h l o v s k i h d r u ž i n po s v o j e m d e l u e n a k o v r e d n i h d r u ž i n a m o s t a l i h p o d r o č i j S l o v e n i j e . K ta k e m u s t a n j u so b r e z d v o m a p r i p o m o g l i d e l a v n i n a p o r i i u u s p e h i p r a v k a r p o t e k l e g a l e t a .

N a l o g , k i so č a k a l e l o v s k o o r g a n i z a c i j o , nI b i l o m a l o i n t u d i l a h ke n i s o b i l e . Z d r u ž i t e v z l o v s k o o r g a n i z a c i j o b i v š e g a Č r n o m a l j s k e g a o k r a j a , s k a t e r o je n a r a s l o Š t e v i lo d r u ž i n o d p r v o t n i h 21 n a 33, Je p r e d s t a v l j a l a b i s t v o o r g a n i z a c i j s k e g a d e l a . T r d i m l a h k o , d a Je z d r u ž i t e v p o p o l n o m a u s p e l a in j e d o b r S e n d e l p r i p o j e n i h d r u ž i n i n l o v c e v z a ž i v e l n o v o ž i v l j e n j e . S l a b o s t i , k i so se v n e k a t e r i h d r u ž i n a h p o j a v l j a l e Cesto p o d v p l i v o m s o s e d n j i h h r v a š k i h l o v c e v , k j e r Je l o v s k a m o r a l a l n l o v s t v o n a s p l o h p r e c e j n a n i ž j i r a v n i k o t p r i nas , vse b o l j I z g i n e v a j o . O r g a n i z a c i j a se Je u č v r s t i l a ln o d n o s i z n o t r a j d r u ž i n In d r u ž i n z o k r a j n o l o v s k o z v e z o so se d o k a j Izb o l j š a l i . K t e m u so p r a v g o t o v o p r i p o m o g l i n a n o v o » z d e l a n i p r a v i l n i k i l o v s k i h d r u ž i n , k i u r e j a j o p r a v te o d n o s e , d a j e j o p r a v i c o i n d o l ž n o s t v s a k e m u l o v s k e m u k o l e k t i v u , d a se u p r a v l j a l n s i g o s p o d a r i sarn- S e v e d a p a Je k i z b o l j š a n j u s t a n j a p r i p o m o g l o t u d i to, d a se je v c e l o t n i o r g a n i z a c i j i z a o s t r i l č u t o d g o v o r n o s t i , d i s c i p l i n a in I z p o l n j e v a n j e s k l e p o v . N i t i p r i j e t n o n i t i l j u b o n i b i l o I z v a j a n j e s a n k c i j . S o p a te p r a v l e tos d o k a z a l e , d a se Je o r g a n i z a c i j a p o p o l n o m a z a v e d l a s v o j i h n a l o g , o b r a č u n a l a s f a m l l j a r i i o s t j u ln p r l -

ranja tn ohrani tve zgodovinskih poda/tko v. P o podatkih, s ka ter i m i razpolagamo, več ina o b č i n sk ih organizaci j Z B z a k l j u č u j e pisanje ž iv l j en jep i sov pad l ih

Mar s ik j e pa so b i l i č lani Z B v d r u ž b e n i h in gospodarskih o r ganizacijah v letu 1956 le pre malo de lavn i . Zelo dobro bj b i lo, da b i s« zato povsod č lan i

predvsem s t i s t imi , ki Oh tare bolezen aH starost.

M a r t i n P a v l i n

ta jnik okr. odbora Zvez« borcev

z n a l a v s a k o m u r to , k a r Je z a s l u z i l , h . i / . i n a n n a g i a u o . e s p c u nI u u i u i . o f i u i i i m m v i e v , K I n a j b i IM. i U K u i j t i n , j e m i n V etili U i n . u i j , t a m i i , K I j i h je u i i o l i c u a i/M 11 . . . IJ i i , v s a K l i . . u v e č . : . . n tU' i . m i U U L « K a M . m j a s e J e l % o o . j : > . . . 4 I U U 1 Okl lOvl ia l l i l s l i U h i i tlast'g.l U -id , t, j . I I . I H ' u - . i m i g o s p o u i . i j e i i j e o z i r o m a g o j i t e v . C e p i a. v j e se ve -c n i d m u / i u t i n s n c u u » I U K I I I , j e i e v e u u o m a n j m r n u r s i v a , k r i v o i o v -I t v a i n u t a j e n e u i t j a u i v n a l i r o i -m a l h . V e č j i Uel u p l e n j e n e u i v j a -u i g r e n a u g , i z k u p i c c K p a v l o v -stte D l a g a j u e . V s e o o l j se j e z a č n o p . i . . . i n a i z K o ž c n j e i u v n o v -C e v a n j e k o ž u h o v i n e .

V e Č i n a l o v c e v i n l o v s k i h d r u ž i n se Je z a č e l o z a v e d a l i , d a Je t r e b a I O V S K O g o s p o d a r j e n j e p o s t a v i t i n a e k o n o m s k o - i i n a n c n o o s n o v o , k i j o l o v i š č e n u d i , k e r bo le t a k o m o g o č e v l o v i š č a v l a g a t i l n bo l o v i š č e l a h k o p o s t a l o b o g a t o n a d i v j a d i , i . i s t a l i š č a so o m o g o č i l a , d a so u r u ž i n e p r e k o o k r a j n e l o \ s k e z v e ze n a s a d i l e p r e k o UMI f a z a n o v i n s p u s t i l e u v o ž e n e z a j c e z a o s v e ž i tev k r v i . U s p e h n a s a d i l v e Je i z b o r e n v v s e h d r u ž i n a h , k j e r so f a z a n e p o i z p u s t i t v i t u d i g o j i l i i n č u v a l i . S t a l e ž j e t a k o p o r a s e l , d a s m o ž e le tos l a h k o d o v o l i l i o d s t r e l f a z a n o v . T u d i p r e s a d i t e v z a j c e v Je u s p e l a l n se Je to J a s n o v i d e l o ob n e d a v n i h t e k m a h p s o v - g o n i č e v z v e z n e g a z n a č a j a , k i so b i l e n a t e r e n u l o v s k e d r u ž i n e N o v o m e sto, saj Je v s a k pes p r i š e l n a z a j c a . K l j u b t e m u , d a se j e p o s k u š a l o t u d i z n u s a d i t v l j o j e r e b i c , nI b i lo u s p e b a . V z r o k Je v e r j e t n o v premajhni k o l i č i n i , k i Je b i l a v l o ž e n a , l n p a v Se v e d n o v e l i k e m Š t e v i l u r o p a r l c .

K e s Je, d a so d r u ž i n e , v s a j v e č i n a o d n j i h , u s p e S n o Izved le p o -k o n č e v a n j e r o p a t i c , res p a Je t u d i , d a se t e i n u p o s v e č a Se vse p r e m a j h n a p a ž n j a , sa j j e Se p r e cej l o v c e v , k i m o r a j o p l a č a t i t o č k e z a n e p o k o n č a n c r o p a r i c e . O d vse naSe d i v j a d ! p a Je b r e z d v o m a n a r e j e n n a j v e č j i n a p r e d e k v s r n j a d l . T o , p r e d v o j n o a H t a k o j po v o j n i r e d k o d i v j a d n a š i h g o z d o v , s r e č u j e m o ž e v v s a k e m g o z d l C k u . P r a v p r i s r n j a d l s m o se p r e d v s e m z g o j i t v i j o p r i b l i ž a l i s t a l e ž u , k o t c a S l o v e n i j a l e n i I m e l a . N a s t a j a p a p r o b l e m s p o l n e g a r a z m e r j a , n a m r ' f p r e v e l i k e ga Š t e v i l a s r n v o d n o s u n a s r n j a k e . Z a p r a v i l n o n a d a l j n j o g o j i t e v

Na pomoč! P r o s t o v o l j n o g a s i l s t v o D o l e n j s k e g a s i l s k e z v e z e o k r a j a N o v o m e s t o o b p r e h o d u 1 9 5 6 — 1 9 5 7

V preteklem letu je bilo tudi dolenjsko gasilstvo m o č n o razgibano. Z večjo u d e l e ž b o č l a n stva in pionir jev je sodelovalo pr i drugem slovenskem gas i l skem fest ivalu v M a r i b o r u , na katerem je gasilstvo sprejelo polno priznanje n a š e g a delovnega ljudstva in n a š e l judske oblasti . Po leg tega je dolenjsko gasilstvo v svojem okra ju i z vedlo okrajno gasilsko tekmovanje, gasilo ve l iko p o ž a r o v ter s lav i lo već jub i l e jn ih obletnic ustanovitve pros tovol jn ih gas i l s k i h d r u š t e v ; ob teh slovesnost ih so d r u š t v a sprejela nove sodobne d r u š t v e n e gasilske zastave in odl ikovanja z repub l i š k i m i p r iznan j i : P G D M e t l i k a za 87 let, Novo mesto pa 80 let in Dolenjske Topl ice za 75 let delovanja.

Pros tovol jno gasilstvo našega okraja je v letu 1956 gasilo 52 p o ž a r o v k i so povzroč i l i 19 m i l i jonov 661-079 d i l skupne škode . P r i tem pa je gasilstvo obvarovalo pred p o ž a r n i m u n i č e n j e m za 173,e»5.8O0 d in l judskega i n d r u ž b e n e g a imetja. Od teh požarov je bilo 11 namern ih požigov, 14 p o ž a r o v iz malomarnost i , o t r o š k e igre so p o v z r o č i l e 4

P o z d r a v š e n t r u p e r č a n o m

Iz Bjelovara p o š i l j a tople čestitke in želje za veliko uspehov v novem letu vsem sorodnikom in znancem iz Sentruperske doline, prav posebno pa mladinskemu krožku ljudske , tehnike, vojak Stanko Jaki.

p o ž a r e , strela 8, gradbene napake na stavbah 6 in neugotovlje-nl v z r o k i 9 p o ž a r o v . Z a temi suh imi š t e v i l k a m i se ( p a s k r i v a ve l iko prizadevno delo n a š e g a gasi lstva.

V p r imer jav i z letom 1955 je š tev i lo p o ž a r o v narastlo, medtem ko je vrednost p o v z r o č e n e škode m a n j š a , vrednost obva-rovanega imetja pa več ja , k a r gre n.i hva.lo dos l edne j š i i n

p r a v i l n e j š i p o ž a r n o varnostni s lužb i , kt zajema s prostovol j n im gas i l s tvom vedno več j i k rog n a š e g a delovnega l judstva, zbo l j š an ju t e h n i č n e gasilske opreme ter bol jš i p r ip rav l j enosti in s t rokovni sposobnosti nagega prostovoljnega gasilstva.

V pre tek lem letu je gasilstvo v naš i d r ž a v i dobi lo nov gas i l sk i zakon, s katerim" so za gasi lske potrebe z a j a m č e n a p r i merna f i n a n č n a sredstva V

okra jn ih gasi lskih sk lad ih , v katere se steka 2 odstotka od davka na dohodnino i n 4 odstotke od p o ž a r n i h zavarova ln ih premi j , k i j i h v ta sk lad odvaja D O Z . Tako b 0 ta sk lad odvisen od p r a v i l n e j š e g a i n doslednejšega p l a č e v a n j a dohodnine d r žav l j anov i n pravdnega in p o l nega zavarovanja ljudske i m o vine. S tem je tudi z a j a m č e n a spopolnitev i n r a z š i r i t e v p o ž a r no varnostne s l u ž b e in gas i l stva. S k l a d i pa bodo d r u ž b e n o upravl jani ter so se zače l i z nov im le tom kor i s t i t i odnosno razdeljevati .

V preteklem letu smo tz dodeljenih pr ispevkov D O Z (po repub l i šk i Gas. zvezi) nabav i l i p r i lokjajrA; goi ' l sk l i zvez i d;n razdel i l i med prostovoljna gasi lska d r u š t v a dve motorni b r i -zgalni i n odp lača l i ono iz 1955. leta ter 680 m t l ačn ih cev i . Osebne gasilske opreme je bi lo razdeljeno za 336 4S1 d in , razne gasilske opreme pa za 232.416 dinarjev. Za poprav i la ln gradnjo gas i l sk ih domov je b i lo dodeljenih 1,075.899 d in , za poprav i l a motorn ih brizgalen in gas i l sk ih avtomobilov pa 2 mi l j -38.000 d in . Z a novo leto je pa sprejelo n a š e zas lužno gas i l sko d r u š t v o Novo mesto nov t i p iz i r an gas i l sk i av tomobi l sodobnega d o m a č e g a izde lka v vrednost i š t i r i i n pol mi l i j ona dinarjev. Ta avtomobi l s potrebno t e h n i č n o opremo je nam pr iskrbe la n a š a l judska oblast i n s tem dala priznanje n a š e m u gasi ls tvu.

D a bo n a š e gasilsko delo tudi v novem letu dobro uspevalo.

se mora čim tesneje povezati z m n o ž i č n i m i organizaci jami S Z D L , L M S , R K S i n z nj ihovo pomoč jo p r idob iva t i n o v i h m l a d i h moč i za okrepitev p o ž a r n o var nostne s l u ž b e v naserri r okra ju . Sodelovati mora s k ra j evn imi organizaci jami R K m n j ihov imi komis i j ami za male asanacije, k i skrbe v p r v i vrs t i za zdravje n a š e g a l judstva i n zbo l j š an j e ž iv l j en j sk ih pogojev. V gas i l

sk ih vrstah samih pa je treba u t rd i t i gasilsko d isc ip l ino , da bo p o m o č gasilcev v p r ime ru poža ra aH druge n e s r e č e č im Uspešne jša .

Gasi lske organizacije naj si po p r a v i l i h i n statutu gasilske s lužbe prizadevajo za strokovno uposabljanje svoj ih č l anov v opravl janju gasilske s l u ž b e . V S j č lan i naj do ' t«dna gasi ls tva , k i bo meseca maja, opravUo izpite za I z p r a š a n e gasilce, v s i še ne zap r i s ežen i č lan i pa ga-sLlsko prisego. V gasilsko šolo L R S bomo še nadalje n a č r t n o poš i l ja l i č l ane gasilce, k[ imajo pogoje za nadaljnjo okrepi tev gasilske s l užbe v n a š i h o rgan i zacijah. Posebno pa h o č e m o skrbet i za strokovno usposabljanje s t r o j n i š k e g a kadra , da se izognemo v e l i k i m izda tkom r.a popravi la motornih č r p a l k i n avtomobi lov, ka r gre v š k o d o nabav novega gasilskega orodja.

V s e m pri jatel jem gasi ls tva in vsem gasi lcem žel im s r e č n o l n uspehov polno n o v 0 leto

N a p o m o č i

Lojze Mlrt lČ, predsednik D G Z okraja

mesto.

te k a ž e p r e d v s e m p o m a n j k a n j * p u S k r i s a n i c l n v t e m le. u z a r a d i Se d o k a j v i s o k e cene t e h p u š k t ega v p r a S a n j a Se n i b i l o m o g o č e r e s i t i .

N e b i l o b i p r a v , č e n e b i o m e n i l č l e n a z a k o n a , k i p r a v i , d a se l o v i s a m o s ć i s t o p a s c m s k i m p s o m . N a t e m p o d r o č j u p r e d n j a č i n e k a j u a S i h d r u ž i n p r e d v e č i n o v S l o v e n i j i . K a k o r v s a k o l e to , s ta b i l a t u d i l e tos d v a p r e g l e d a l o v s k i h p s o v — v Č r n o m l j u i n v N o v e m m e s t u . P o l e g t e g a p a s m o i m e l i t u d i p r a k t i č n e t e k m e z v e z n e g a z n a č a j a . O L Z , k a k o r t u d i v e č d r u ž i n , j e u s t a n o v i l a p o s e b e n s k l a d z a n a b a v o p s o v , k i se d a j o n a t o l o v c e m v u p o r a b o l n r a z p l o đ . V b o d o č e bo p o t r e b n o p o l e g Š t e v i l a d v i g n i l i p r e d v s e m k a k o v o s t p s o v In p o v e č t i i n j i h s o l a n o s t .

S t a n j e v l o v s t v u v o k r a j u p r a v g o t o v o n i i d e a l n o i n bo p o t r e b n o Se m n o g o d e l a . P o l e g n a d a l j n j e u č v r s t i t v e o r g a n i z a c i j e i e b o v b o d o č e t r e b a l o t i t i p r e d v s e m d v e h n a l o g . P r v a j e p o v e č a t i i n i z h o l j -Sati g o j i t e v d i v j a d i g l e d e n a r a c i o n a l n o l o v s k o g o s p o d a r j e n j e , v t a n a m e n bo , k a k o r I m a v n a č r t u O L Z , n a b a v l j e n i h p r i b l i ž n o 3000 j e r e b i c , saj I m a m o za n j i h u s p e -v a n j e vse r e a l n e p o b o j e . N a d a l j e bo za g o j i t e v i n r a z p l o d f a z a n o v o s n o v a n a m a n j š a v o l j e r a , t a k o d a j i h b o m o s a m i v z g a j a l i i n j i h n e bo t r e b a k u p o v a t i . T r e b a bo p r e d v s e m i z b o l j š a t i l o v i S č a ln n a p r a v « v n j i h : k r m i š č a , s o l n l c e . v i s o k e p r e ž e i t d . D a l i l se k a r n a j b o l j p o ž i v i l o p o k o n č e v a n j e r o p a r l c , b o m o m o r a l i o r g a n i z i r a t i t e k m o v a n j e In m u d a t i z n a g r a d a m i p r a v o p o b u d o .

K o f d r u g a , s t a l n a In m o g o č e Se v a ž n e J S a n a l o g a v b o d o č e m l e t u p a Je v z g o j a naSIh l o v c e v . T e j se Je d o s e d a j p o s v e č a l o vse D r e m a l o p o z o r n o s t i , č e p r a v v e m o , d a m o r a b i t i v s a k l o v e c k u l t u r n o In e t i č n o I z o b r a ž e n . M o r a l i b o m o o r g a n i z i r a l v r s l o p r e d a v a n j p o l o v s k i h d r u ž i n a h in s e z n a n i t i l o v c e z v s e m b o g a s t v o m l o v s k e s t r o k e , n j e n i m i o b i č a j i i n l e p o t a m i , k a k o r t u d i a v s e m i m o d e r n i m i I z s l e d k i i n g l e d a n j i v l o v s t v u s p l o h .

l>anl so v s i p o g o j i , d a p o s t a v « I l e n e n a l o g e I z v r S l m o , l n p r e p r i č a n s e m , d a gre l o v s t v o n a D o -Ipn . l skem n o v e m u n a p r e d k u n a * s p r o t i .

F R A V.T O B I T L C , p r e d s e d n i k o k r a j n e l o v s k e z v e z «

Življenje invalidov K o z a k l j u č u j e m o l e t o 1958 l n

u g o t a v l j a m o u s p e h e t er s l a b o s t i n a š e g a d e l a , l a h k o u g o t o v i m o , d a je b i l o nafte d e l o k l j u b raznim tež a v a m u s p e š n o .

E d e n o d g l a v n i h u s p e h o v n a š e g a t l s la j e b i l t a , d a s m o p o n o v i t e r i t o r i a l n i r a z d e l i t v i v L R S t u d i v i n v a l i d s k i o r g a n i z a c i j i u č i n k o v i t o i z v e d l i r e o r g a n i z a c i j o z v s p o -s t a v i t v i j o e n a j s t i h o b č i n s k i h o d b o r o v Z v e z e v o j a š k i h v o j n i h I n v a l i d o v . P o l a s t n i p o b u d i l n B p o m o č j o o k r a j n e g a o d b o r a Z V V I so $e o b č i n s k i o d b o r i Z V V I v s v o j e m d e l u u t r d i l i i n v g l a v n e m v s i ž e t u d i u r e d i l i o d n o s e z o s n o v n i m i o r g a n i z a c i j a m i Z V V I . N a š e č l a n s t v o s s v o j i m i p r e d s t a v n i k i s o d e l u j e v d r u ž b e n e m s a m o u p r a v l j a n j u l n t a k o z a s t o p a k o r l s l l s k o r a j t r i t i s o č č l a n o v o r g a n i z a c i je , k a k o r t u d i o s t a l e d r u ž b e n e k o r i s t i . T a p o v e z a v a l n s o d e l o v a n j e j e b i l o u s t v a r j e n o p r e d v s e m v z a d n j e m č a s u i n to l a h k o po leg p o m o č i , k i s m o j o n u d i l i č l a n s t v u l n s k u p n o s t i , š t e i e m o k o t n a j v e č j i u s p e h v l e t u 1956. I n v a l i d s k a o r g a n i z a c i j a j e k o l e k t i v n i č l a n S Z D L 1n za to si n e p o s t a v l j a p o s e b n e g a p r o g r a m a z a s v o j e d e l o . N j e n a d e j a v n o s t se r a z v i j a v Z v e z i k o m u n i s t o v , S Z D L , s i n d i k a t u l n v d r u g i h d r u ž b e n i h o r g a n i z a c i j a h t e r d r u š t v i h . P o t r e b n o j e t u d i p o u d a r i t i , d a Je n e m a j h n o š t e v i l o i n v a l i d o v č l a n o v r a z n i h Š p o r t n i h o r g a n i z a c i j . P r e c e j z a d o v o l j i v o so se i n v a l i d i u v e l j a v i l i v k e g l j a n j u , s t r e l j a n j u i n S a h u pa t u d i v s m u č a n j u i n u p a m o , d a b o m o p r e j k o s l e j d o s e g l i k a k bo l j SI r e z u l t a t .

I n v a l i d s k a o r g a n i z a c i j a Je s s v o j i m i p r e d s t a v n i š k i m i o r g a n i v v s e h l e t i h p o o s v o b o d i t v i p o s v e č a l a s v o j e ' d e l o p o l i t i č n i p r e o b r a z b i s v o l e g a č l a n s t v a l n d r u g i h d r ž a v l j a n o v t e r s k r b i z a p r a v i c e č l a n s t v a Z V V I . Z v e z a V V I j e p o m a g a l a v s e m u p r a v i č e n c e m d o z a š č i t e p o z a k o n u o v o j a š k i h v o j n i h i n v a l i d i h . L j u d s k a o b l a s t Je p a n a p r e d l o g Z V V I 1 t u d i v s e t r a n s k o i n n e s e b i č n o p o d p i r a l a č l a n s t v o v p r i m e r i h , k o Je b i l o p o m o č i p o t r e b n o . N a S a o r g a n i z a c i j a n i m a d r u g i h d o h o d k o v k o t p r t s p e v k e n a r a č u n č l a n a r i n e , v e n d a r B O o d b o r i o r g a n i z a c i j e t u d i i z t e h p r i s p e v k o v l a h k o r a z d e l i l i n e k a j s r e d s t e v z a n u j n o p o m o č p o s a m e z n i m Č l a n o m . P o s e b n o s k r b j e Z V V I p o s v e č a l a o t r o k o m p a d l i h b o r c e v . V z v e z i s t e m je p o l e g s p l o š n e s k r b i z a r a z v o j l n v z g o j o t e h o t r o k p r e d l a g a l a o d s v o j e s t r a n i v e č p r i m e r o v z a š t i p e n d i r a

n j e , p o č e n š l z l e t o m 1956. P r o V t a k o Je b i l o o r g a n i z i r a n i h v e č Izl e t o v v z g o d o v i n s k o v a ž n e k r a j e . N a t e h i z l e t i h j e b U a p o s v e č e n a K l a v n a s k r b o t r o k o m p a d l i h b o r c e v , kt s o l a h k o s p o z n a l i , v k a k š n i h o k o l i š č i n a h so p a r t i z a n i i n n j i h o v i p a d l i o č e t j e i a v o j e v a l l z m a g o n a d f a š i z m o m .

V n a č r t u b o d o č e g a d e l a n a m b o g l a v n a n a l o g a u t r d i t e v o r g a n i z a c i j e Z V V I l n n j e n i h v o d i l n i h o r g a n o v t e r s p l o š n a s k r b z a č l a n s t v o , p o s e b n o Se z a o t r o k e p a d l i h b o r c e v , d o k l e r se n e b o d o m a t e

r i a l n o o s a m o s v o j i l i . G l e d e o s e b n i h v o j a š k i h v o j n i h l n m i r n o d o b n i h i n v a l i d o v b o n a š a n a l o g a Se n a d a l j e s k r b z a n j i h o v o r e h a b i l i t a c i j o i n p r e k v a l i f i k a c i j o , d a se b o do l a h k o z a p o s l i l i i n s i t u d i d r u g a č e o h r a n i l i d r u ž b e n i k o n t a k t b r e z Č u t a m a n j v r e d n o s t i . N a d a l j e b o n a š a n a l o g a t u d i v t e m , d a b o m o s š e v e č j o p r i z a d e v n o s t i « s o d e l o v a l i v d r u ž b e n e m s a m o u p r a v l j a n j u in k a r n a j t e s n e j e p o v e z o v a l i n a š o o r g a n i z a c i j o z o r g a n i l j u d s k e o b l a s t i i n d r u ž b e n i m i o r g a n i z a c i j a m i . V v s a k e m p r i m e r u b o m o t u d i š č i t i l i s v o j e p r a v i c e , k i so n a m z a g o t o v l j e n e z z a k o n i t i m i predpis i ! , o b l a s t n i m o r g a n o m p a v s e s t r a n s k o p o m a g a « p r i i z v a -l o n j u na loj* za r a z v o j n a š e d o m o v i n e i n s o c i a l i s t i č n e d e m o k r a c i j « t er n a š e v o d s t v o p o d p i r a l i v b o r b i z a o h r a n i t e v m i r u . o s n o v n e n e -loge i n v a l i d s k e g a o r g a n i z a c i j e j « n a k a z a l č e t r t i k o n g r e s Z v e z e v o j a š k i h v o j n t h i n v a l i d o v J u g o s l a v i j e l n n a m b o g r a d i v o k o n g r e s a n a v o d i l o z a n a š e n a d a l j n j e d e l o .

J o ž e K e n d a p r e d s e d n i k o k r . o d b o r a Z V V I

|l|IIIIIIIIIIPIlllllllfll!lllll!tfM

{Novoletni Novo z s t a r e g a v novo l e t o -

L a n i , o h p r e h o d u Iz s t a r e g a v n o v o l e t o , s m o z a n k e t o d o l o č e v a l i n a j b o l j š e š p o r t n i k e D o l e n j s k e l n N o v e g a mesta, l e tos p a s m o se o d l o Č i l i z a n e k a j d r u g e g a . O b N o v e m l e t u , k i Je t u d i n e k a k a m e j a med s t a r o l n n o v o Š p o r t n o s e z o n o (vsaj z a v e č i n o p a n o g ) , j e n a š Š p o r t n i s o d e l a v e c o b i s k a l d v a n a j s t n a j m a r k a n t n e J S l h n o v o m e š k i h Š p o r t n i h l n t e l e s i i o v z R o . l n l h d e l a v c e v , p r e d s t a v n i k o v r a z l i č n i h Š p o r t n i h k l u b o v In d iu l tev i n teveda t u d i n o v o m e š k e g a P a r t i z a n a . V s e h d v a n a j s t Je z v e s e l j e m u s t r e g l o p r o š n j i m p o v e d a l o s v o j e m n e n j e o p r e -t e k l i š p o r t n i s e z o n i , o t r e n u t n o n a j b o l j p e r e č i h p r o b l e m h n l l h o v e o r g a n i z a c i j * In o n a č r t i h za l e to 19S7. S e v e d a so to p r e c e j s t a n d a r d n a v p r a š a n j a , t o d a n e i z o g i b n a , p o s e b n o č e se

g o v o r i n a s p l o š n o o p r e t e k l e m l n b o d o č e m d e l u .

Dr. Golež: Kvaliteta in množ ičnos t

N o v o m e š k i P a r t i z a n I m a ž e d a l j fiasa v o d i l n o v l o g o t u d i n a š p o r t n e m , ne s a m o n a t e l e s n o v z g o j -n e m p o d r o č j u . V s v o j i h v r s t a h I m a p r e c e j k v a l i t e t n i h š p o r t n i k o v l n š p o r t n i c , k i so ž e v e č k r a t t u d i v r e p u b l i š k e m i n c e l o z v e z n e m m e r i l u z u s p e h o m z a s t o p a l i n o v o m e š k e b e l o - z e l e n e b a r v e . B r e z d v o m a p a Je g l a v n a m o č P s r t i z a -n a v š t e v i l n i h o d d e l k i h d e c e , p i o n i r j e v i n p i o n i r k , m l a d i n c e v i n m l a d i n k , č l a n o v In č l a n i c . D a b i n e k o l i k o o s v e t l i l d e l o t e l e s n o -v z g o j n e o r g e n l z a c l j e P a r t i z a n n a p o d r o č j u N o v e g a m e s t a , s m o o b i s k a l i p r e d s e d n i k a d r . G o l e ž a.

» B r e z d v o m a je b t i o d e l o n a š c t J a d r u š t v a t u d i v p r e t e k l e m l e t u u s p e š n o , « j e z a č e l . » K v a l i t e t a l n m n o ž i č n o s t s ta se d v i g n i l a . S e v e d a to n e v e l j a za v s « , velja P » Ca s p l o ž n o v a d b o , k i je g l a v n s n a l o g a v s a k e g a p a r t i z a n s k e g a d r u

š t v a . D a nI b i l o ž e l a n i Se v e č j e Š i r i n e j e v z r o k v t e m , d a n i m a m o l a s t n e t e l o v a d n i c e , t e l o v a d n i c i v g i m n a z i j i i n v o s n o v n i š o l i p a n e z a d o š č a t a . T e l o v a d n i c a j e n a š n a j b o l j p e r e č p r o b l e m . Z z i d a v o n o v e g a d o m a , k a r je ž e d a l j č a s a p r e d v i d e n o , b i to o d p r a v i l i , t o d a s a m i n i m a m o d o v o l j s r e d s t e v , d a b i se k a j t a k e g a p o l o t i l i . F i n a n č n a s r e d s t v a i m a m o le «;H n a j n u j n e j š e p o t r e b e . S k r b e l i s m o , d a p r i r a z d e l j e v a n j u t e h s r e d s t e v n i b i l a n o b e n a p a n o g a z a p o s t a v l j e n a . O d Š p o r t n i h p a n o g , k i j i h d r u š t v o g o j i , so b i l i n a j u s p e š n e j š i o d b o j -k a r j l , k i p a so l e tos s t a g n i r a l i . Z a t o j e b i l o t u d i z a n i m a n j e p u b l i k e m a n j š e k o t p r e t e k l a l e t a . M o -Btvo j e v k r i z i , k i p a b o p r i h o d n j o s e z o n o v e r j e t n o p r e b r o đ e n a , k e r se m l a d i i g r a l c i ž e k a r d o b r o u v e l j a v l j a j o m e d s t a r e j š i m i , l z k u š e -n e J S i m i . R o k o m