primerjava doŽivljanja knjige in filma...
TRANSCRIPT
UNIVERZA V LJUBLJANI
PEDAGOŠKA FAKULTETA
Poučevanje, poučevanje na razredni stopnji
Maša Prelogar
PRIMERJAVA DOŽIVLJANJA KNJIGE IN FILMA
MATILDA PRI UČENCIH 5. RAZREDA
Magistrsko delo
Ljubljana, 2018
UNIVERZA V LJUBLJANI
PEDAGOŠKA FAKULTETA
Poučevanje, poučevanje na razredni stopnji
Maša Prelogar
PRIMERJAVA DOŽIVLJANJA KNJIGE IN FILMA MATILDA
PRI UČENCIH 5. RAZREDA
Magistrsko delo
Mentor: red. prof. dr. Igor Saksida
Ljubljana, 2018
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujem mentorju red. prof. dr. Igorju Saksidi za sodelovanje, dostopnost, hitro
odzivnost in usmeritve pri nastanku magistrskega dela.
Zahvaljujem se staršem in partnerju Mihi za pomoč, spodbudo in moralno podporo, ko je bilo
najtežje.
Iskrena hvala pa tudi mojim najbližjim prijateljem za potrpežljivost, razumevanje, spodbudo
in pomoč v času nastajanja magistrskega dela.
IZVLEČEK
Knjige so nepogrešljiv del otroštva. Otrokom omogočajo potovanje v svet, ki je zanje
resničen. Z branjem napredujejo in rastejo na različnih področjih razvoja – na čustvenem,
moralnem, intelektualnem in na socialnem. Po drugi strani pa čedalje bolj prevladujejo mediji
in se branju knjig namenja vedno manj časa. Branje je nenadomestljivo, vendar pa se moramo
zavedati, da tudi dober film lahko da otroku bogato življenjsko izkušnjo. Znano je, da smo ob
gledanju televizije pasivni in da je naša zavest oslabljena. Učinki branja in gledanja televizije
so zelo malo raziskani. Želela sem izvedeti, ali je vizualno podprta pripoved smiselna za
uporabo v razredu pri pouku književnosti, zato sem naredila primerjavo doživljanja in
pomnjenja med gledalci filma Matilda in bralci knjige Matilda. V raziskavi je sodelovalo 20
učencev 5. razreda osnovne šole iz okolice Ljubljane, in sicer 10 učencev, ki so brali samo
knjigo Matilda, in 10 učencev, ki so gledali samo film Matilda. Za raziskovalno metodo sem
uporabila intervju, v sklopu katerega so učenci odgovarjali na vprašanja. Njihove odgovore
sem si zapisovala; odgovore in odzive sem predstavila v preglednicah. Izsledki kažejo, da
vizualno podprta pripoved, čeprav živimo v elektronski dobi, ne vpliva na boljšo zapomnitev
in bolj doživeto doživljanje vsebine kot knjiga, vsekakor pa je lahko dobra popestritev pri
književnem pouku.
Ključne besede: branje, knjiga Matilda, vizualno podprta pripoved, film Matilda, primerjava
doživljanja in odzivanja bralcev in gledalcev, pouk književnosti
ABSTRACT
Books are a vital part of everyone's childhood. They enable children travelling into the world
which is real for them. Reading gives them a chance to move forward and grow on different
spheres of their development – emotional, moral, intellectual and social. Next to this, lately
more prevailing, is the media and there is less time devoted to reading. Reading is
irreplaceable, but we have to be aware that also a good film can be a very rich life experience.
It is known that when watching television, one becomes inactive and that our conscience is
inattentive. The effects of reading and watching television have not been well researched yet.
I wanted to find out if the visually supported narrative can be used in classroom during the
literature lesson. For that reason I decided to make a comparison of experiencing and
memorising between the television viewers of film Matilda and the readers of book Matilda.
This research was done with 20 pupils of Primary School, 5th
grade, from the vicinity of
Ljubljana. 10 of those pupils only read the book Matilda and 10 pupils only watched the film
Matilda. The research method was an interview, for the pupils who answered specific
questions. I wrote down their answers and later presented these answers and other responses
in charts. The results show that even though we live in electronic era, the visually supported
narrative does not influence memorising and experiencing of the content in a more positive
way than just reading the book. However, it can be an interesting bonus to make a literature
lesson more interesting.
Keywords: reading, book Matilda, visually supported narrative, film Matilda, comparing
experiencing and responding of readers and viewers, literature lesson
KAZALO VSEBINE
1 UVOD .................................................................................................................................... 10
2 TEORETIČNI DEL ............................................................................................................... 11
2.1 KNJIGA IN BRANJE ...................................................................................................... 11
2.1.1 KNJIGA IN MLADINSKA KNJIŽEVNOST ............................................................ 11
2.1.2 VPLIV KNJIGE IN BRANJA NA OTROKA ............................................................ 12
2.1.3 POMEN BRANJA ZA OTROKOV RAZVOJ ........................................................... 13
2.1.4 BRALNI RAZVOJ OTROKA ................................................................................... 14
2.1.5 MOTIVACIJA ZA BRANJE ..................................................................................... 16
2.1.6 METODE ZA USTVARJANJE POZITIVNIH IN SPODBUDNIH POLOŽAJEV, V
KATERIH OTROCI SPONTANO DRSIJO V SVET LITERATURE ............................... 18
2.2 VIZUALNO PODPRTA PRIPOVED – FILM ................................................................. 20
2.2.1 OPREDELITEV FILMA .......................................................................................... 20
2.2.2 OTROK IN FILM ..................................................................................................... 20
2.2.3 PREDNOSTI IN SLABOSTI FILMA........................................................................ 21
2.2.4 FILM KOT MOTIVACIJA ZA BRANJE ................................................................. 21
2.3 FILM ALI KNJIGA......................................................................................................... 22
2.3.1 OTROK IN DOMIŠLJIJA ........................................................................................ 22
2.3.2 MEDIJSKA VZGOJA V ŠOLI.................................................................................. 23
2.3.3 KNJIŽEVNI POUK V ŠOLI ..................................................................................... 24
2.4 FANTASTIČNA PRIPOVED MATILDA........................................................................ 25
2.4.1 FANTASTIČNA MLADINSKA KNJIŽVENOST ..................................................... 25
2.4.2 ROALD DAHL .......................................................................................................... 26
2.4.3 FANTASTIČNA PRIPOVED MATILDA ................................................................. 26
2.4.4 PRIMERJAVA KNJIGE IN FILMA MATILDA ...................................................... 27
3 EMPIRIČNI DEL RAZISKAVE ............................................................................................ 29
3.1 OPREDELITEV RAZISKOVALNEGA PROBLEMA .................................................... 29
3.2 CILJI RAZISKAVE ........................................................................................................ 29
3.3 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA .................................................................................... 29
3.4 METODA IN RAZISKOVALNI PRISTOP ..................................................................... 29
3.5 VZOREC ......................................................................................................................... 30
3.6 OPIS ZBIRANJA PODATKOV ...................................................................................... 30
3.7 POSTOPKI OBDELAVE PODATKOV .......................................................................... 30
4 REZULTATI.......................................................................................................................... 31
5 RAZPRAVA ........................................................................................................................... 56
6 SKLEP ................................................................................................................................... 58
7 LITERATURA ....................................................................................................................... 59
8 PRILOGE .............................................................................................................................. 61
KAZALO PREGLEDNIC
Preglednica 1: Primerjava knjige in filma Matilda .............................................................................. 27
Preglednica 2: Opiši, kako je videti Matilda in kakšen je njen značaj – film ....................................... 31
Preglednica 3: Opiši, kako je videti Matilda in kakšen je njen značaj – film ....................................... 32
Preglednica 4: Opiši, kako je videti Matilda in kakšen je njen značaj – knjiga ................................... 32
Preglednica 5: Opiši, kako je videti Matilda in kakšen je njen značaj – knjiga ................................... 33
Preglednica 6: Kaj je Matildina posebnost? – film ............................................................................... 34
Preglednica 7: Kaj je Matildina posebnost? – knjiga ........................................................................... 34
Preglednica 8: V katerem prizoru si prepoznal/-a to posebnost? – film ............................................... 34
Preglednica 9: V katerem prizoru si prepoznal/-a to posebnost? – knjiga ........................................... 35
Preglednica 10: Opiši, kako je videti Matildin oče in kakšen je njegov značaj – film .......................... 35
Preglednica 11: Opiši, kako je videti Matildin oče in kakšen je njegov značaj – film .......................... 36
Preglednica 12: Opiši, kako je videti Matildin oče in kakšen je njegov značaj – knjiga ...................... 37
Preglednica 13: Opiši, kako je videti Matildin oče in kakšen je njegov značaj – knjiga ...................... 37
Preglednica 14: Opiši, kako je videti Matildina učiteljica in kakšen je njen značaj – film .................. 38
Preglednica 15: Opiši, kako je videti Matildina učiteljica in kakšen je njen značaj – film .................. 39
Preglednica 16: Opiši, kako je videti Matildina učiteljica in kakšen je njen značaj – knjiga ............... 39
Preglednica 17: Opiši, kako je videti Matildina učiteljica in kakšen je njen značaj – knjiga ............... 40
Preglednica 18: Opiši, kako je videti ravnateljica šole in kakšen je njen značaj – film ....................... 40
Preglednica 19: Opiši, kako je videzi ravnateljica šole in kakšen je njen značaj – film ....................... 42
Preglednica 20: Opiši, kako je videti ravnateljica šole in kakšen je njen značaj – knjiga ................... 42
Preglednica 21: Opiši, kako je videti ravnateljica šole in kakšen je njen značaj – knjiga ................... 43
Preglednica 22: Katere tri prizore iz filma si si najbolj zapomnil/-a? Zakaj? – Film .......................... 44
Preglednica 23: Katere tri dogodke iz knjige si si najbolj zapomnil/-a? Zakaj? – Knjiga ................... 45
Preglednica 24: Opiši dogajanje, ki je sledilo, ko je Bruce pojedel ravnateljičino torto. Kako se je
počutil? – Film ...................................................................................................................................... 46
Preglednica 25: Opiši dogajanje, ki je sledilo, ko je Rafko pojedel ravnateljičino torto. Kako se je
počutil? – Knjiga ................................................................................................................................... 46
Preglednica 26: Kakšna je bila Bruceova kazen za to dejanje? Kaj meniš o taki kazni z nasiljem? –
Film ....................................................................................................................................................... 47
Preglednica 27: Kakšna je bila Rafkova kazen za to dejanje? Kaj meniš o taki kazni z nasiljem? –
Knjiga .................................................................................................................................................... 47
Preglednica 28: Kaj je Dušilka? – Film................................................................................................ 48
Preglednica 29: Kaj je Dušilka? – Knjiga ............................................................................................ 48
Preglednica 30: Kakšen odnos sta imeli Matilda in učiteljica? – Film ................................................ 48
Preglednica 31: Kakšen odnos sta imeli Matilda in učiteljica? – Knjiga ............................................. 49
Preglednica 32: Kakšen odnos sta imeli Matilda in ravnateljica? – Film ............................................ 49
Preglednica 33: Kakšen odnos sta imeli Matilda in ravnateljica? – Knjiga ........................................ 49
Preglednica 34: Kako bi opisal/-a odnos med učiteljico in ravnateljico? – Film................................. 50
Preglednica 35: Kako bi opisal/-a odnos med učiteljico in ravnateljico? – Knjiga ............................. 50
Preglednica 36: Kako bi opisal/-a odnos med Matildo in preostalimi člani družine (očetom, mamo in
bratom)? – Film .................................................................................................................................... 50
Preglednica 37: Kako bi opisal/-a odnos med Matildo in preostalimi člani družine (očetom, mamo in
bratom)? – Knjiga ................................................................................................................................. 51
Preglednica 38: Opiši Matildin krog prijateljev. – Film ...................................................................... 51
Preglednica 39: Opiši Matildin krog prijateljev. – Knjiga ................................................................... 51
Preglednica 40: Kako bi komentiral/-a, ocenil/-a film? Razloži, zakaj ti je bil ali ni bil všeč. ............. 52
Preglednica 41: Kako bi komentiral/-a, ocenil/-a knjigo? Razloži, zakaj ti je bila ali ni bila všeč. ..... 53
Preglednica 42: Zdaj, ko si si že ogledal/-a film, ali si želiš prebrati tudi knjigo? Razloži, zakaj da ali
ne. .......................................................................................................................................................... 54
Preglednica 43: Zdaj, ko si že prebral/-a knjigo, ali si želiš ogledati tudi film? Razloži, zakaj da ali ne.
............................................................................................................................................................... 55
10
1 UVOD
Branje je za vsakega otroka zelo pomembno, danes pa je preživljanje prostega časa vedno bolj
posvečeno medijem, saj so vizualno podprte pripovedi veliko preprostejše za uporabo kot
branje knjige, zato otroci berejo vedno manj. Vloga učiteljev in staršev je, da otroka
spodbudijo in motivirajo za branje. Pomembno je zavedanje, da branje kakovostnih knjig vodi
do bralne zmožnosti, posledično pa tudi do bralne pismenosti. Otroci bodo bralci za vse
življenje. Prvo srečanje s knjigo se začne že zelo zgodaj, zato je pomembno, da smo pri izbiri
kritični, kritičnosti pa moramo naučiti tudi otroka, da pozneje sam lahko izbira knjižne in tudi
vizualno podprte pripovedi, ki so primerne zanj. Otrokovo dojemanje vsebine prek knjige ali
filma je lahko zelo različno, so pa vizualno podprte pripovedi za otroke prijetnejše, saj ne
vključujejo dolgega procesa branja. Zavedati se moramo, da kljub vsemu branja ne more
nadomestiti, saj otroci tako ne morejo razvijati bralnih zmožnosti. Veliko lahko pripomoremo
tudi učitelji pri književnem pouku, s tem da otroke spodbujamo k branju knjig in jim jih
približamo na najboljši mogoč način.
11
2 TEORETIČNI DEL
2.1 KNJIGA IN BRANJE
V našem delu sveta je branje knjig del kulturne tradicije. Raziskave in izkušnje kažejo (prim.
Knaflič, 2012), da so otroci, ki so deležni branja in odraščajo obkroženi s knjigami, v šoli
večinoma uspešnejši. Otroku je v domačem okolju treba zagotoviti dostop do knjig in drugega
bralnega gradiva, vendar ob zavedanju, da nekaterih otrok poslušanje branja ne pritegne in da
nekateri otroci kljub vsemu odraščajo brez domačih knjig in slikanic. Otrok, ki tako ne razvije
zanimanja za branje, bo svoje znanje in izkušnje pridobival na druge načine. Pomembno je, da
otroku, ki rad vidi, da mu kdo bere, omogočimo te izkušnje in možnost, da bo imel tudi
kakšno svojo knjigo.
L. Knaflič (2012) pojasnjuje, da otroci enake zgodbe lahko doživljajo povsem drugače, prav
tako pa bo isti otrok pri različni starosti dobro »večplastno« zgodbo doživljal različno. Otrok
pri sprejemanju in dojemanju zgodb izhaja iz lastnih izkušenj, svojega videnja sveta pa tudi iz
sposobnosti za dojemanje zgodbe, zato ima zgodba na otroka različen vpliv. Da otroka
ustrezno motiviramo za poslušanje zgodbe, moramo izhajati iz njegovega zanimanja, njegove
razvojne starosti in nazadnje tudi bralnega okusa odraslega, ki otroku zgodbo bere. Odrasli naj
bi otrokom brali z užitkom, saj le tako lahko na otroka prenesemo svoje navdušenje.
Pomembno je torej, da so otroku knjige dostopne, da jih lahko izbira samostojno in da so del
njegovega vsakdanjika.
2.1.1 KNJIGA IN MLADINSKA KNJIŽEVNOST
I. Saksida (2001) pojem mladinska književnost opredeljuje kot besedno zvezo, sestavljeno iz
prilastka mladinska in jedra književnost. Torej, to je književnost posebnega tipa. Povezujemo
jo z vsemi tremi členi predmetnega področja literarne vede, tj. z avtorjem, besedilom in
naslovnikom.
Mladinska književnost v ožjem pomenu besede (prim. Saksida, 2001) vključuje otroško in
najstniško književnost, kamor umeščamo dela, napisana posebej za mladino, dela, ki so bila
napisana kot nemladinska, vendar so med recepcijo postala mladinska, priredbe in predelave.
M. Kobe (1987) piše, da med predelave umeščamo priredbe ljudskega izročila, priredbe in
predelave avtorskih del, ki so v izvirnikih namenjene mladini, ter priredbe in predelave
avtorskih del, ki so bila v izvirnih namenjena odrasli populaciji.
Mladinska književnost je naslovniška zvrst književnosti. Namenjena je namreč mlademu
bralcu – otroku, mladostniku do 18. leta starosti. Čeprav so prvotno besedila namenjena
mlademu bralcu (prim. Saksida, 2001), lahko najkakovostnejša mladinska dela nagovorijo
tudi odrasle – so torej naslovniško univerzalna oz. naslovniško odprta. Zadovoljijo lahko
bralni okus mladine in tudi odraslih bralcev.
Avtorji mladinske književnosti so navadno odrasli. Avtorjevo doživljanje otroštva oz. njegovo
vživljanje v otroka je torej pomemben člen v mladinski književnosti. I. Saksida (2001) pravi,
da je mladinska književnost dialog odraslega pisca z otroštvom. Mladinska književnost se od
nemladinske loči po vsebinskih (motivi, teme, žanri) in oblikovnih značilnostih, prav tako pa
je mogoče opaziti tudi vsebinske, idejne in slogovne vzporednice.
12
2.1.2 VPLIV KNJIGE IN BRANJA NA OTROKA
M. Grosman (2004) branje opredeljuje kot nekaj, kar vsak posameznik dojema drugače.
Beremo za to, da se nekaj naučimo in da nadgrajujemo svoje znanje. Prek branja se naučimo
spremljati tudi mnenja in poglede na svet ljudi različnih kultur. Lahko pa tudi bežimo iz
stvarnosti v namišljeni svet.
Branje je nenadomestljiva vaja v rabi jezika; prispeva k izboljšanju in tudi razvoju vseh
drugih jezikovnih zmožnosti, kot so: pisanje, poslušanje in govorjenje. Strokovnjaki
pripisujejo branju največji pomen za razvoj pismenosti, predvsem jezikovno sporazumevanje.
Dobro razvita sposobnost jezikovnega razumevanja oz. komunikacijska sposobnost je
pomembna za ustvarjanje dobrih človeških odnosov v krogu družine in prijateljev (prim.
Grosman, 2004).
M. Grosman (2004) pojasnjuje, da za začetke branja ni nikoli prezgodaj niti nikoli prepozno.
Prav tako meni, da branje ne sme postati sredstvo za mašenje zapolnjevanje časa otrok, kot se
pogosto dogaja pred obroki, saj jih knjige v tem času ne zanimajo in samo neučinkovito
polnijo čas.
D. Golli (1996) pojasnjuje, da je poznavanje značilnosti in razvoja začetnega branja učitelju v
pomoč, da razume, kako težavna je pot do tekočega branja z razumevanjem. Začetnik premika
oči od črke do črke, saj ne more še zajemati celih besed, kar je značilno za izkušenejšega
bralca. Na začetku otrok črke polglasno izgovarja (črkuje), nato jih izgovarja hitreje,
povezano in z naglasom na pravem mestu. Pomembno je, da otrok pozna zvezo med glasovi
in črkami, zato psihologi poudarjajo pomen analitično-sintetične metode opismenjevanja.
Beremo za to, da besedilo razumemo, zato že ob začetku opismenjevanja želimo doseči
razumevanje prebranega.
V nadaljevanju so predstavljene metode, ki izboljšujejo razumevanje prebranega besedila
(prim. Grginič, 1996):
1. analitično-sintetična metoda, ki omogoča dobro prepoznavanje črk;
2. sočasno branje in pisanje, kar prispeva k natančnejšemu branju;
3. pri vseh učnih predmetih enako skrbno pomagamo brati in razumeti besedila;
4. prve besede postavljamo v govorjeno sobesedilo, ki omogoča boljše razumevanje in daje
besedam pomen (npr. to je Eskim, živi …);
5. po nareku učencev učiteljica zapiše povedi na tablo, vsako v svojo vrsto, saj to vpliva na
zaznavanje povedi in olajša razumevanje, saj so sodelovali pri njihovem nastanku.
Zelo pomembne so tudi vaje glasnega branja, ker pripomorejo k natančnemu prepoznavanju
črk in izgovarjavi vseh glasov besede. Glasno branje tudi omogoča lažje nadzorovanje
učencev pri branju. Na izboljšano tehniko branja in boljšega razumevanja besedil (prim.
Grginič, 1996) pa vpliva tudi dobro branje učiteljice. Pomembno je, da učenci besedilo
razumejo. Bolje ga razumejo, če ga prej tiho preberejo, zato tiho branje uvajamo že v prvem
razredu kot samostojno branje poznejših besedil in kot pripravo za glasno branje.
Pomembna so kakovostna besedila, če želimo zadostiti cilju, da branje vpliva na bogatenje
besednega zaklada. Izbrati moramo vsebinsko zanimive knjige z bogatim besediščem in
napisane v razumljivem jeziku. Besedilo mora biti tudi primerno otrokovi razvojni stopnji.
Otroke pritegnejo uporaba neobičajnih besed, rime in besedne igre, ki so najbolj uporabljene v
13
pesništvu. Dobre zgodbe lahko kljub preprostosti vsebujejo pomembna sporočila, besedila z
odprtim koncem pa ga še bolj spodbujajo k razmišljanju in samostojnemu nadaljevanju
zgodbe. Za usvajanje in poglabljanje znanja je namenjena poučna literatura, ki obravnava
določeno področje na otroku primeren način. Prav tako imamo knjige za urjenje logičnega
mišljenja, ki so priljubljene med otroki (prim. Knaflič, 2012).
L. Knaflič (2012) piše, da je pri branju leposlovja pomembno, da spremljamo otrokov odziv.
Če je knjiga zanj pretežka, jo za nekaj časa odložimo. Za pogovor o občutljivih temah so
odlično izhodišče knjige s čustveno in socialno komponento, saj je te teme težko načeti (npr.
pomoč ljudem v stiski, nasilje, zloraba, morala itn.). Pazimo, da izberemo kakovostna
besedila glede na bralni okus otroka in odraslega. Branje in poslušanje mora biti zanimivo in
užitek za oba.
2.1.3 POMEN BRANJA ZA OTROKOV RAZVOJ
Otroke starši uvajajo v svet pismenosti že nekaj let pred vstopom v šolo. K temu jih
spodbujajo zanimanje in radovednost otrok, lastne izkušnje ter želje. Starši s svojim
ravnanjem, stališči in odnosom do branja vplivajo na nadaljnji otrokov odnos do knjige.
Knjige otrokom nudijo bogastvo besed, dogodkov, misli in vedenj. Z branjem in s
pripovedovanjem otrok pridobi veliko znanj in vedenj o najrazličnejših pojavih (prim.
Knaflič, 2003) iz sveta in življenja. Otroku poslušanje branja knjige poleg vsega pomeni tudi
bližino staršev in skupno opravljanje neke dejavnosti. Otrok ob takšnih skupnih dejavnostih
(prim. Knaflič, 2003) dobi občutek večje povezanosti in varnosti.
L. Knaflič (2012) meni, da poznamo veliko razlogov, zakaj je otroku dobro brati; to velja
predvsem za predšolsko obdobje pa tudi pozneje, dokler je pripravljen poslušati branje.
Ugoden vpliv branja je mogoče zaslediti na različnih področjih otrokovega razvoja: na
jezikovnem, spoznavnem, čustvenem, socialnem, na kulturnem …
Jezikovni vidik
Branje predšolskim otrokom ima pomemben učinek, saj otrok tako spoznava in se uči knjižni
jezik. Otrok se najprej (na)uči jezik družinskega okolja, ki ima svoje značilnosti in omejitve.
Odrasli v vsakdanjem življenju uporabljajo besede, ki so odvisne od kraja prebivanja,
družinske kulture, izobrazbe, vrednot itn. Za otroka je pomembno, da pred vstopom v šolo
spozna tudi knjižno obliko maternega jezik. Ko otrok posluša branje, si tako bogati besedni
zaklad, spoznava njemu nove ali manj uporabljene besede in oblike izražanja. Ko otroku na
tak način približamo knjižni jezik, mu olajšamo poznejše učenje branja in pisanja (prim.
Knaflič, 2012).
Spoznavni (kognitivni) vidik
Zaznavanje, mišljenje in pomnjenje so temeljne funkcije spoznavnega razvoja, ki zajema tudi
tvorjenje pojmov, dojemanje njihovih odnosov, usmerjanje in osredinjenje pozornosti, učenje
itn. Spremljanje zgodbe, iskanje povezav med dogodki, iskanje vzrokov in posledic spontano
otroka vodijo k razmišljanju. Poslušanje zgodb, resničnih ali izmišljenih, uvaja otroka v
življenje in spoznavanje sveta okrog njega. Pridobljeno znanje in splošna razgledanost
omogočata, da otrok bolje razume dogajanje okrog sebe in se lažje znajde v novih
14
okoliščinah. S knjigami lahko otroci poglobijo svoje znanje zlasti na področjih, ki jih še
posebej zanimajo. Prav tako lahko knjige močno razburijo otrokovo domišljijo. Otrok, ki mu
starši berejo, ima prek knjig priložnost, da spoznava značilnosti pisanja in tako postopoma
dojema, kako je ustno besedilo pretvorjeno v pisno (prim. Knaflič, 2012).
Čustveni vidik
Za otroke imajo besedila pogosto močno izraženo čustveno komponento. Otrok skozi zgodbo
podoživlja usodo glavnega junaka, njegova doživetja in čustva. Pomembno za otrokov
čustveni razvoj in dozorevanje je zlasti to, da v varni bližini staršev ali drugih odraslih
spoznava in prepoznava različna čustva pri drugih in pozneje tudi pri sebi, se z njimi »bojuje«
in jih obvladuje. Zgodbe iz knjig so lahko za otroke neke vzporedne izkušnje pristnim
življenjskim izkušnjam, iz katerih se lahko otroci veliko naučijo. Če otrok izraža željo po
ponovnem branju iste zgodbe, ga pri tem vodijo različni motivi, npr. da večkrat premaga strah
in vedno znova dočaka srečen konec; da z vsakim vnovičnim poslušanjem izve nekaj več o
zgodbi, ki je sprva ne razume, itn. (prim. Knaflič, 2012).
Socialni in kulturni vidik
Kultura in jezik sta povezana in otrok ju spontano usvaja tudi prek otroške književnosti. V
zgodbah otrok spoznava odnose, ki se prepletajo med ljudmi v družini, med vrstniki in v širši
okolici, navade, običaje, vrednote itn. Odnosi med literarnimi liki so podlaga in hkrati
priložnost za pogovor in razlago, zakaj se je nekaj zgodilo, tako kot se je, kako se je glavni
junak odločal in izbral svojo pot, kakšne so bile njegove vrednote itn. Otroku s pomočjo
zgodbe lažje razložimo abstraktne pojme (npr. poštenost) ob konkretnem dogodku v knjigi
(prim. Knaflič, 2012).
Estetski vidik
Prvi stik s knjigo se za otroka običajno začne s pogledom na naslovnico. Ilustracije na
naslovnici napovedujejo vsebino, nadalje pa spremljajo ali dopolnjujejo besedilo oz. vsebino.
Kakovostna ilustracija razvija občutljivost za likovno izražanje, poveča in obogati doživljajski
učinek besedila in sproža dodatne miselne procese. Z otrokovo starostjo se vloga ilustracije
spreminja – običajno se razmerje med sliko in besedilom zmanjšuje. Pomembna je tudi
motivacijska vloga ilustracije; boljša kot je ilustracija, bolj otroka pritegne in mu vzbudi
zanimanje za vsebino zgodbe. Za mlajšega otroka je ilustracija vedno lahko podlaga za
pogovor o(b) knjigi (prim. Knaflič, 2012).
2.1.4 BRALNI RAZVOJ OTROKA
M. Kordigel Aberšek (2008) pojasnjuje, da otrokov bralni razvoj sovpada z njegovim
emocionalnim, kognitivnim, moralnim, socialnim in jezikovnim razvojem, zato ga delimo na
več obdobij. Od posameznika je odvisno, kako dolgo traja posamezna doba, vendar si vse
sledijo v enakem zaporedju:
senzomotorno obdobje, ki traja do konca 1. leta;
15
obdobje otrokove praktične inteligence, ki traja do 2./3. leta;
obdobje intuitivne inteligence, ki traja od 2./3. leta do 7./8. leta;
obdobje konkretnih in logičnih intelektualnih operacij, ki traja od 7./8. leta do 12.
leta;
obdobje abstraktne inteligence – to se začne po otrokovem 12. letu.
Senzomotorno obdobje in obdobje praktične inteligence
V teh obdobjih otrok še ne pozna sistema jezikovnih znakov do te mere, da bi lahko z njihovo
pomočjo komuniciral z okolico ali razmišljal o svetu. Značilno je le zaznavanje zvočne
komponente besedila, rime in ritma, ki vpliva na njegovo poznejšo dojemljivost. Po
Piagetovem mnenju ima pozneje na voljo pet tipov diferencialnih znakov, s katerimi lahko
komunicira z okolico: posnemanje in ponavljanje, simbolna igra, otroška risba, notranja slika
in jezik (prim. Kordigel Aberšek, 2008).
Obdobje intuitivne inteligence
To obdobje delimo na dve fazi, in sicer na obdobje egocentrične recepcije (otrok zaznava
besedilne signale po merilu enakosti ali podobnosti z realno okolico) in naivno pravljično
obdobje (preseganje egocentričnega izbora in otrokovo odpiranje domišljijskim svetovom).
Obdobje egocentrične recepcije se začne, ko otrok začne dojemati tudi vsebino v književnosti
in ne le zvočnega in čustvenega segmenta. Da bi zgodbo razumel, mora imeti že vrsto
predstav. te pa si prikliče v spomin s pomočjo besede. Otrok se sreča z realnim literarnim
svetom in domišljijskim literarnim svetom, bistvena razlika, ki ju loči, pa je miselna shema.
Realni literarni svetovi so urejeni po objektivni miselni shemi, medtem ko so domišljijski
svetovi oblikovani po subjektivni miselni shemi. Obe miselni shemi potekata vzporedno.
Posebej pa otrok doživlja besedila, v katerih srečuje in prepoznava samega sebe, besedila, ki
ponujajo odprtost za identifikacijo, nadomeščanje igre, besedila, ki jih lahko prilagodi lastnim
potrebam in možnostim razmišljanja o njegovih pravilih in svetu.
Naivno pravljično obdobje se začne, ko otrok doseže prag zrelosti za recepcijo pravljice, in
traja, dokler otrok ne loči pravljičnega sveta od realnega. Ko vedo, kje je meja, ne govorimo
več o naivnem pravljičnem obdobju. V tem obdobju se še vedno težko zanima za kaj drugega
kot zase, opaža pa književne osebe, ki so kot on sam. Kmalu za tem pa začne dojemati tudi
živali. Otrok zaznava pravljična bitja in že razume njihovo vlogo ter razume povezavo
dogajanja naprej. Kako otrok dojema lik, je odvisno od tega, ali je pozitiven lik, ki je zanj
prijazen in lep, ali negativen lik, ki je zanj grd (prim. Kordigel Aberšek, 2008).
Obdobje konkretnih in logičnih intelektualnih operacij
To je doba bralca kot heroja. Otrok je tu že sposoben razmisliti, preden se odloči za neko
dejanje. Postane socialno bitje in spremenijo se njegovi moralni občutki. Najljubša besedila te
dobe so fantastične pripovedi, saj lahko dojema tudi zapletene značaje in ne samo dobrih in
slabih. Pomembno je, da otrokom knjigo fizično približamo, saj je to obdobje, ko posegajo po
knjigah, ki so jim všeč. Občutek estetskega in fizičnega udobja jim daje prav branje (prim.
Kordigel Aberšek, 2008).
16
Obdobje abstraktne inteligence
Ta nastopi v obdobju adolescence po 12. letu starosti. V njem mladostnik razmišlja o sebi,
avtoriteti in o moralnih vprašanjih. Opazimo zanimanje za pustolovske romane, ki so vezani
na realni svet. Bralci posežejo tudi po strokovni literaturi, saj so že zmožni abstraktnega
mišljenja (prim. Kordigel Aberšek, 2008).
2.1.5 MOTIVACIJA ZA BRANJE
Otrok si želi, da bi se naučil brati. Naloga staršev je, da mu pomagajo razumeti njegovo željo
in mu pomagajo tudi pri njenem izpolnjevanju. P. Kropp (2000) našteje pet vzrokov, zakaj se
otrok želi naučiti brati:
I. branje mu pomaga osmišljati svet, v katerem živi;
II. branje kot tako je najpomembnejša socialna sposobnost, ki jo otrok potrebuje v šoli in
pri igranju;
III. branje je zabavno;
IV. branje je čudovit način, da otrok čas preživi z nami;
V. branje otrok razume kot zelo »odraslo«, saj očka in mamica to vedno delata.
Najnovejši teoretiki s področja motivacije pojmujejo motivacijo kot večdimenzionalni
konstrukt z nizom ciljev in prepričanj, ki usmerjajo vedenje. Ugotovitve kažejo, da so otroci
motivirani na različne načine in različne bralne vsebine ter poudarjajo, da so resnično
motivirani bralci bolj zavzeti za branje in imajo do branja (prim. Bucik in Pečjak, 2004) tudi
bolj pozitiven odnos.
Prepoznavanje različnih elementov bralne motivacije je prvi korak k razumevanju in
spodbujanju zavzetosti za vseživljenjsko branje. Raznolikost bralne motivacije lahko
opredelimo kot nadpomenko za različne motivacijske dejavnike, ki človeka spodbujajo k
branju, dajejo smisel bralnemu procesu in na tak način posamezniku pomagajo, da vztraja do
cilja ter si bralno izkušnjo želi ponovno doživeti. Pedagoške delavce bralna motivacija zanima
zaradi dveh dolgoročnih ciljev (prim. Bucik in Pečjak, 2004):
1. kako naj šola učence spodbuja, da bodo razvili trajen interes za branje, da bodo brali v
prostem času za razvedrilo ali zabavo in tako bogatili svoje življenje;
2. kako naj šola spodbuja branje kot sredstvo za učenje in s tem željo po znanju, ki
omogoča, da posameznik ostane vse življenje radoveden.
Pomembno je, da interes za branje začnemo razvijati že v predšolskem obdobju, saj je ta
pomemben za poznejše bralne dosežke. Rezultati pri nas in v tujini kažejo, da so učenci, ki so
se že v zgodnjem otroštvu srečali s knjigo in doživljali branje (prim. Bucik, 2003) kot nekaj
pozitivnega, bralno aktivnejši in dosegajo tudi boljše bralne dosežke.
N. Bucik (2003) pojasnjuje, da vsak otrok poišče drugačno motivacijo za branje. Nekateri se
radi zatopijo v knjigo – eni berejo, ker so radovedni in si želijo veliko izvedeti, za druge pa
branje predstavlja izziv in raje berejo zahtevna besedila. Prav tako je pomemben motiv tudi
socialna interakcija, saj nekateri berejo tudi za to, da s prijatelji pozneje izmenjujejo mnenja
in se pogovarjajo o knjigah. Imamo pa tudi take učence, ki berejo samo za to, da ustrežejo
učiteljici in se prilagodijo večini v razredu. Veliko jih bere tudi zato, ker si želijo slišati
pohval in priznanj ali boljših ocen in nagrad. Cilj učitelja pa je vzbuditi zanimanje, spodbuditi
17
pozitiven odnos do branja, povečati bralne dosežke in aktivnost branja. Učenci so si med
seboj različni in posledično različno motivirani za branje, zato je pomembno, da k
posameznim skupinam pristopamo z različnimi strategijami.
N. Bucik (2003) meni, da se notranja motivacija nanaša na notranjo željo posameznika, in
sicer ne glede na to, ali ima aktivnost zunanjo vrednost. Notranje motiviran otrok bo sam
izbiral knjige in jih bral v prostem času. Otrok, ki je tako zatopljen v branje, pogosto izgubi
občutek za čas in išče vsako priložnost za branje knjig. Tak otrok ne potrebuje nobene
zunanje nagrade, ampak samo njegovo spontano izkušnjo z branjem in užitkom ob tem. Ob
tem ne smemo pozabiti, da na razvoj notranje motivacije vplivata tudi posameznikova
svoboda in avtonomnost, saj je možnost izbire pomembna spodbuda.
Raziskovalci so skladno s teorijo samodoločenosti potrdili, da imajo pri notranji motivaciji
pomembno vlogo trije psihološki mehanizmi: kompetentnost, pripadnost in avtonomnost ter
še sledenje posameznikovim osebnim interesom in socialno sodelovanje (prim. Bucik in
Pečjak, 2004).
Občutek, da si sposoben ali učinkovit pri določeni aktivnosti (da si kompetenten), je pri
razvoju notranje motivacije in kritičnosti učenca do branja ključen. Učenci, ki se čutijo
sposobne in uspešne, so notranje bolj motivirani in manj zaskrbljeni. Notranjo motivacijo
lahko spodbujamo z nalogami, zanimivimi za učence, torej s takšnimi nalogami, ki jih imajo
za izziv in jim omogočajo napredek ter ne presegajo njihovih zmožnosti (prim. Bucik in
Pečjak, 2004). Ob neravnovesju med izzivi/zahtevami in sposobnostmi se učenec lahko
dolgočasi ali pa postane zaskrbljen, do česar pogosto pride v razredu.
Kot smo že omenili (prim. Bucik in Pečjak, 2004), je drug pomemben mehanizem za
spodbujanje notranje bralne motivacije avtonomnost ali svoboda učenca, ki mu daje
priložnost za izbiro. Učitelji, ki dajejo učencem možnost izbire in spodbujajo njihovo
avtonomnost, po izsledkih raziskav ustvarjajo dobre pogoje za razvoj notranje motivacije.
Glavni cilj bralnega pouka so namreč učenci, ki se bodo sami odločali za branje oz. to
dejavnost izbirali zaradi branja samega. Različne študije kažejo, da ko učenci sami izberejo
bralno nalogo, izražajo večje zanimanje in užitek za branje, so ustvarjalnejši, naloge
doživljajo bolj pozitivno, sodelovanje med učenci se poveča (v primerjavi s situacijami, v
katerih so bili bolj nadzorovani).
Učitelji, ki se osredinjajo na avtonomnost učencev, na tak način dvigujejo njihovo notranjo
motivacijo ter hkrati povečujejo njihov občutek kompetentnosti in samospoštovanje. Tak
učenec ja zato bolj zainteresiran za delo in bolj zaupa v svoje odločitve, saj čuti, da lahko
odloča o svojem učnem (bralnem) procesu v povezavi z organiziranjem, načrtovanjem,
določanjem ciljev in s preverjanjem. Učenci lahko z avtonomnimi nalogami razširijo svoje
interese. Učenci naj bi branje razumeli kot način komunikacije, kot iskanje informacij in
užitek. Avtonomnost učencev je zato po mnenju strokovnjakov (prim. Bucik in Pečjak, 2004)
pogoj za optimalen razvoj bralne pismenosti.
Možnost izbire pomembno prispeva k motivaciji za branje, saj so knjige, ki jih imajo učenci
najraje, tiste, ki so si jih za branje izbrali svobodno. Pri spodbujanju motivacije za branje so
uspešnejši učitelji, ki dajejo učencem možnost izbire, zanimive naloge, oblikujejo sodelovalne
bralne situacije in spodbujajo aktivno branje. Pomembno je, da je učitelj prepričan, da so
učenci sposobni samostojnega učenja. Eden izmed ciljev poučevanja (prim. Bucik in Pečjak,
2004) je učencem pomagati, da se znajo sami odločati, tega pa se je mogoče naučiti le z
dovolj prakse, zato je pomembno, da učenci dobijo priložnost za izbor med bralnimi gradivi.
Sodeč po rezultatih študij, učenci nikoli ne izberejo premalo zahtevnega gradiva – nasprotno
učenci izberejo gradivo, ki jim omogoča zahtevnejše delo.
18
Učenci torej znajo biti kritični pri izbiri gradiva in hkrati upoštevajo raven svojega znanja v
primerjavi z zahtevnostjo besedila. Učence bolj zanimajo besedila (prim. Bucik in Pečjak,
2004), ki so po zahtevnosti primerna njihovim sposobnostim, prav tako pa pri takih besedilih
pogosteje uporabljajo bralne strategije za razumevanje. Iz raziskav je razvidno, da zavzeti
bralci, ki so motivirani za branje in imajo razvito bralno razumevanje, z branje nadgrajujejo
svoje znanje in znajo poiskati ključne misli v besedilu med branjem.
Posebej pomembno je upoštevati tudi posameznikov osebni interes pri spodbujanju motivacije
za branje. Ta vpliva na cilje, ki si jih zastavijo učenci: če jih besedilo in naloga zanimata,
branje razumejo kot sredstvo za doseganje svojih ciljev, kot sredstvo za iskanje informacij in
kot užitek. Če upoštevamo posameznikov interes (prim. Bucik in Pečjak, 2004), to vpliva tudi
na užitek doživljanja, na vključenost v nalogo, prav tako pa tudi na vrednotenje naloge same.
Učenci, ki imajo za branje besedila interes, se vanj bolj poglobijo, ga bolje obdelajo, bolj
kritično razmišljajo o njem ter mu namenijo več časa in napora.
N. Bucik in S. Pečjak (2004) učiteljem predlagata posebna načela za pospeševanje notranje
motivacije za branje v razredu. Prvo načelo je načelo zanimivega branja. Gre za to, da učitelj
učencem omogoči branje raznolikega književnega gradiva različnih težavnostnih stopenj.
Velja namreč tudi, da ko učenec s pomočjo neke knjige zadovolji svoj lastni interes, si v
prihodnje želi prebrati še več knjig, ki so ji podobne. Ne smemo pozabiti na to, da učenci
bolje razumejo besedilo, ki je zanje zanimivo, v primerjavi s tistim, ki jih ne zanima.
Otrokov interes za branje je treba razvijati skladno z njegovimi preostalimi interesi oziroma
upoštevati individualnost vsakega otroka posebej. To načelo je treba upoštevati zlasti zato, ker
strokovnjaki ugotavljajo, da je otrokov zgodnji interes za branje pomemben pri poznejših
bralnih dosežkih. Otroci, ki so zainteresirani za branje že v predšolskem obdobju (prim. Bucik
in Pečjak, 2004), se tudi pozneje večkrat lotijo branja in aktivnosti, povezanih s tem, in
postanejo boljši bralci kot tisti manj zainteresirani.
Nasprotno pa je z zunanjo motivacijo, ki se kaže samo ob zunanji spodbudi. Otrok bere, da bi
dobil točke ali zlate zvezdice, pohvalo učitelja in dobre ocene. Ti cilji so močni, ker imajo
takojšnji vpliv, vendar so tudi kratkoročni. Ko je cilj dosežen, bralna aktivnost ne poteka več,
zato morajo učitelji, če želijo, da bi se aktivnost nadaljevala (prim. Bucik, 2003), uvesti nov
cilj.
Raziskave kažejo razlike v uspešnosti pri branju – oceni branja kot prvini zunanje motivacije
med fanti in dekleti. Dekleta naj bi bila namreč zunanje bolje motivirana kot fantje. Kažejo se
tudi razlike v stopnji zunanje motivacije pri uspešnejših oz. manj uspešnih bralcih (prim.
Pečjak idr., 2006), saj so zadnji zunanje manj motivirani.
2.1.6 METODE ZA USTVARJANJE POZITIVNIH IN SPODBUDNIH POLOŽAJEV,
V KATERIH OTROCI SPONTANO DRSIJO V SVET LITERATURE
M. Kordigel Aberšek (2008) navaja različne bralne metode pri otrocih; te so: »večkratno
branje istega besedila, branje v nadaljevanjih, družinsko branje, branje na deževen dan in
metodo žepne pravljice (prav tam: 92).
I. Metoda večkratnega branja istega besedila
Učitelj prebere isto besedilo tolikokrat, kolikokrat si ga zaželijo otroci. Razlog, zakaj ne
smemo zavrniti otrokove želje po ponovnem branju, je dejstvo, da izvira literarnoestetsko
doživetje pri srečanju z že znanim in se otrokom zgodba ob drugem poslušanju zdi še lepša
19
kot ob prvem. Teorija recepcijskega razvoja predvideva, da so otroci ob prvem branju tako
zaposleni z literarnim dogajanjem, da jim zmanjka miselne energije za domišljijsko
kreativnost. Ob drugem poslušanju pa ni več ugibanja, kako se bo zgodba razpletla in ali se bo
končala srečno, zato si lahko ustvarijo domišljijske slike dogajanja. Ob vsakem naslednjem
poslušanju zgodbe si otrok prikliče v spomin podobe oseb in jih še dodatno domišljijsko
dopolni. Prav tako poslušanje zmeraj istih zgodb deluje pomirjajoče, kar zadovolji otrokovo
potrebo po varnosti, saj se otroci v svetu velikih ne počutijo dovolj varne (prav tam: 88).
II. Metoda branja v nadaljevanjih
Sem sodijo predvsem daljša prozna besedila, ki jih v razredu beremo ali pripovedujemo
otrokom v celoti, in sicer tako, da v rednih presledkih preberemo po eno ali dve poglavji. To
je dobrodošla sprememba in predvsem premoč branja celotnega besedila nad besedilnimi
odlomki, ki so jih polna šolska berila. Včasih potem pride so spontanega pogovora o besedilu
takoj ali pa v prostem času, kar spet vzbudi zanimanje za besedilo, ker pričakujejo
nadaljevanje zgodbe. Pomembno je, da so termini za branje redni in da otroci vedo, kdaj bodo
slišali nadaljevanje, saj se bodo od pričakovanja zanj že sami motivirali (prav tam: 90).
III. Metoda družinskega branja
Da bi bila književna vzgoja res uspešna, je treba poseči v otrokovo zunajšolsko okolje, torej
družino. Večina družin vsaj na začetku šolanja kaže zanimanje za otrokovo napredovanje,
torej da bi bil otrok v šoli uspešen. Težava pa nastane, ker šolski program nalaga le neprijetne
naloge v povezavi z urjenjem tehnike branja, zato starše veselje do sodelovanja hitro mine.
Družinsko branje naj bi uvajalo in utrjevalo ter vpeljalo vzorec s knjigo za skupno obliko
preživljanja prostega časa staršev in otrok, ki predstavljajo vir pozitivne energije. Bralni čas,
ki ga namenijo pred spanjem, je prakticiralo veliko družin pred vstopom otroka v šolo, po
vstopu v šolo pa ga opuščajo. Tu se prekine zveza, da je srečanje z literaturo prijetno
doživetje. Otroci imajo običajno oblikovan tak odnos do knjige, kot ga opazijo v družinah, saj
gre za opazovanje vzorca. Če nihče izmed staršev ne bere, tudi otrok največkrat ne razvije
pozitivnega odnosa. Pri vsem tem je pomembno, da otrokove družinske člane pritegnemo v
književno vzgojo, da bosta učiteljevo prizadevanje in otrokovo doživljanje literature doma
drug drugega podpirala in dopolnjevala (prav tam: 91).
IV. Metoda branja na deževen dan
Raziskave kažejo, da je število bralcev sorazmerno veliko v šolskem času, upade, ko se ljudje
zaposlijo in si ustvarijo dom in družino, ter spet naraste, ko otroci odrastejo in ima človek več
časa zase. Tako razgiban pa je tudi letni bralni ritem. Spomladi in jeseni naj bi brali nekoliko
manj, poleti več, največ pa pozno jeseni in pozimi. Kadar je sonce, se sproži spontani refleks,
da bi bilo škoda preživeti dan za štirimi stenami, medtem ko dež kar vabi v naslonjač k
televiziji ali knjigi. Tu pa se osmisli branje na deževen dan. Stremimo k temu, da bi se otroci
čim večkrat odločili za kombinacijo dež in knjiga in ne dež in televizija. Tega pa seveda ne
moremo doseči s pridiganjem, kako slabo je gledanje televizije, ter s prepovedovanjem in z
omejevanjem, saj se pozneje v vzgoji pokaže kot manj uspešna metoda. Bolje je, če otroku
ponudimo »situacijo« in predstavimo, kako lepo bi bilo, če bi prebrali zgodbico v udobnem
naslonjaču. Tako utrjujemo besedno zvezo branje na deževen dan; tako otroku nevsiljivo
krmilimo bralne navade (prav tam: 92).
V. Metoda žepne pravljice
Ta metoda velja za eno najuspešnejših; z njo rešujemo problem nespodbudnega bralnega
okolja. Poteka nekako tako, da dan prej otroke opozorimo, da imamo naslednji dan zanje
presenečenje, da pa morajo biti oblečeni tako, da bodo imeli na svojih oblačilih vsaj en žep.
Naslednji dan jim povemo zgodbico, najbolje tako, ki je nihče ne pozna. Nato si morajo otroci
na papir pravljico »zapisati«. Njihova izbira pa je, kako bodo to naredili. Lahko narišejo
20
ilustracijo, vrsto sličic, lahko kombinirajo sliko in besedo ali pa samo pišejo. Naredijo lahko
tako, kot sami želijo in jim je najprijetneje. Ko delo končajo, papir zložijo v majhen kvadratek
in spravijo v žep. Za domačo nalogo otrokom naročimo, da naj žepno pravljico pripovedujejo
ob kosilu, ko bo zbrana vsa družina. Povedo naj jo toliko osebam, kot je mogoče. Vsakokrat,
ko bodo žepno pravljico povedali, pa naj si v spodnji rob narišejo znak. Ko se bodo vrnili v
šolo, si otroci v skupinah pokažejo, kolikokrat so uspeli pravljico povedati. Opišejo, kako je
bilo, ko so pravljico pripovedovali. Vsak vzame svoje zapiske, enega izmed otrok pa prosimo,
da naj pove pravljico celotnemu razredu. Otroci spotoma preverijo po svojih zapiskih, ali
otrok pripoveduje pravilno. Tako razvijamo otrokovo zmožnost poslušanja, pripovedovanja,
branja in zapisovanja literature (prav tam: 94).
2.2 VIZUALNO PODPRTA PRIPOVED – FILM
2.2.1 OPREDELITEV FILMA
R. Arnheim (2000) piše, da je filmska vzgoja področje umetnosti, ki ima velik vpliv na
bogatenje znanja in oblikovanje stališč otroka. Film vpliva na čustva ljudi in spremeni
njegovo razpoloženje, saj se v filmsko vlogo vživi velika večina gledalcev. To dokazuje, da
ima film poseben vpliv na človeka. Velik pomen pa imajo na gledalca tudi barve. Vsaka
izmed njih ima drugačen vpliv na človeka, zato tudi filmski ustvarjalci uporabljajo barve, da
ustvarijo želen učinek. Pri ustvarjanju filma izstopata tudi zvok in glasba, ki dajeta dodatno
dimenzijo vizualnega dogajanja in tako vplivata na nove čustvene in miselne razsežnosti ljudi.
Film otroka odpelje v drug svet, v katerem raziskuje, spoznava, odkriva itn.
2.2.2 OTROK IN FILM
Otroško doživljanje filma in televizije je še vedno neznanka. Vizualno podprta pripoved
ponuja različne možnosti predstavitve in dogajanja s pomočjo igralcev, in sicer z obrazno
mimiko, s kretnjami in z gibanjem pa tudi z masko, obleko in s pričesko, z jezikovnimi
oznakami ter z oblikovanjem glasu in govora. Z gledanjem otroci že zelo hitro usvojijo rabo
teh sporočil, ne da bi razumeli tudi delovanje vseh uporabljenih znakovnih sistemov. Prav
zaradi uporabe lažjih razumljivih znakovnih sistemov (gesta in gibanje) ima jezik bistveno
manjšo vlogo, kot jo ima pri pisani in brani besedi. Raziskave so pokazale (prim. Grosman,
2004), da se otroci smiselno odzivajo na obrazno mimiko že v prvih mescih po rojstvu, veliko
prej kot začnejo uporabljati prve sestavine jezika. Tako so že dobro izkušeni na področju
nebesedne komunikacije, ob vsem tem pa postane jezikovno sporočanje vse manj pomembno.
M. Grosman (2004) pojasnjuje, da izključna navezanost na vizualno podprto pripoved pri
nekaterih otrocih vodi do zmanjšane uporabe jezika, ki ne zadošča za samostojno branje.
Nekritično sprejemanje risank in filmov otroka tudi ne spodbuja k vzpostavljanju medosebnih
odnosov in h kompleksnejši komunikaciji. Brez zadostne vaje branja pa tudi ne morejo
usvojiti bralne zmožnosti; to tudi pripelje so začaranega kroga navezanosti na vizualno
podprto pripoved. Otroci lahko z nekritičnim gledanjem risank dobijo nenavadne predstave o
svetu in dogajanju, in sicer kot primer, ko je mladostnik, ki je živel v Kaliforniji, ustrelil
svojega vrstnika, si ni mogel niti znal predstavljati, da je ta zares mrtev. Mislil je namreč, da
bo tako kot lik v filmu, ki ga je povozil avtomobil, ponovno oživel. Primanjkljaje, ki
21
nastanejo v otrokovem kognitivnem razvoju, pa je pozneje v starejših letih težko nadomestiti,
ko bi otrok moral razviti že višjo jezikovno in bralno zmožnost.
Vsi prikazani učinki pretiranega gledanja filmov in televizije bi morali dati misliti predvsem
staršem, ki namesto glasnega branja otroke prepuščajo televiziji. Vizualno podprte pripovedi,
filmske različice so za otroke prijetnejše, ker ne vsebujejo dolgega procesa branja. Otroci
vedno bolj gledajo risanke in filme, ki jim na neki način pomenijo nadomestilo branja (prim.
Grosman, 2004). Starši pa se tako, da otroku dajo daljinski upravljalnik v roke, rešijo
napornega glasnega branja z otrokom. Vizualna podprta pripoved pa ne more nadomestiti
branja, saj otroci tako ne morejo razvijati bralne zmožnosti.
Filmi na elektronskih medijih mladim pomenijo nadomestilo za branje knjig. Ko imajo otroci
v šoli težave z branjem, ker so se razvadili z veliko lažje dostopnim in manj naporno vizualno
podprto vsebino (prim. Grosman, 2004) prek filma, se jim zdi obvezno šolsko branje
dolgočasno. Nekateri strokovnjaki opozarjajo, da pretirano gledanje televizije in filmov lahko
celo zavira bralno zmožnost, zato je nujno opozarjati, kako pomembno je branje.
2.2.3 PREDNOSTI IN SLABOSTI FILMA
Prednosti:
ob pravilni uporabi lahko služi tudi kot pripomoček za učenje (prim. Kordigel, 2000).
Slabosti:
filmi vse več otrokom pomenijo nadomestilo za branje;
otroci imajo težave z branjem, ker so se navadili sprejemati le lažje dosegljivo in manj
naporno vizualno pripoved filmov;
starši se ne zavedajo škodljivih posledic pretiranega gledanja filmov in posledično
zanemarjanja zgodnje bralne vzgoje (prim. Grosman, 2004);
pretirano gledanje televizije in filmov lahko celo razgrajuje bralno zmožnost;
raziskave kažejo, da ljudje, ki več gledajo filme, po navadi zasedajo slabša delovna
mesta in imajo slabše medosebne odnose;
otroci se zelo hitro znajo naučiti rokovati s televizijskim upravljalnikom, starši pa se
tako izognejo glasnemu branju in svojo vzgojno dolžnost prepustijo mediju (prim.
Košir, 2001);
agresivni modeli vedenja spodbujajo k posnemanju;
otroci, ki gledajo agresivne scene, se naučijo, kako se je mogoče na jezo odzvati;
sprva se zdi, da gledanje grozljivk in kriminalk sprva na človeka nima vpliva, pozneje
pa spoznamo, da gre za neposreden vpliv na podzavest (prim. Kordigel Aberšek,
Panevski, 1996).
2.2.4 FILM KOT MOTIVACIJA ZA BRANJE
M. Borčič in M. Nakrst (1984) opredeljujeta filmsko vzgojo kot bogato življenjsko izkušnjo
za otroka, ustvarjalno osebnost z različnimi nauki, moralno zavestjo in z vrednotami.
V. Vuk (1977) piše, da vizualni svet ne znižuje zanimanja za knjigo, če znamo to pravilno
vključiti v nove okvire in se ne vdamo prepričanju, da je televizija nekaj slabega.
22
S. Rugelj (2006) trdi, da je izum televizije povzročil to, da je knjiga postala manj zanimiva za
otroke. Film ne zahteva napornega procesa branja, zato je za otroke privlačnejša. Pri gledanju
filma smo manj aktivni in ne razvijamo jezikovnih zmožnosti, te pa so pomembne ravno v
zgodnjih otroških letih. Zaradi televizije naj bi se slabšala socialna razvitost otrok in vedenje,
po drugi strani pa praksa kaže, da medijska besedila otroke motivirajo in v njih zbudijo
zanimanje.
Zgodbe lahko pripovedujemo ali prikažemo. Jezik ni edini način izražanja, s katerim lahko
izrazimo pomen ali povemo zgodbo. Bogate asociacije dobimo s pomočjo slik, z glasbo se
zavedamo čustev oseb, vse to pa iz gledalcev izvabi tudi različne odzive. Če literarno besedilo
predhodno poznamo, kot gledalci vedno čutimo prisotnost tega besedila. Res pa je, da po tem,
ko si film ogledamo, nikoli v celoti ne moremo spremeniti občutkov, ki smo jih doživeli
(prim. Hutcheon, 2013).
K. Erjavec in Z. Volčič (1999) pišeta, da so se včasih otroci igrali zunaj, danes pa je igro
nadomestil medijski svet televizije, računalnika in drugih naprav. Čezmerno gledanje
televizije pa vpliva na naše poglede, znanje, vedenje, učenje in na sposobnost zbranosti, ki je
zmanjšana.
V. Pečjak (1994) piše, da mediji slabo vplivajo na medsebojne odnose v družini, skupini.
Ljudje se združujejo, vendar ne komunicirajo, imajo malo stikov.
Raziskave so pokazale, da televizija vpliva na otrokov delovni spomin, samokontrolo, razvoj
fleksibilnega mišljenja ter na zmožnost načrtovanja in organiziranja ter vztrajanja. Vse te
lastnosti so ključne za kognitivno in socialno delovanje ter uspešnost v šoli. Že kratkotrajna
izpostavljenost neprimernim televizijskim vsebinam vpliva na otroke in njihov razvoj (prim.
Lillard in Peterson, 2011).
2.3 FILM ALI KNJIGA
2.3.1 OTROK IN DOMIŠLJIJA
A. Civardi, D. Fontana in L. Karim Rodovšek (2004) pojasnjujejo, da otroško domišljijo
stimulira branje zgodb; to mu pomaga, da izkusi vrsto lastnih čustev in razvije bralne navade.
Vizualni mediji, kot so televizija, filmi, ki v današnjem času prevladujejo, namreč otroku
puščajo le malo prostora za domišljijo; žal vedno več otrokom pomenijo tudi nadomestilo za
branje leposlovja in pravljic. S tem vplivamo negativno na poznejši otrokov razvoj in bralne
zmožnosti, hkrati pa tudi zaviramo njegov razvoj ustvarjalnosti.
Pri gledanju televizije ta dejavnost ni mogoča, ker so tam informacije polne, pisane,
zaključene in od gledalca zato ne zahtevajo nobene aktivnosti več (prim. Kordigel Aberšek,
2008), domišljije in vključevanja. Otrok je le pasivni spremljevalec tega, kar je ustvarila tuja
domišljija.
M. Kordigel Aberšek (2008) pojasnjuje, da branja vizualno podprta pripoved nikakor ne more
nadomestiti. Pri branju literature mora bralec iz posameznih predstav pomene šele sestaviti in
do tega je mogoče priti šele, ko te podatke dopolni s svojimi predstavami in svojo
domišljijsko aktivnostjo. Avtor na tem mestu opisuje dejstvo, da so bralčeve osebne
23
domišljijske predstave bogatejše in lepše, zato se nemalokrat zgodi, da se mu filmska
upodobitev prebrane knjige zdi revna, vsakdanja.
M. Grosman (1989) opisuje učinke in funkcije branja leposlovja ter opozarja na prispevek
branja k nadaljnjemu razvoju fantazijskih sposobnosti. Te so pomembne za razvoj bralne
sposobnosti in tudi za razvoj analitičnega mišljenja, sposobnosti predvidevanja,
kombinatornih sposobnosti ter sposobnosti razumevanja samega sebe in ljudi okrog nas.
Domišljija ni nekaj, kar se pojavi samodejno (kot na primer vonj, sluh, vid); domišljijo
razvijamo, medtem ko jo uporabljamo. V literarno nespodbudnem okolju pa se dogaja
nasprotno – otroci zvečer ne poslušajo pravljic, ampak gledajo film. Pri gledanju filma si
zraven nič ne domišljajo in izmišljajo, ampak le pasivno spremljajo, kar je ustvarila že tuja
domišljija. Če je televizija edina oblika otrokovega recepcijskega doživljanja, se njegova
domišljija ne bo razvila, še več – celo polenila se bo. Če bomo takemu otroku nato prebrali
knjigo, se mu bo zdela v primerjavi s filmom brezzvezna in dolgočasna. Tega pa se morajo
učitelji zavedati, da ne bi bili preveč razočarani, ko se tak otrok ne bo odzival na njihovo
doživeto branje knjige (prim. Kordigel Aberšek, 2008).
Mladinska književnost osebe pogosto samo imenuje, opisuje pa jih redko. Naloga bralca je, da
iz imena in socialne vloge razbere namig, kakšna oseba je bil. Otrok pa v zgodnji fazi
bralnega razvoja ravna po naslednjih pravilih, in sicer:
če meni, da je književna oseba dobra in pozitivna, si jo bo predstavljal lepo;
če oceni, da je zlobna, si jo bo predstavljal grdo;
književni prostor si bo predstavljal tako, da bo vanj vključil predstave iz svojega
realnega življenja;
za književno osebo, s katero se bo identificiral, bo uporabil svojo podobo (prim.
Kordigel Aberšek, 2008).
Ker si je včasih treba predstavljati veliko književnih oseb, ki so lahko ženskega ali moškega
spola, si mora bralec domišljijskočutne podobe besedilnega sveta ustvariti sam. Kako si bo
bralec predstavljal književne osebe, prostor in svet, pa je odvisno od tega, kako razvita je
otrokova domišljijska sposobnost (prim. Kordigel Aberšek, 2008) in kakšne podatke
uporablja (koščki iz spomina, katere slikanice je videl, katere pravljice, zgodbice in knjige so
mu brali, in so tako domišljijske predstave, ki si jih je ustvaril že spravljene v njegovem
spominu).
2.3.2 MEDIJSKA VZGOJA V ŠOLI
Cilji medijske vzgoje so: izobraževalni (posredovanje znanja o medijski tehniki in medijskem
prostoru), funkcionalni (kritično vrednotenje medijskih interesov) in vzgojni (medijska etika)
(prim. Kordigel in Panevski, 1996).
M. Košir (2001) opisuje, kako sodobnemu času močno prisostvujejo mediji, saj sta njihova
privlačnost in moč ogromna. Namenjamo jim veliko prostega časa, saj nam nudijo različne
informacije, zabavo, kulturo in sprostitev. Nudijo pa tudi slabe prizore različnih vrst nasilja,
plehke vsebine in neresnične informacije. Otroška književnost vsebuje medije tudi v osnovni
in srednji šoli, in sicer avdio, video in računalnik. Pogosto isto besedilo doživi prenos v več
različnih medijev; tako se priljubljenost še poveča. Estetski užitek, ki ga ponuja knjiga, se
24
tako prepleta z užitkom zvočnega zapisa in vizualno medijsko podobo, kar še okrepi
zanimanje za književnost. Pomembno pa je, da se zavedamo, da živega pripovedovanja ne
zamenjamo s poslušanjem ali z gledanjem posnetkov. Lahko jih uporabljamo kot popestritev,
nikakor pa ne morejo nadomestiti živega pripovedovanja oz. branja.
Otroci so danes v stalnem stiku z mediji; pomembno je, da šola ugotovi značilnosti in
osebnost takih otrok. Le tako bodo lahko ugotovili primanjkljaje takih otrok zaradi
izpostavljenosti sodobnih medijev, saj je treba nerazvite sposobnosti (prim. Košir, 2001)
prepoznati in jih razvijati z drugimi aktivnostmi. Pri pouku književnosti je treba cilje
književnega pouka torej uskladiti s cilji medijske vzgoje.
S. Rugelj (2006) meni, da se učiteljem zdi, da šolski sistem ne dopušča dovolj časa, da bi v
pouk vključevali še televizijo. V resnici pa ima lahko kakovostno izbrano gradivo tudi
koristne učinke. Vse knjige tudi niso poučne, pa se iz njih učimo brati. Otroci bi morali imeti
možnost spoznavati različne stvari, tudi prek gibljivih slik.
Vizualne zaloge otrok, ki veliko gledajo televizijo, so bogate, to pa moramo pri pouku znati
izkoristiti. Če jih pripravimo do tega, da bodo svoje vizualne zaloge znali uporabiti, ko bodo
poslušali zgodbe, bodo zmožni ustvariti pisane in žive literarne svetove (prim. Kordigel in
Panevski, 1996). V procesu notranje vizualizacije moramo otroke naučiti prenesti slišane in
prebrane informacije v vizualni medij.
Danes velja mnenje, da je knjiga nekaj dobrega, televizija pa nekaj slabega, moramo pa
vedeti, da se na televiziji najdejo tudi dobre in poučne oddaje. Res je, da je za knjigo
potrebnega več potrpljenja in vztrajnosti, medtem ko je televizija pri roki že samo s pritiskom
na gumb. Velikokrat starši televizijo uporabijo namesto varuške (prim. Grosman, 2004). Če si
starši ogledajo oddajo skupaj z otroki, pa je to podobno doživetje, kot če bi skupaj prebirali
knjige.
2.3.3 KNJIŽEVNI POUK V ŠOLI
I. Saksida (2008) navaja, da se pouk slovenščine v osnovni šoli deli na dve področji: jezikovni
pouk in pouk književnosti. Pouk književnosti je ravno tako kot jezikovni pouk zasnovan na
štirih sporazumevalnih dejavnostih, torej na poslušanju, branju, pisanju in na govorjenju. Ob
začetku šolanja se recepcijske dejavnosti usmerjajo zlasti v poslušanje, v višjih razredih pa v
samostojno branje umetnostnih besedil. Avtor opozori na pomen užitka poslušanja
književnosti tudi v višjih razredih osnovne šole. Po njegovem mnenju se na tak način ohranja
vez s primarnim estetskim doživetjem v zgodnjem otroštvu, v katerem sta estetsko in fizično
ugodje tesno povezana.
M. Kordigel Aberšek (2000) pojasnjuje, da je tradicionalni sistem pouka književnosti sledil
temu, da je učitelj komuniciral z berilom, torej je sam razlagal besedilo, učenci pa so poslušali
njegovo interpretacijo besedila. Danes stremimo k temu, da gremo stran od tradicionalnega
sistema poučevanja, saj ne moremo govoriti o pouku recepcijskih spodobnosti, ker do
recepcije sploh ne pride. Učenci se učijo o književnosti, vendar je ne doživljajo. Ker ne
pridobivajo recepcijskih sposobnosti, ob koncu leta niti ne bodo bolje brali niti nič raje brali.
Tako pa ne moremo razviti ljubezni do literature in branja. To razmišljanje je vodilo tudi
Bredo Rant, ko je snovala kompleksnejši komunikacijski model pri pouku književnosti.
Komunikacijo sestavljajo trije udeleženci, in sicer učitelj, učenec in besedilo. Poleg
interakcije med besedilom in bralcem poteka tudi didaktična interakcija med učiteljem in
25
učencem. Učitelj sproži didaktično komunikacijo po prvem in drugem branju besedila (prim.
Kordigel Aberšek, 2000).
M. Kordigel Aberšek (2000) opredeljuje komunikacijski model, sestavljen iz treh faz:
1. faza
Učiteljev prvi stik z besedilom. Tu prihaja do komunikacije med dvema odraslima tega
komunikacijskega položaja. Na eni strani imamo odraslega pripovedovalca, na drugi strani pa
odraslega bralca, torej sta učitelj in učenec udeleženca didaktične komunikacije. Pomembna je
komunikacija med učiteljem in učenci, še pomembneje pa je komunikacija med učenci med
seboj. Komunikacija v tej fazi mora biti mnogosmerna, saj delujejo vsi učenci na vse učence
(prim. Kordigel Aberšek, 2000).
2. faza
V drugi fazi motivirani učenci sprejemajo literarno besedilo. Učitelj tu ni prisoten. Njegova
naloga je, da besedilo le posreduje, zato ga lahko z recepcijskega položaja zanemarimo.
Otrokov stik z besedilom je individualen, Nato pa se SPET srečata učitelj in učenec kot
udeleženca didaktične komunikacije (prim. Kordigel Aberšek, 2000).
3. faza
V tej fazi pa je učenec sam s svojim domišljijskim svetom; učitelj le spodbudi otrokovo
domišljijsko aktivnost (prim. Kordigel Aberšek, 2000).
2.4 FANTASTIČNA PRIPOVED MATILDA
2.4.1 FANTASTIČNA MLADINSKA KNJIŽVENOST
G. Artnik (2012) pojasnjuje, da je fantastiko mogoče zaslediti v vseh književnih zvrsteh
(liriki, prozi, dramatiki), fantastičnoliterarna dela pa delimo med besedila, ki jih popolnoma
prištevamo fantastični književnosti, in med besedila, ki le deloma sodijo v fantastično
književnost, ker se tej zvrsti približajo samo tematsko in snovno. Pripoved, ki je fantastična,
združuje prvine mita, fantazije, grozljivke, znanstvene fantastike in satire.
I. Saksida (2006) deli sodobno mladinsko prozo na resničnostno, kamor avtor uvršča
avtobiografske pripovedi, pripovedi o ljudeh, živalske zgodbe in trivialne pripovedi, ter na
neresničnostno, kamor spadajo klasične umetne pravljice, živalske in sodobne pravljice,
literatura nonsensa in fantastično pripoved.
M. Kobe (1999) piše o pripovedi, ki je fantastična; je obsežna sodobna pravljica, v kateri se
dogajajo čudeži v domišljijskem svetu, ki je drugačen kot doživljajski. V pripovedi so prvine
nepričakovanega, čudežnega in kršenje naravnih zakonov. V primerjavi s sodobnimi
pravljicami je fantastična pripoved daljša in lahko obsega tudi od 200 do 300 strani. Zgodba
je zapletenejša, dogajalna gostota je večja, sporočilna raven pa zahtevnejša; s tem sta
povezani tudi doživljajska in bralna zahtevnost. Fantastična pripoved vsebuje fantastične in
pravljične značilnosti, vendar je kljub vsemu mogoče zaslediti več fantastičnosti. Za sestavo
fantastične pripovedi je značilno dvodimenzionalno dogajanje. Glavni literarni lik je v
uvodnem delu postavljen v realni dogajalni okvir, v osrednjem delu pa sledi odhod »od
doma« v pričakovanju dogodivščine, pustolovščine, potovanja v irealni svet, ki predstavlja
26
fantastično raven dogajanja – to je za zgodbo bistvenega pomena. Sklepni del pripovedi vodi
literarni lik »domov«, torej v realni svet. Literarni lik oba svetova, realnega in fantastičnega,
doživlja enakovredno. V določenih pripovedih je mogoče zaslediti tudi plastovito dogajanje,
torej prepletanje realnosti in fantastičnosti.
V fantastični mladinski književnosti so literarni liki običajno otroci, ki imajo povsem
svojevrstno logiko razumevanja tega sveta, do katerega so včasih tudi kritični (prim. Artnik,
2012).
M. Kobe (1987) pravi, da fantastične pripovedi predstavljajo svet, v katerem bralci lahko
doživijo vse, česar zaradi vsesplošnih pravil v realnem svetu ne bi mogli izkusiti. Med
fantastične pripovedi tako uvrščamo tudi knjigo Matilda avtorja Roalda Dahla.
2.4.2 ROALD DAHL
Roald Dahl se je rodil v kraju Lladaff v Walesu, 13. septembra 1916. Starši so se z
Norveškega preselili v Anglijo. Roaldov oče Harald je bil ladijski trgovec. Mama Sofie
Magdalene je prevzela skrb za celotno družino. Imel je eno pol sestro, enega pol brata in tri
sestre. Roald je bil z mamo trdno povezan vse življenje. Med šolanjem in prebivanjem v
internatu, je Roald mami redno pošiljal pisma, v katerih je pokazal svoj talent za pisanje. Ko
je bil star 17 let, je zapustil šolanje in se zaposlil v podjetju, ki se je ukvarjalo z nafto, in se
leta 1938 preselil v Afriko. Tam je zaživel samostojno življenje, polno zabave. Pozneje se je
med vojno pridružil angleškim letalskim enotam in po kratkem usposabljanju je na prvi dan
aktivne službe jeseni leta 94 strmoglavil z letalom v puščavi. Med nesrečo je utrpel hude
poškodbe in pozneje se je sam velikokrat pošalil, da je verjetno prav udarec v glavo spremenil
njegovo osebnost – mogoče je ravno zato postal pisatelj. Po okrevanju je spet letel in
sodeloval pri vojaških operacijah v Grčiji in Palestini. Leta 1942 so ga premestili v
Washington, kjer je delal kot asistent letalskega atašeja na britanski ambasadi. Postal je
priljubljen diplomant in vohun, ki se je vrtel v visokih političnih krogih. Svoje prve kratke
zgodbe je začel objavljati prav v tem času, in sicer o izkušnjah o letenju. Njegova prva zbirka
zgodb za odrasle, je izšla leta 1946. Leta 1951 se je iz Anglije preselil v ZDA, kjer so njegove
knjige doživele večje zanimanje. V Ameriki se je leta 1953 poročil z uspešno igralko Patricio
Neal, s katero je imel pet otrok. Smrti sina in hčerke sta ga močno zaznamovali. Leta 1983 se
je ločil in na novo poročil s Felicity Crosland ter z njo preživel preostanek življenja. Bil je
eden najbolj priljubljenih avtorjev za otroke. Umrl je leta 1990 (Roald Dahl: Življenje in delo,
b. d.).
2.4.3 FANTASTIČNA PRIPOVED MATILDA
Fantastična pripoved Matilda je zgodba o deklici Matildi, ki je za svoja leta neverjetno
nadarjena in ima nadnaravne sposobnosti. Dekle živi z mamo, očetom in z bratom. Matildin
oče prodaja avtomobile. Rabljene avtomobile kupi po nizki ceni, jih predela in potem drago
proda. Matildina mama skrbi le za svoj zunanji videz, za Matildo se ne zmeni, saj ji je
pomembna le tombola. Matilda veliko časa sama preživi doma, kjer je prepuščena sama sebi.
Ker je pametna deklica, se sama hitro nauči skrbeti zase, si pripravljati hrano (tudi peči
palačinke), še preden začne hoditi v šolo, pa se nauči tudi brati. Pri komaj treh letih bere zelo
debele knjige, revije, ki so namenjene odraslim. Vsako popoldne, ko je njena mama na
27
tomboli, oče prodaja avtomobile, brat pa je v šoli, izkoristi čas za prebiranje knjig v knjižnici.
Starši jo k branju in učenju ne spodbujajo, saj mislijo, da je Matilda neumna in da je televizija
pomembnejša kot knjige. Spodbujajo jo le h gledanju televizije. Najbolj grozen je oče, ki
Matildo s svojimi pripombami večkrat ujezi. Matilda ga zato na različne navihane načine
kaznuje. Matilda začne obiskovati šolo pozneje kot drugi otroci, ker jo starši pozabijo vpisati.
Ko je izvedela, da gre v šolo, je bila zelo vesela. Prvi šolski dan na učiteljico Medico naredi
poseben vtis, ker zna poštevanko, računati z večmestnimi ogromnimi števili in brati že tudi
težke knjige. Učiteljica Medica je o tem takoj obvestila ravnateljico Volovškar in predlagala,
da bi Matilda preskočila nekaj razredov, ta pa za Matildo noče slišati in jo ima za veliko
nesramno zgago. Matilda najde zaveznici v učiteljici Medici in sošolki Sivki. Da ji med
poukom ne bi bilo dolgčas, ji učiteljica Medica posodi učbenike in knjige, ki so namenjeni
učencem višjih razredov. Matilda že na začetku na šolskem dvorišču spozna, kako strašna in
hudobna je ravnateljica Volovškar, ko ta prime deklico za kite in jo požene daleč proč.
Ravnateljica Volovškar rada ustrahuje otroke. Ko je prišla v razred, v katerem je bila Matilda,
ji Sivka nekaj ušpiči s kozarcem vode, za kar pa ravnateljica okrivi Matildo. Njo to tako
razjezi, da z lastnimi očmi in s svojo notranjo nadnaravno energijo na ravnateljico prevrne
kozarec z vodo. Pozneje o tem pove učiteljici Medici, ta pa jo povabi k sebi v svoj dom, v
katerem ji zaupa svojo žalostno zgodbo in ji pove, da si je njeno premoženje in hišo prilastila
ravno ravnateljica Volovškar. Izve tudi, da je ravnateljica Medičina teta. Zgodba Matildo tako
razjezi, da pripravi načrt, kako bo ravnateljica dobila to, kar si zasluži. Vsakodnevno vadi
premikanje stvari s svojo notranjo energijo, in ko ravnateljica pride v njihov razred, da bi
preverjala znanje, Matilda s pomočjo notranje energije na tablo napiše sporočilo v imenu
Medičinega očeta Magnusa. Ravnateljica se prestraši, ker misli, da gre za duha njenega
umrlega moža, zapusti šolo in odide neznano kam, Medici pa vrne hišo in premoženje.
Matilda izve, da se njeni starši zaradi goljufivih poslov njenega očeta selijo v tujino. Ona si
seveda ne želi oditi in učiteljica Medica se ponudi, da postane njena rejnica. Ker staršem ni
mar za Matildo, podpišejo posvojitvene papirje, ki jih je Matilda že prej pripravila, in odidejo.
Matilda dobi novo mamo. Notranje energije pa deklica ni uporabljala več, saj jo se potem
izgubila (prim. Dahl, 2008).
2.4.4 PRIMERJAVA KNJIGE IN FILMA MATILDA
Preglednica 1: Primerjava knjige in filma Matilda
KNJIGA FILM
zakonca Pelin
prijateljica Sivka
učiteljica Medica
ravnateljica Volovškar
Matildin brat Miha
knjižničarka Felc – prva oseba, ki
spodbujala Matildo k branju
knjižni prostor Žužemberg
Matilda smukne v garderobo in na
klobuk iztisne lepilo ter ga obesi
nazaj na klin, družinsko odidejo v
restavracijo, ker razbijejo veliko
stvari, medtem ko mu žena skuša
zakonca Wormwod
prijateljica Lavender
učiteljica Honey
ravnateljica Agata Trunchbull
Matildin brat Michael
knjižničarka Phelps
dogajalni prostor: Aylesburvy
Matilda smukne v garderobo in na
klobuk iztisne lepilo ter ga obesi
nazaj na klin, Pelin odide v garažo in
se zvečer vrne še vedno s klobukom
na glavi, žena mu ga odreže z glave
zbor otrok, ker je Bruce pojedel
28
sneti klobuk
prvič posumi, da ima nadnaravno
sposobnost, ko je prisiljena gledati
TV in jo raztrešči
seštevek zaslužka od prodanih
avtomobilov je 10.265 dolarjev
Matilda skrije papagaja v kamin, ko
ta govori, starši mislijo, da je duh, vsi
zbežijo iz hiše
za kazen je Rafko moral pojesti pred
njo celo čokoladno torto, na koncu
mu je na njegovi glavi razbila
porcelanast pladenj, ta pa se ji je
butasto smejal
vaja premikanje cigare z očmi
Matilda Agato prestraši, ta pobegne,
nato Matilda izgubi nadnaravno moč
zaživi pri učiteljici Medici
učiteljica Medica postane ravnateljica
čokoladno torto, nato mora za kazen
pojesti celo čokoladno torto,
ravnateljica mu na glavi razbije
pladenj, potem je omedlel
seštevek zaslužka prodanih
avtomobilov je 2.151,75 dolarja
ko njeni starši pobegnejo zaradi
očetovih goljufivih poslov, Matildo
posvoji učiteljica in ta nato zaživi pri
učiteljici Honey
29
3 EMPIRIČNI DEL RAZISKAVE
3.1 OPREDELITEV RAZISKOVALNEGA PROBLEMA
Namen magistrskega dela je ugotoviti, ali branje knjige pri učencih sproži bogatejše
domišljijske predstave kot gledanje filma. Posledično želim izvedeti, ali je vizualno podprta
pripoved smiselna za uporabo v razredu pri pouku književnosti. Znano je, da smo ob gledanju
televizije pasivni in da je naša zavest oslabljena. Vse podatke dobimo v že izdelani obliki,
zato vizualno podprte pripovedi ne razvijajo nobene oblike domišljijske aktivnosti. Ob branju
knjig pa smo aktivni, saj moramo prebrano sami pretvoriti v podobe (prim. Grosman, 2004).
Po drugi strani pa se ob pravilni uporabi lahko vizualna podprta pripoved uporablja tudi kot
pripomoček za učenje (prim. Kordigel, 2000). Agresivne in nasilne scene, ki se pojavljajo v
filmu, naj bi otroke spodbujale k posnemanju tega vedenja (prim. Košir, 2001). Za tako
raziskavo sem se odločila, ker so učinki branja in gledanja televizije na otroka malo raziskani.
3.2 CILJI RAZISKAVE
Cilj raziskave je ugotoviti, kako na učence vpliva film in kako knjiga ter kako medij in knjiga
vplivata na učenčevo doživljanje vsebine, književnih oseb in domišljijo. Zanima me, ali so
učenci bolj motivirani za branje knjige ali gledanje filma in kako lahko to uporabimo pri
oblikovanju književnega pouka za osnovnošolce.
3.3 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA
Z raziskavo želim odgovoriti na naslednja raziskovalna vprašanja:
R 1: Ali obstajajo vsebinske razlike med filmom in knjigo in če da, katere?
R 2: Ali si petošolci vsebino, odnose med osebami, značaje likov, značilnosti in fantastično
dogajanje bolj zapomnijo iz prebrane knjige ali pri ogledu filma Matilda?
R 3: Kako se kažejo razlike v doživljanju nasilja med tistimi, ki so brali knjigo, in tistimi, ki
so gledali film?
R 4: Ali so učenci, ki so prebrali knjigo, motivirani tudi za ogled filma? Zakaj?
R 5: Ali so učenci, ki so si ogledali film, motivirani tudi za branje knjige? Zakaj?
3.4 METODA IN RAZISKOVALNI PRISTOP
V svoji raziskavi sem uporabila kvalitativen pristop in kavzalno-neeksperimentalno metodo
pedagoškega raziskovanja.
30
3.5 VZOREC
Vzorec je neslučajnostni, izbran namensko, glede na potrebe raziskave. V vzorec sem
vključila 20 učencev 5. razreda. Deset jih je prebralo knjigo Matilda, deset pa jih je gledalo
istoimenski film. Izbrala sem učence, ki imajo boljši učni uspeh pri predmetu slovenščina.
3.6 OPIS ZBIRANJA PODATKOV
Podatke sem zbrala s pomočjo polstrukturiranega intervjuja. Vse odgovore sem snemala in jih
nato prepisala. Intervjuje sem opravljala individualno, po predhodni seznanitvi ravnatelja in
staršev izbranih učencev.
Intervju sem izvedla v 5. razredu osnovne šole v okolici Ljubljane. Z vodjo podaljšanega
bivanja sem se dogovorila za čas, v katerem sem opravila ogled filma, branje knjige in
opravljanje intervjujev. Na intervjuje je odgovarjalo 20 učencev, starih 10 let. V prvi skupini
(10 učencev) so sodelovali le tisti, ki so gledali film Matilda. Ta del smo opravili v okviru
dveh srečanj. V drugi skupini pa so sodelovali učenci (10 učencev), ki so prebrali v šoli le
knjigo Matilda. Obravnava poglavij je bila razdeljena na šest srečanj, in sicer po metodi
branja v nadaljevanjih. Prva skupina je intervju opravila na drugem srečanju po ogledu filma
Matilda. Druga skupina pa je intervju opravila po prebrani knjigi.
Prednosti spraševanja kot metode so naslednje (prim. Mesec idr., 2009):
s spraševanjem lahko neposredno pojasnimo pomen kakega vedenja;
s spraševanjem lahko izzovemo skrite podatke in nismo odvisni samo od tistega, kar
se očitno dogaja, tako kot pri opazovanju;
sprašujemo lahko tudi po doživljanju, čustvih, stališčih in mnenjih;
s spraševanjem se lahko vračamo v pretekle dogodke in načrtujemo prihodnost;
opazujemo lahko le skupine, sprašujemo pa lahko reprezentativne vzorce ali cele
populacije in kategorije ljudi;
spraševanje nam omogoči sistematičen, standardiziran, vsebinsko popoln in širok
pregled določenega stanja.
Zanesljivost sem dosegla s pomočjo doslednosti kodiranja, ki ga bom povečala s konstantnim
primerjanjem kod, tako da se bodo kode jasno razlikovale med seboj in da se množice izjav,
ki bodo sodile pod posamezne kode, ne bodo prekrivale.
3.7 POSTOPKI OBDELAVE PODATKOV
Informacije, pridobljene z intervjuji, sem analizirala s pomočjo kodiranja podatkov z
določenimi merili. Najprej bom posneto gradivo prepisala, nato ga bom uredila po štirih
korakih. V prvem bom opustila določene dele gradiva, kot so mašila itn., v drugem koraku
bom razčlenila besedilo na sestavne dele, smiselno določila kodirne enote, v tretjem koraku
urejanja izluščila ključne pojme, te bom nato označila v preglednici, v četrtem koraku bom
31
združila sorodna vprašanja po sorodnih pojmih v skupna vprašanja in jih nato združila v
sorodne odgovore. Zgoščeno besedilo z združenimi odgovori sem analizirala in interpretirala
ter odgovore uporabila za potrditev ali opustitev raziskovalnih vprašanj.
Intervjuji se nahajajo pod prilogo.
4 REZULTATI
1. Opiši, kako je videti Matilda in kakšen je njen značaj.
Preglednica 2: Opiši, kako je videti Matilda in kakšen je njen značaj – film
INTERVJU VIDEZ OPIS ZNAČAJ OPIS
A A 1, A 2 Drobna, pentlja A 3, A 4, A 5,
A 6, A 7
Prijazna, žalostna,
močna, pogumna,
solidarna
B B 1, B 2 Drobna, rjavolaska B 3, B 4, B 5,
B 6, B 7, B 8
Občutljiva, pametna,
neustrašna, živahna,
dobra opazovalka,
solidarna
C C 1, C 2, C 3 Suha, rjavolaska,
pentlja
C 4, C 5, C 6,
C 7, C 8
Pametna, občutljiva,
solidarna, žalostna,
človekoljubna
Č Č 1, Č 2, Č 3 Majhna, drobna, nosi
obleke
Č 4, Č 5, Č 6 Močna, nadnaravna,
solidarna
D D 1, D 2, D 3 Rjavolaska, mašna,
majhna
D 4, D 5, D 6,
D 7, D 8
Močna, zaščitniška
človekoljubna,
nadnaravna,
solidarna
E E 1, E 2, E 3 Majhna, drobna, nosi
oblekice
E 4, E 5, E 6,
E 7, E 8, E 9,
E 10
Srčna, solidarna,
žalostna, jezna,
vesela, zabavna,
pogumna
F F 2, F 3 Drobna, rjavolaska F 1, F 4, F 5, F
6, F 7
Solidarna,
neustrašna, pametna,
poštena, nadnaravna
G G 3, G 4, G 5 Drobna, rjavolaska,
živahne oči
G 1, G 2, G 6,
G 7
Skrivnostna,
pametna,
nadnaravna,
solidarna
H H 1, H 2, H 3 Majhna, rjavolaska,
nosi oblekice
H 4, H 5, H 6 Dobrosrčna,
zagrenjena, solidarna
I I 1, I 2, I 3, I
4, I 5
Majhna, suha,
rjavolaska, mašna,
nosi oblekice
I 6, I 7, I 8, I 9,
I 10, I 11, I 12,
I 13, I 14, I 15
Prijazna, nežna,
pametna, solidarna,
jezna, pogumna,
neustrašna, vesela,
radoživa, prestrašena
32
Preglednica 3: Opiši, kako je videti Matilda in kakšen je njen značaj – film
Št. učencev Št. videzov Intervju Št. učencev Št. značajev Intervju
0 1 0 1
3 2 A, B, F 0 2
5 3 C, Č, D, E, G 2 3 Č, H
1 4 H 1 4 G
1 5 I 4 5 A, C, D, F
0 6 1 6 B
0 7 1 7 E
0 8 0 8
0 9 0 9
0 10 1 10 I
Izmed učencev, ki so si ogledali film, si jih je največ (50 %) zapomnilo pet značilnosti videza
Matilde, manj kot tri značilnosti dva učenca in več kot tri značilnosti dva učenca. Prav tako si
je največ učencev (40 %) zapomnilo pet značilnosti Matildinega značaja, trije manj kot pet in
trije več kot 5. Vsi učenci so v njej prepoznali solidarnost. Skupaj so prepoznali pet različnih
značilnosti videza in 23 različnih značilnosti značaja.
Preglednica 4: Opiši, kako je videti Matilda in kakšen je njen značaj – knjiga
INTERVJU VIDEZ OPIS ZNAČAJ OPIS
J J 1 Drobna J 2, J 3 Solidarna, močna
K K 4 suha K 1, K 2, K 3, K 5,
K 6
Dobrosrčna,
prijazna, solidarna,
radoživa, navihana
L L 1, L 3 Rjavolaska,
prvošolka
L 2, L 4, L 5, L 6 Prijazna, pametna,
knjigoljuba,
dobrosrčna
M M 1, M 2 7 let, temni lasje M 3, M 4, M 5,
M 6, M 7, M 8,
M 9, M 10, M 11
Pametna,
iznajdljiva,
prijazna,
bistroumna,
pustolovska, srčna,
knjigoljuba,
neškodljiva,
navihana
N N 1, N 5, N 6 Mlada,
rjavolasa, suha
N 2, N 3, N 4, N 7,
N 8
Samosvoja,
prisrčna,
kljubovalna,
dobrosrčna,
knjigoljuba
33
O O 1, O 6 Mlada, drobna O 2, O 3, O 4, O 5,
O 7
Prijazna,
dobrosrčna,
pogumna,
knjigoljuba,
skromna
P P 1 Mlad videz P 2, P 3, P 4, P 5 Navihana,
pametna,
spoštljiva,
vedoželjna
R R 1 Drobna R 2, R 3, R 4 Srčna, prijazna,
pametna,
vedoželjna,
pravična
S S 1 Drobna S 2, S 3, S 4, S5, S6 Močna, energična,
solidarna, živahna,
pametna
Š Š 3 Majhna Š 1, Š 2, Š 4, Š 5 Živahna,
simpatična,
prijazna, solidarna
Preglednica 5: Opiši, kako je videti Matilda in kakšen je njen značaj – knjiga
Št.
učencev
Št. videzov Intervju Št. učencev Št. značajev Intervju
6 1 J, K, P, R, S, Š 0 1
3 2 L, M, O 1 2 J
1 3 N 1 3 R
0 4 3 4 L, P, Š
0 5 4 5 K, N, O, S
0 6 0 6
0 7 0 7
0 8 0 8
0 9 1 9 M
Izmed učencev, ki so brali knjigo, si jih je največ (60 %) zapomnilo eno značilnost videza
Matilde. Več kot eno so si zapomnili štirje učenci. Največ učencev (40 %) si je zapomnilo pet
značilnosti Matildinega značaja, pet učencev manj kot pet in eden več kot pet. Skupaj so
prepoznali tri različne značilnosti videza in 25 različnih značilnosti značaja.
34
2. Kaj je Matildina posebnost?
Preglednica 6: Kaj je Matildina posebnost? – film
Št. učencev Posebnost Intervju
3 Nadnaravna moč B 9, Č 7, I 16
5 Posebna moč A 8, C 9, D 9, E 11, F 8
2 Premikanje stvari z očmi G 8, H 7
Izmed učencev, ki so gledali film, jih je največ (50 %) Matildino posebnost opredelilo kot
posebno moč, 30 % kot nadnaravno moč in 20 % prestavljanje stvari z očmi.
Preglednica 7: Kaj je Matildina posebnost? – knjiga
Št. učencev Posebnost Intervju
4 Nadnaravna moč M 12, R 7, S 7, Š 6
2 Posebna moč N 9, P 7
1 Premikanje stvari z očmi O 8,
1 Pametno računanje J 4,
1 Samostojno branje pri štirih letih, računanje na
pamet, nadnaravna moč
L 7, L 8, L 9
1 Posebna moč in računanje na pamet K 7, K 8
Izmed učencev, ki so brali knjigo, jih je največ (40 %) učencev za Matildino posebnost
opredelilo nadnaravno moč, 20 % posebno moč, 10 % samostojno branje pri štirih letih,
računanje na pamet in nadnaravno moč, 10 % premikanje stvari z očmi, 10 % računanje na
pamet, 10 % posebno moč in računanje na pamet.
3. V katerem prizoru si prepoznal/-a to posebnost?
Preglednica 8: V katerem prizoru si prepoznal/-a to posebnost? – film
Število učencev Prizor Intervju
5 Z gledanjem televizije A, Č, E, G, I
1 V ravnateljičini hiši B
1 Pri Matildini vaji C
1 S kredo pisanje na tablo D
1 Pri zajtrku F
1 Incident s pupkom H
Izmed učencev, ki so gledali film, jih je največ (50 %) učencev Matildino posebnost
prepoznalo pri prizoru z gledanjem televizije, v katerem je oče Matildo prisilil v gledanje
televizije, ona pa jo je z jezo in nadnaravno močjo raztreščila.
35
Preglednica 9: V katerem prizoru si prepoznal/-a to posebnost? – knjiga
Število učencev Dogodek Intervju
1 Incident s pupkom,
samostojno branje pri štirih
letih, računanje na pamet
L
1 Dokazovanje nadnaravne
moči s kozarcem, računanje z
velikimi števili
K
1 Premikanje cigare N
1 Računanje z velikimi števili J,
5 Incident s pupkom M, P, R, S, Š
1 Dokazovanje nadnaravne
moči s kozarcem
O
Izmed učencev, ki so brali knjigo, jih je največ (50 %) Matildino posebnost prepoznalo iz
dogodka s pupkom, ko je Matilda s svojo nadnaravno močjo prevrnila vrč z vodo, pupek pa se
je prilepil ravnateljici na obleko.
4. Opiši, kako je videti Matildin oče in kakšen je njegov značaj.
Preglednica 10: Opiši, kako je videti Matildin oče in kakšen je njegov značaj – film
INTERVJU VIDEZ OPIS ZNAČAJ OPIS
A A 10, A 11, A
12
Okrogel,
majhen,
bleščeč
nasmeh
A 13, A 14,
A 15, A 16,
A 17, A 18
Uglajen, brezčuten,
domišljavec, goljuf,
svojeglav,
samovšečen
B B 11, B 12, B 13 Debeluhar,
majhen, lepo
oblečen
B 14, B 15,
B 16, B 17,
B 18
Važič, kradljivec,
goljufivec,
pametnjakovič,
nadzorni,
maščevalen,
pohlepen, hladen
C C 11, C 12, C
13, C 14
Lepo rejen,
manjše rasti,
širok nasmeh,
lepa oblačila
C 15, C 16,
C 17, C 18
Pohlepen,
brezčuten,
pametnjakovič,
kradljivec
Č Č 11, Č 12, Č 17 Majhen, zalit s
špehom, lepa
oblačila
Č 9, Č 10,
Č 13, C 14,
Č 15, Č 16
Avtoritativen,
nastopač,
gobezdav, goljuf,
brezčuten, glavni
36
D D 11, D 12, D
13, D 14
Plešast, goste
obrvi, brke,
draga oblačila
D 15, D 16,
D 17, D 18,
D 19
Pomembnež,
goljuf, ponosen,
norčav, brezčuten
E E 14, E 15, E
16, E 17
Majhen,
okrogel,
plešast, brki
E 13, E 18,
E 19, E 20,
E 21, E 22,
E 23, E 24
Slaba oseba,
ošaben,
pomembnež,
glavni, jezen,
pohlepen, goljuf,
vpliven
F F 14, F 15, F 16,
F 17, F 18
Majhen, debel,
grd pogled,
debele črne
obrvi, lepa
obleka
F 10, F 11,
F 12, F 13,
F 19, F 20,
F 21
Ukazovalen,
domišljav, hitre
jeze, glavni,
samovšečen,
prevarant, goljuf
G G 10, G 11, G
12, G 13, G 14
Plešast, lepi
zobje, majhen,
obilen, lepe
obleke
G 15, G 16,
G 17, G 18,
G 19
Samovšečen,
nepošten, pohlepen,
gospodovalen,
glavni
H H 11, H 13, H
14
Lepa oblačila,
majhen, debel
H 9, H 10,
H 12, H 15
Glavni, prepirljiv,
biti upoštevan,
brezčuten
I I 18, I 9, I 20,
I 21, I 22, I 23, I
24
Majhen, debel,
plešast, čokate
obrvi, brki,
lepi zobje, lepa
oblačila
I 25, I 26,
I 27, I 28, I 29
Slab človek, goljuf,
pohlepen, vpliven,
brezčuten
Preglednica 11: Opiši, kako je videti Matildin oče in kakšen je njegov značaj – film
Št. učencev Št. videzov Intervju Št. učencev Št. značajev Intervju
0 1 0 1
0 2 0 2
4 3 A, B, Č, H 0 3
3 4 C, D, E 2 4 C, H
2 5 F, G 4 5 B, D, G, I
0 6 2 6 A, Č
1 7 I 1 7 F
0 8 1 8 E
Izmed učencev, ki so gledali film, si je največ (40 %) učencev zapomnilo tri značilnosti
videza Matildinega očeta, manj kot tri značilnosti noben učenec in več kot tri značilnosti pest
učencev. Največ učencev, 40 %, si je zapomnilo pet značilnosti značaja Matildinega očeta,
dva manj kot pet značilnosti in štirje več kot pet. Vsi učenci so v njem prepoznali le slabe
lastnosti. Glede zunanjega videza so prepoznali sedem različnih lastnosti in 30 različnih
značilnosti značaja.
37
Preglednica 12: Opiši, kako je videti Matildin oče in kakšen je njegov značaj – knjiga
INTERVJU VIDEZ OPIS ZNAČAJ OPIS
J J 6, J 8 Grd, lepe obleke J 7, J 9, J 10, J
11
Nastopač, zaostal,
pohlepen, goljuf
K K 14, K 15 Plešast, brki K 10, K 11, K
12, K 13
Brezčuten, glavni,
upoštevan, goljuf
L L 11, L 12,
L 13
Siva miš, brki, grdi
zobje
L 14, L 15, L
16, L 17
Domišljav, psihično
in fizično nasilen,
kradljivec
M M 14, M
15, M 16,
M 17
Podganji videz, redki
brki, štrleči zobje,
jopič s kockastim
vzorcem
M 18, M 19, M
20, M 21, M 22
Sebičen, ignorantski,
goljuf, bahač,
nevednež
N N 11, N 12,
N 13, N 14
Grdi zobje, brki, nosi
srajce, nosi
brezrokavnike
N 15, N 16, N
17
Nepošten, goljuf,
ukazovalen
O O 11, O 12,
O 13
Grd, lep suknjič,
lepe hlače
O 10, O 14, O
15, O 16
Glavni, pohlepen,
goljuf, brezčuten
P P 8, P 9, P
10
Neprijeten videz,
grdi zobje, nekaj
brkov
P 11, P 12, P 13,
P 14
Nagle jeze,
svojeglav, glavni,
pohlepen
R R 9, R 10, R
11, R 12
Grd, majhen, brki,
lepe obleke
R 13, R 14, R 15 Neprijazen,
pomembnež, goljuf
S S 10, S 11 Majhen, plešast S 9, S 12, S
13, S 14
Nesramen, hudoben,
glavni, nepošten,
goljuf
Š Š 8, Š 9, Š
10
Lepe obleke, grd,
gnili zobje
Š 11, Š 12, Š 13 Važič, goljuf,
neumnež
Preglednica 13: Opiši, kako je videti Matildin oče in kakšen je njegov značaj – knjiga
Št. učencev Št. videzov Intervju Št. učencev Št. značajev Intervju
0 1 0 1
3 2 J, K, S 0 2
4 3 L, O, P, Š 3 3 N, R, Š
3 4 M, N, R 6 4 J, K, L, O, P,
S
0 5 1 5 M
38
Izmed učencev, ki so brali knjigo, si jih je največ (40 %) učencev zapomnilo tri značilnosti
videza Matildinega očeta, manj kot tri značilnosti trije učenci in več kot tri značilnosti trije
učenci. Največ učencev, 60 %, si je zapomnilo štiri značilnosti značaja Matildinega očeta,
trije manj kot štiri značilnosti in eden več kot štiri. Vsi učenci so v njem prepoznali le slabe
lastnosti. Glede videza so prepoznali sedem različnih lastnosti in 22 različnih značilnosti
značaja.
5. Opiši, kako je videti Matildina učiteljica in kakšen je njen značaj.
Preglednica 14: Opiši, kako je videti Matildina učiteljica in kakšen je njen značaj – film
INTERVJU VIDEZ OPIS ZNAČAJ OPIS
A A 19, A 20,
A 23, A 24
Lepa
oblačila,
elegantna,
drobna, očala
A 21, A 25,
A 26, A 27,
A 28
Skromna,
dobrosrčna,
občutljiva,
solidarna, pravična
B B 22, B 23 Velika, lepa
oblačila
B 24, B 25,
B 26, B 27
Prijazna,
simpatična,
poštena, nesrečna
C C 19, C 20, C
21
Postavna,
rjavolaska,
očala
C 22, C 23,
C 24, C 25,
C 26, C 27
Povezovalna, trudi
se, empatija,
dobrosrčna,
solidarna, nesrečna
Č Č 21, Č 22,
Č 23, Č 24, Č
25
Visoka,
drobna,
očala, rjavi
lasje, lepo
oblečena
Č 18, Č 19,
Č 20, Č 26
Pravična, prijazna,
solidarna, otožna
D D 20, D 21,
D 22
Velika, ima
očala, drobna
D 23, D 24,
D 35
Prijazna,
dobrosrčna,
žalostna
E E 27, E 28, E
29, E 30
Suha, visoka,
očala, dolgi
lasje
E 25, E 26, E
31, E 32
Prijazna,
dobrosrčna,
žalostna, solidarna
F F 22, F 23, F
24, F 25
Velika, suha,
očala, dolgi
lasje
F 26, F 27,
F 28, F 29, F
30, F 31, F 32
Dobrosrčna,
poštena, pripadna,
solidarna,
preprosta, žalostna,
občutljiva
G G 20, G 21,
G 23
Drobna,
visoka, lepa
oblačila
G 22, G 24,
G 25
Dobrosrčna,
prijazna, solidarna,
žalostna,
zamišljena
H H 18, H 19,
H 20
Velika, suha,
rjavi lasje
H 16, H 17,
H 21, H 22,
H 23
Skromna,
simpatična,
nesamozavestna,
solidarna, žalostna
I I 30, I 31, I
32, I 33, I 34
Visoka, suha,
očala, dolgi
I 35, I 36,
I 37, I 38, I 39
Prijazna, preprosta,
ljubezniva, boječa,
39
rjavi lasje,
lepo oblečena
krhka
Preglednica 15: Opiši, kako je videti Matildina učiteljica in kakšen je njen značaj – film
Št. učencev Št. videzov Intervju Št. učencev Št. značajev Intervju
0 1 0 1
1 2 B 0 2
4 3 C, D, G, H 2 3 D, G
3 4 A, E, F 3 4 B, Č, E
2 5 Č, I 3 5 A, H, I
0 6 1 6 C,
0 7 1 7 F
Izmed učencev, ki so si ogledali film, si jih je največ (40 %) zapomnilo tri značilnosti videza
Matildine učiteljice, manj kot tri značilnosti en učenec in več kot tri značilnosti pet učencev.
Enako število učencev, 30 %, si je zapomnilo štiri ali pet značilnosti značaja Matildine
učiteljice, dva manj kot štiri značilnosti in dva več kot pet. Glede videza so prepoznali pet
različnih lastnosti in 21 različnih značilnosti značaja. Vsi učenci so pri njej zaznali žalost,
občutljivost ali otožnost.
Preglednica 16: Opiši, kako je videti Matildina učiteljica in kakšen je njen značaj – knjiga
INTERVJU VIDEZ OPIS ZNAČAJ OPIS
J J 15, J 17 Drobna,
svetli lasje
J 12, J 13,
J 14, J 16, J 18
Prijazna, simpatična,
empatična, tiha,
pravična
K K 16, K 17,
K 18, K 19
Mladostna,
lepa, rjavi
lasje, modre
oči
K 20, K 21,
K 22, K 23
Tiha, mirna,
prijazna,
razumevajoča,
potrpežljiva
L L 18, L 19, L
20
Lepa, visoka,
modre oči
L 21, L 22,
L 23
Dobrosrčna,
sodelovalna,
solidarna
M M 23, M 24,
M 25, M 26,
M 27
24 let, obraz
ovalne
oblike,
modre oči,
svetlo rjave
lase, vitka
M 28, M 29,
M 30, M 31,
M 32
Krhka, mila, mirna,
topla, ljubezniva
N N 18, N 19,
N 20, N 21
Okoli 20 let,
lepa, sinje
modre oči,
prijazen
nasmeh
N 22, N 23,
N 24, N 25
Zelo dobra, skromna,
solidarna,
potrpežljiva
O O 19, O 20,
O 21
Visoka, suha,
rjavi lasje
O 17, O 18,
O 22, O 23
Topla, ljubezniva,
prijazna, zaščitniška
40
P P 15, P 16, P
17, P 18
Mlada, lep
obraz, modre
oči, suha
P 19, P 20,
P 21
Tiha, prestrašena,
velikosrčna
R R 17, R 18 Suha, rjave
lase
R 16, R 19,
R 20, R 21
Simpatična,
zgovorna, ljubiteljica
otrok, solidarna
S S 16, S 18, S
19
Zelo mlada,
lepa, svetli
lasje
S 17, S 20 Razumevajoča,
prijazna
Š Š 14, Š 15, Š
16, Š 17
Prijeten
videz,
simpatičen
obraz, rjavi
lasje, zelo
mlada
Š 18, Š 19,
Š 20
Solidarna, mila,
skromna
Preglednica 17: Opiši, kako je videti Matildina učiteljica in kakšen je njen značaj – knjiga
Št. učencev Št. videzov Intervju Št. učencev Št. značajev Intervju
0 1 0 1
2 2 J, R 1 2 S
3 3 L, O, S 3 3 L, P, Š
4 4 K, N, P, Š 4 4 K, N, O, R
1 5 M 2 5 J, M
Izmed učencev, ki so brali knjigo, si jih je največ (40 %) zapomnilo štiri značilnosti videza
Matildine učiteljice, manj kot štiri značilnosti pet učencev in več kot štiri značilnosti en
učenec. Največ učencev, 40 %, si je zapomnilo štiri značilnosti značaja Matildine učiteljice,
štirje manj kot štiri značilnosti in dva več kot štiri. Pri videzu so prepoznali osem različnih
lastnosti in 22 različnih značilnosti značaja.
6. Opiši, kako je videti ravnateljica šole in kakšen je njen značaj.
Preglednica 18: Opiši, kako je videti ravnateljica šole in kakšen je njen značaj – film
INTERVJU VIDEZ OPIS ZNAČAJ OPIS
A A 39, A 30,
A 31, A 32
Ogromna ženska,
z gor spetimi
lasmi, vedno isto
oblečena, visoke
grde nogavice
A 33, A 34, A
35, A 36
Odbijajoča, groba,
nesramna
41
B B 28, B 29, B
30
Močna, zanikrna
ženska, z
bradavico
B 31, B 32, B
33, B 34, B
35
Ukazovalna,
odbijajoča, boji se
črnih mačk, ne mara
otrok, nesramna,
privoščljiva
C C 28, C 29,
C 30, C 31,
C 32, C 33
Velika, debela, s
spetimi lasmi,
grdi zobje,
bradavica, videz
bodibilderja
C 34, C 35, C
36, C 37
Neizprosna,
nepoštena, sovražna,
ponižujoča
Č Č 27, Č 28,
Č 29, Č 30, Č
31
Rjavi zanemarjeni
lasje, speti v čop,
debelo telo, vedno
ista uniforma,
bele nogavice
Č 32, Č 33, Č
34
Boji se črnih mačk,
otroke zanemarja,
poniževala
D D 26, D 27,
D 28, D 29,
D 31, D 32
Velika, grda,
odurna,
zanemarjena, grde
zobe, bele
nogavice
D 30, D 33, D
34, D 35
Sovražna, groba, brez
usmiljenja, glavna
E E 34, E 35, E
36, E 37, E
38
Velika, močna,
zanemarjena,
frizuro zgoraj,
hudobnimi očmi
E 33, E 39, E
40
Agresivna, sovražna,
boji se črnih mačk
F F 33, F 34, F
35, F36
Velika, debela,
zanikrna frizura,
bradavica
F 37, F 38, F
39, F 40, F
41, F 42, F
43
Boji se črnih mačk,
hudobna, nasilna,
izživlja se,
samovšečna,
maščevalna, ustrahuje
otroke
G G 28, G 29,
G 30, G 31,
G 32
Kot moški,
velika, debela,
grdo oblečena, z
velikimi
nogavicami
G 33, G 34, G
35, G 36
Hudobna, neprijazna,
brezsrčna, glavna
H H 18, H 19,
H 20
Grda, velika H 26, H 27, H
28, H 29, H
30, H 31, H 32
Groba, jezna, boji se
črnih mačk,
zastrašujoča,
zamerljiva, ne mara
otrok, ponižujoča
I I 41, I 42, I
43, I 44, I
45, I 46, I
47, I 48
Visoka, debela,
rjavi lasje, speti v
figo, bradavica,
grdi zobje, temno
zelena uniforma,
bele visoke
nogavice do kolen
I 49, I 50, I
51, I 52, I 53, I
54, I 55, I 56
Zlobna, nesramna, ne
mara otrok, grdo
ravnanje, boji se črnih
mačk, voditelj, groba,
nič ženstvena
42
Preglednica 19: Opiši, kako je videzi ravnateljica šole in kakšen je njen značaj – film
Št. učencev Št. videzov Intervju Št. učencev Št. značajev Intervju
0 1 0 1
0 2 0 2
2 3 B, H 2 3 Č, E
2 4 A, F 4 4 A, C, D, G
4 5 C, Č, E, G 1 5 B
1 6 D 0 6
0 7 2 7 F, H
1 8 I 1 8 I
Izmed učencev, ki so gledali film, si jih je največ (40 %) zapomnilo pet značilnosti videza
Matildine ravnateljice, manj kot pet značilnosti štirje učenci in več kot pet značilnosti dva
učenca. Največ učencev, 40 %, si je zapomnilo štiri značilnosti značaja Matildine ravnateljice,
dva manj kot štiri značilnosti in štirje več kot štiri. Pri videzu so prepoznali osem različnih
lastnosti in 22 različnih značilnosti značaja. Vsi so jo prepoznali kot negativen lik.
Preglednica 20: Opiši, kako je videti ravnateljica šole in kakšen je njen značaj – knjiga
INTERVJU VIDEZ OPIS ZNAČAJ OPIS
J J 19, J 20, J
21, J 22
Velika,
debela, moško
oblečena,
speta frizura
J 23, J 24 Hudobna,
pokvarjena
K K 25, K 26,
K 27, K 28,
K 29
Debela, groba
uniforma,
nizki čevlji,
hoja oficirja,
zviti lasje
K 30, K 31,
K 32, K 33
Ukazovalna, ne
mara nikogar,
maščevalna,
nesramna
L L 24, L 25, L
26, L 27, L
28
Debela,
zanikrna,
oblečena
vedno enako,
pumparice,
prodorne
zelene oči
L 29, L 30 Ne mara otrok,
agresivna
M M 36, M 37,
M 38, M 39,
M 40, M 41,
M 42, M 43,
M 44
Gromozanska,
športen tip,
orjaška
stegna, grd
obraz, male
oči, čudna
brada, rjava
bombažna
halja, rjave
M 33, M 34,
M 35, M 45
Okrutna, tiranska,
zlobna, ne mara
otrok s kitkami
43
Preglednica 21: Opiši, kako je videti ravnateljica šole in kakšen je njen značaj – knjiga
Št. učencev Št. videzov Intervju Št. učencev Št. značajev Intervju
0 1 0 1
0 2 4 2 J, L, N, R
2 3 O, R 0 3
3 4 J, P, Š 5 4 K, M, O, P,
Š
4 5 K, L, N, S 1 5 S
0 6 0 6
0 7 0 7
0 8 0 8
1 9 M 0 9
pumparice do
kolen, rjavi
čevlji z nizko
peto
N N 26, N 27,
N 28, N 29,
N 30
Športen tip,
majhne oči,
nosi zeleno
bombažno
haljo, zelene
pumparice do
kolen, rjave
čevlje z nizko
peto
N 25, N 31 Zlobna, ne mara
ljudi s kitami
O O 26, O 27,
O 28
Velika,
športen tip
postave,
čudna frizura
O 24, O 25,
O 29, O 30
Okrutna, zlobna,
šefovska, boji se
duhov
P P 22, P 23, P
25, P 26
Kačje oči,
debele noge,
grda
uniforma,
nogavice
P 24, P 27,
P 28, P 29
Oblastniška, ne
prenese ugovorov,
nesramna, krivična
R R 22, R 23,
R 24
Figa, zelene
oči, ogromna,
rjava grda
obleka,
R 25, R 26 Sovražna,
zastrašujoča
S S 22, S 23, S
24, S 25, S
26
Visoka,
široka,
postrani
brado, grde
oči, moška
obleka,
S 21, S 27,
S 28, S 29, S
30
Odbijajoča,
arogantna, glasna,
ukazovalna, kot
zmaj
Š Š 21, Š 22, Š
23, Š 24
Velika, s figo,
čudnimi očmi
Š 24, Š 25,
Š 26, Š 27
Slaba, nepoštena,
neprijetna, kot Hitler
44
Izmed učencev, ki so brali knjigo, si jih je največ (40 %) zapomnilo pet značilnosti videza
ravnateljice, manj kot pet značilnosti si je zapomnilo pet učencev in več kot pet en učenec.
Največ učencev, 50 %, si je zapomnilo štiri značajske značilnosti ravnateljice, manj kot štiri
značilnosti štirje učenci in več kot štiri značilnosti en učenec. Pri videzu so prepoznali devet
različnih zunanjih značilnosti, pri značaju pa 28 različnih značajskih značilnosti. Vsi so jo
prepoznali kot negativen lik.
7. Katere tri prizore iz filma si si najbolj zapomnil/-a? Zakaj?
Preglednica 22: Katere tri prizore iz filma si si najbolj zapomnil/-a? Zakaj? – Film
Št. učencev Prizori Zakaj?
4 Incident s pupkom Ker je bilo zabavno.
3 Zlitje peroksida v očetovo olje za lase Ker je bilo zabavno.
2 Pisanje s kredo na tablo, sporočilo ravnateljici Ker je bilo zabavno.
3 Ravnateljica brcne črno mačko Ker se mi je zdelo grozno
nasilje.
1 Ravnateljica dvigne avtomobil Ker je bilo zabavno.
3 Obmetavanje ravnateljice z ostanki hrane,
baloni
Ker je bilo zabavno.
1 Obroba klobuka s sekundnim lepilom Ker je bilo zabavno.
1 Dokazovanje nadnaravne moči s kozarcem Ker je bilo nadnaravno.
1 Podpis posvojitvenih papirjev Ker je bilo grozno, kako so
starši kar zapustili Matildo.
1 Zaprtje v Dušilko Ker je bilo grozno temno.
2 Matildino računanje na pamet ogromnih števil Tudi sam bi si želel tega.
2 Bruce in čokoladna torta Ker je bilo nenavadno in
grozno, še meni je bilo
slabo.
2 Amandin polet s kitkami Bilo je nerealno, a zabavno.
1 Razbitje televizije s pogledom Grozno, a hkrati smešno.
1 Peka palačink Zelo zabavna peka male
punčke.
1 Obisk učiteljice pri Matildinih starših Ker je bil zelo nespoštljiv
prizor.
1 Korenček v bratovih ustih s pomočjo Matilde Zelo zabavno, dobra kazen.
Izmed učencev, ki so si ogledali film, si jih je največ zapomnilo incident s pupkom, omenilo
ga je 40 % intervjuvancev. Kot razlog so navedli, da jim je bil ta prizor zabaven, smešen. 30
% učencev si je zapomnilo prizor z zlitjem peroksida v očetovo olje za lase, prav tako je
razlog, da je bil prizor zabaven. 30 % pa jih je omenilo tudi prizor, ko je ravnateljica brcnila
črno mačko, saj se jim je prizor zdel grozen, in izvajanje nasilja nad živaljo. Prav tako je 30 %
učencev izbralo prizor, ko so otroci ravnateljico obmetavali s hrano in z balončki, ker je bilo
zabavno. 20 % so si prislužili prizori pisanje s kredo na tablo s pomočjo Matildine nadnaravne
moči, prav tako zato, ker je bilo zabavno, Matildino računanje na pamet ogromnih števil, ker
bi si tega tudi sami želeli, prizor Bruce in čokoladna torta, ker je bilo nenavadno in grozno, ter
prizor, ko je ravnateljica zalučala Amando na drugo stran travnika, ker je bilo zabavno, čeprav
45
nerealno. 10 % učencev pa je glasovalo za prizore: ko ravnateljica dvigne avtomobil, obroba
lepila s sekundnim lepilom, dokazovanje nadnaravne moči s kozarcem, podpis posvojitvenih
papirjev, zaprtje v Dušilko, razbitje televizije s pogledom, peka palačink, obisk učiteljice pri
Matildinih starših in korenček v ustih Matildinega brata. Ti prizori so bili izbrani, ker so bili
smešni, grozni, nadnaravni ali pa nespoštljivi.
7. Katere tri dogodke iz knjige si si najbolj zapomnil/-a? Zakaj?
Preglednica 23: Katere tri dogodke iz knjige si si najbolj zapomnil/-a? Zakaj? – Knjiga
Št. učencev Dogodki Zakaj?
4 Hitro računanje na pamet velikih števil Ker si tudi jaz želim biti tako
pameten.
4 Papagaj, skrit v dimniku Ker je bilo smešno in
zabavno.
3 Zlitje peroksida v očetovo olje za lase Ker je bilo zabavno in dobra
kazen.
3 Obroba klobuka s sekundnim lepilom Ker se mi je zdelo smešno in
dobra kazen.
2 Amandin polet s kitkami Ker je bilo grozno.
2 Pisanje s kredo na tablo, sporočilo ravnateljici Ker imam rad duhove in je
dobra kazen.
2 Incident s pupkom Ker je bilo zabavno.
1 Obisk učiteljice pri Matildinih starših Ker je bilo žalostno.
1 Z gobo kaznovana ravnateljica Ker je bilo zabavno.
3 Rafko in čokoladna torta Ker je bila grozna kazen.
1 Podpis posvojitvenih papirjev Ker je bilo ganljivo.
1 Omedlevica ravnateljice Ker si je zaslužila.
1 Zaprtje v Dušilko Ker je bilo grozno.
1 Prebran dolg seznam knjig Zelo zanimiv seznam knjig
za štiriletno punčko.
Izmed učencev, ki so brali knjigo, si jih je največ zapomnilo, 40 %, Matildino hitro računanje
na pamet velikih števil, ker bi si tudi sami želeli biti tako pametni. 40 % je prav tako dobil
dogodek s papagajem skritim v dimniku, ker je bil smešen in zabaven. Ko je Matilda močno
prestrašila svojo družino, češ da so v hiši duh in straši. 30 % so dobili dogodki zlitje peroksida
v očetovo olje za lase, obroba lepila s sekundnim lepilom, oba sta bila izbrana, ker sta bila
smešna in dobra kazen za očeta, Rafko in čokoladna torta, ki pa se je učencem zdela grozna
kazen. 20 % so dobili dogodki Amandin polet s kitami, ker je bil grozen, pisanje s kredo na
tablo, sporočilo za ravnateljico, ker imajo radi duhove in ker je dobra kazen, in pa incident s
pupkom, ker je bil zabaven. 10 % pa so dobili obisk učiteljice pri Matildinih starših, z gobo
kaznovana ravnateljica, podpis posvojitvenih papirjev, omedlevica ravnateljice, zaprtje v
Dušilko, prebran dolg seznam knjig. Izbrani so bili, ker so bili ali smešni ali ganljivi, zanimivi
in poredko grozni.
46
8. Opiši dogajanje, ki je sledilo, ko je Bruce/Rafko pojedel ravnateljičino torto. Kako se
je počutil?
Preglednica 24: Opiši dogajanje, ki je sledilo, ko je Bruce pojedel ravnateljičino torto. Kako se je počutil? –
Film
Št. učencev Dogajanje Kako se počuti?
1 Pojesti je moral celo ogromno čokoladno torto. Zmedeno, nesrečno,
slabost.
2 Pojesti je moral celo ogromno čokoladno torto. Slabost, bruhanje.
3 Pojesti je moral celo ogromno čokoladno torto. Slabost, bruhanje, veselje.
1 Pojesti je moral celo ogromno čokoladno torto. Šok, slabost, veselje.
1 Pojesti je moral celo ogromno čokoladno torto. Presenečenje, slabost,
veselje.
2 Pojesti je moral celo ogromno čokoladno torto. Strah, slabost.
Izmed učencev, ki so si ogledali film, so vsi pravilno ugotovili, da je Bruce za kazen moral
pojesti celo čokoladno torto, opis Bruceovega počutja pa je 30 % učencev opisalo kot slabost,
bruhanje in veselje, 20 % kot slabost in bruhanje, preostalih 20 % kot strah in slabost ter 10 %
kot zmedeno, nesrečno, slabo, šok, slabost, veselje in presenečenje slabost in veselje. Vsem je
skupna ugotovitev slabost oz. občutek siljenja na bruhanje.
Preglednica 25: Opiši dogajanje, ki je sledilo, ko je Rafko pojedel ravnateljičino torto. Kako se je počutil? –
Knjiga
Št. učencev Dogajanje Kako se počuti?
1 Pojesti je moral celo ogromno čokoladno torto. Nesrečno, slabost.
6 Pojesti je moral celo ogromno čokoladno torto. Slabost.
1 Pojesti je moral celo ogromno čokoladno torto. Nasmejano, slabost.
1 Pojesti je moral celo ogromno čokoladno torto. Zadovoljen.
1 Pojesti je moral celo ogromno čokoladno torto. Omahovanje, slabost,
smeh.
2 Pojesti je moral celo ogromno čokoladno torto. Strah, slabost.
Izmed učencev, ki so brali knjigo, so si bili vsi učenci edini, da je Rafko za kazen moral
pojesti celo čokoladno torto. Počutje, ki so ga opisali, pa je bilo pri 60 % učencev opisano kot
slabost, 20 % strah in slabost, 10 % nesrečno, slabost, nasmejano, zadovoljstvo, omahovanje,
smeh. Tudi tu so si bili v 90 % edini, da je bilo Rafku slabo, le en učenec je menil, da se je
Rafko počutil samo zadovoljno.
47
9. Kakšna je bila Bruceova kazen za to dejanje? Kaj meniš o taki kazni z nasiljem?
Preglednica 26: Kakšna je bila Bruceova kazen za to dejanje? Kaj meniš o taki kazni z nasiljem? – Film
Št. učencev Kakšna je bila kazen? Kaj meniš o taki kazni?
1 Udarec s porcelanastim pladnjem po glavi. Ne bi smela biti v taki službi,
nasilje ni rešitev.
3 Udarec s porcelanastim pladnjem po glavi. Otroke je treba vzgajati, ne
pa nasilno kaznovati.
2 Udarec s porcelanastim pladnjem po glavi. Kazen da, vendar ne z
nasiljem.
1 Udarec s porcelanastim pladnjem po glavi. To je bilo neprofesionalno,
pretepanje je kaznivo.
3 Udarec s porcelanastim pladnjem po glavi. Sem proti nasilju in proti
kaznim.
Učenci, ki so gledali film, so ugotovili, da je bila Bruceova kazen udarec s porcelanastim
pladnjem po glavi. 30 % jih o taki kazni meni, da so proti nasilju in proti kaznim, preostalih
30 %, da je otroke treba vzgajati, ne pa nasilno kaznovati. 20 % učencev meni, da je kazen
dovoljena, vendar ne nasilna. 10 % učencev meni, da ravnateljica ne bi smela biti v taki službi
in da nasilje ni rešitev, preostalih 10 % pa meni, da je bilo to neprofesionalno in da je
pretepanje kaznivo.
Preglednica 27: Kakšna je bila Rafkova kazen za to dejanje? Kaj meniš o taki kazni z nasiljem? – Knjiga
Št. učencev Kakšna je bila kazen? Kaj meniš o taki kazni?
1 Udarec s porcelanastim pladnjem po glavi. Zdi se mi prav, da otrok dobi
kazen, vendar brez nasilja.
2 Udarec s porcelanastim pladnjem po glavi. Vzgojna kazen ja, nasilje ne.
Ravnateljica si zasluži zapor.
2 Udarec s porcelanastim pladnjem po glavi. Nasilje ni rešitev.
2 Udarec s porcelanastim pladnjem po glavi. Kazen da, nasilje ne, saj pusti
posledice.
1 Udarec s porcelanastim pladnjem po glavi. Sem samo za vzgojno kazen.
1 Udarec z enim od predmetov. Nasilje je napačen pristop.
1 Udarec s porcelanastim pladnjem po glavi. Sovražim nasilje, težave se
rešuje s pogovorom.
90 % učencev, ki so brali knjigo, je ugotovilo, da je bila Rafkova kazen udarec s
porcelanastim pladnjem po glavi, 10 % pa, da je bil udarec z enim izmed predmetov. Mnenja
o kazni so deljena. 20 % jih meni, da vzgojna kazen ja, nasilje ne in da ravnateljica zasluži
zapor. 20 % učencev meni, da nasilje ni rešitev, preostalih 20 % pa, da kazen ja, nasilje ne,
ker ta pusti posledice. 10 % učencev meni, da se zdi prav, da otrok dobi kazen, vendar brez
nasilja, 10 % jih je samo za vzgojno kazen, 10 % jih meni, da je nasilje napačen pristop, in še
10 % jih meni, da sovraži nasilje, težave se rešuje s pogovorom.
48
10. Kaj je Dušilka?
Preglednica 28: Kaj je Dušilka? – Film
Št. učencev Kaj je Dušilka?
2 Grozna soba za kaznovanje otrok.
3 Temačen prostor za zapiranje otrok.
1 Črna soba za kaznovanje otrok.
1 Peklenski prostor za kaznovanje otrok.
1 Osovražena soba za zapiranje učencev.
1 Grd prostor za zapiranje učencev.
1 Zadušen prostor za kaznovanje otrok.
Učenci, ki so gledali film, se v 30 % strinjajo, da je Dušilka temačen prostor za zapiranje
otrok, 20 % grozna soba za kaznovanje otrok, preostali pa imajo vsak svoje poimenovanje;
vsem je skupno, da je prostor ali soba za kaznovanje ali zapiranje učencev.
Preglednica 29: Kaj je Dušilka? – Knjiga
Št. učencev Kaj je Dušilka?
7 Omara za zapiranje in kaznovanje otrok.
1 Majhen, visok prostor za poredne otroke.
1 Grozen temen prostor za kaznovanje otrok.
1 Drugo ime za ravnateljico.
Učenci, ki so brali knjigo, pa so v 70 % opredelili Dušilko kot omaro za zapiranje in
kaznovanje otrok. 10 % jih meni, da je majhen, visok prostor za poredne otroke, 10 % jih
meni, da je grozen temen prostor za kaznovanje otrok, 10 % pa, da je to drugo ime za
ravnateljico.
11. Kakšen odnos sta imeli Matilda in učiteljica?
Preglednica 30: Kakšen odnos sta imeli Matilda in učiteljica? – Film
Št. učencev Intervju Kakšen odnos sta imeli Matilda in učiteljica?
4 A, B, D, F Prijateljski, povezovalen, razumevajoč.
5 C, Č, E, G, H Povezan odnos – kot mati in hči.
1 I Zelo topel in prijazen odnos.
Med učenci, ki so gledali film, jih 50 % meni, da sta imeli učiteljica in Matilda povezan odnos
– kot mati in hči, 40 % jih meni, da sta imeli prijateljski, povezan in razumevajoč odnos, 10 %
pa jih meni, da sta imeli zelo topel in prijazen odnos.
49
Preglednica 31: Kakšen odnos sta imeli Matilda in učiteljica? – Knjiga
Št. učencev Intervju Kakšen odnos sta imeli Matilda in učiteljica?
3 P, J, K Zelo povezan odnos.
6 L, N, O, R, S, Š Zelo povezan, prijateljski odnos.
1 M Topel, povezan odnos – kot mama in hči.
Med učenci, ki so brali knjigo, jih 60 % meni, da sta imeli učiteljica in Matilda zelo povezan
prijateljski odnos, 30 % jih meni, da sta imeli zelo povezan odnos, in 10 %, da sta imeli topel,
povezan odnos – kot mama in hči.
12. Kakšen odnos sta imeli Matilda in ravnateljica?
Preglednica 32: Kakšen odnos sta imeli Matilda in ravnateljica? – Film
Št. učencev Intervju Kakšen odnos sta imeli Matilda in ravnateljica?
2 A, B Nerazumevajoč, slab in hladen odnos.
2 C, G Sovražno nastrojen odnos.
1 D Zahrbten in maščevalen odnos.
1 E Težaven odnos.
1 F Odnos poln naelektrenosti.
3 Č, H, I Napet in zelo slab odnos.
Med učenci, ki so gledali film, jih 30 % meni, da sta imeli Matilda in ravnateljica napet in
zelo slab odnos, 20 % nerazumevajoč, slab in hladen odnos, 20 % sovražno nastrojen odnos,
10 % zahrbten in maščevalen odnos, 10 % težaven odnos in 10 % kot odnos, poln
naelektrenosti. Vsem pa je skupno, da je odnos opisan kot slab.
Preglednica 33: Kakšen odnos sta imeli Matilda in ravnateljica? – Knjiga
Št. učencev Intervju Kakšen odnos sta imeli Matilda in ravnateljica?
2 J, Š Sovražen in slab odnos.
6 K, L, O, P, R, S Maščevalen in slab odnos.
2 M, N Zastrašujoč odnos.
Med učenci, ki so brali knjigo, jih 60 % meni, da sta imeli Matilda in ravnateljica maščevalen
in slab odnos, 20 % sovražen in slab odnos ter 20 % zastrašujoč odnos. Vsem je skupno, da je
odnos opisan kot slab.
50
13. Kako bi opisal/-a odnos med učiteljico in ravnateljico?
Preglednica 34: Kako bi opisal/-a odnos med učiteljico in ravnateljico? – Film
Št. učencev Intervju Kako bi opisal/-a odnos med učiteljico in ravnateljico?
5 A, B, F, H, I Slab, zastrašujoč, sorodstven odnos.
1 D Slab in nerazumevajoč odnos.
4 C, Č, E, G Nesrečen in zastrašujoč odnos.
Med učenci, ki so gledali film, jih 50 % meni, da sta imeli učiteljica in ravnateljica slab,
zastrašujoč in sorodstven odnos, 40 % nesrečen in zastrašujoč odnos in 10 % slab in
nerazumevajoč odnos.
Preglednica 35: Kako bi opisal/-a odnos med učiteljico in ravnateljico? – Knjiga
Št. učencev Intervju Kako bi opisal/-a odnos med učiteljico in ravnateljico?
1 J Mlačen in nepovezan odnos.
1 K Nezdrav in nepovezan odnos.
3 L, M, R Sorodstvene vezi, zastrašujoč in slab odnos.
5 N, O, P, S, Š Zastrašujoč in nemilostljiv odnos.
Med učenci, ki so brali knjigo, jih 50 % meni, da sta imeli učiteljica in ravnateljica zastrašujoč
in nemilostljiv odnos, 30 % jih meni, da sta imeli sorodstvene vezi, zastrašujoč in slab odnos
ter 10 % nezdrav in nepovezan odnos.
14. Kako bi opisal/-a odnos med Matildo in preostalimi člani družine (očetom, mamo in
bratom)?
Preglednica 36: Kako bi opisal/-a odnos med Matildo in preostalimi člani družine (očetom, mamo in bratom)?
– Film
Št. učencev Intervju Kako bi opisal/-a odnos med Matildo in preostalimi člani
družine (očetom, mamo in bratom)?
1 A Porazni, nepovezani družinski odnosi.
2 B, C Nerazumevajoč družinski odnos.
4 Č, D, F, H Zaničevanje, nezanimanje za otroka.
1 E Nenormalni družinski odnosi.
1 G Hladen in zanemarjen družinski odnos.
1 I Slab, nespoštljiv družinski odnos.
Med učenci, ki so gledali film, jih 40 % meni, da je bil odnos med Matildo in preostalimi
člani družine opisan kot zaničevanje in nezanimanje za otroka, 20 % nerazumevajoč družinski
odnos, 10 % porazni, nepovezani družinski odnosi, 10 % nenormalni družinski odnosi, 10 %
hladen in zanemarjen družinski odnos in 10 % slab, nespoštljiv družinski odnos.
51
Preglednica 37: Kako bi opisal/-a odnos med Matildo in preostalimi člani družine (očetom, mamo in bratom)?
– Knjiga
Št. učencev Intervju Kako bi opisal/-a odnos med Matildo in preostalimi člani
družine (očetom, mamo in bratom)?
6 J, K, L, N, O, R Odtujeni, slabi družinski odnosi.
3 M, Š, S Odnos, poln nezanimanja, nepovezanosti in različni
interesi.
1 P Dolgočasen in neljubeč družinski odnos.
Med učenci, ki so brali knjigo, jih 60 % meni, da je bil odnos med Matildo in preostalimi
člani družine odtujen, slab družinski odnos, 30 % odnos, poln nezanimanja, nepovezanosti in
različni interesi v družini, 10 % dolgočasen in neljubeč družinski odnos.
15. Opiši Matildin krog prijateljev.
Preglednica 38: Opiši Matildin krog prijateljev. – Film
Št. učencev Intervju Opiši Matildin krog prijateljev.
6 A, C, Č, E, F, H To sta bili sošolka in učiteljica.
2 B, G Sošolka, učiteljica in liki iz knjig.
1 D Sošolka.
1 I Sošolka in knjige.
Med učenci, ki so gledali film, jih 60 % meni, da je Matildin krog prijateljev obsegal sošolko
in učiteljico, 20 % sošolka, učiteljica in liki iz knjig, 10 % samo sošolka in 10 % sošolka in
knjige.
Preglednica 39: Opiši Matildin krog prijateljev. – Knjiga
Št. učencev Intervju Opiši Matildin krog prijateljev.
3 J, P, S To sta bili sošolka in učiteljica.
7 K, L, M, N, O,
R, Š
Sošolka.
Med učenci, ki so brali knjigo, jih 70 % meni, da je Matildin krog prijateljev obsegala le
sošolka, 30 % pa, da je ta krog obsegal sošolko in učiteljico.
52
16. Kako bi komentiral/-a, ocenil/-a film? Razloži, zakaj ti je bil ali ni bil všeč.
Preglednica 40: Kako bi komentiral/-a, ocenil/-a film? Razloži, zakaj ti je bil ali ni bil všeč.
Št. učencev Intervju Ocena Razloži, zakaj ti je bil ali ni bil všeč.
1 A 10 Všeč, ker je bilo veliko akcije, nadnaravnih moči in
smešnosti.
2 B, H 10 Všeč, ker je bilo veliko nadnaravnih pojavov in ker je
bil poučen, v smislu, da se dobrota povrne, zlo je
kaznovano.
1 C 10 Všeč, ker je bilo uporabljene veliko domišljije, zanimiv
in konča se dobro za dobre ljudi.
1 Č 10 Všeč, ker je bil zabaven, poln nadnaravnih dogodivščin
in ker te popelje v svet domišljije.
1 D 10 Všeč, ker je bil razgiban, zabaven, poln dogajanja in
srečen konec.
1 E 7 Ni mi bil preveč všeč, ker je bil preveč otroški in
premalo je bilo napete akcije.
1 F 10 Všeč, ker je bil srečen konec, veliko dogajanja in slabo
kaznovano.
1 G 9 Všeč, ampak je bilo preveč pretiravanja, dobri le prizori
z nadnaravnimi močmi.
1 I 10 Všeč, ker je smešen in grozen, pametna Matilda, kot si
želim biti tudi jaz.
Učenci, ki so gledali film, so film v povprečju ocenili z oceno 9,6. Učenci, ki so ga ocenili z
10, menijo, da jim je bil film všeč, ker je bilo veliko akcije, dogajanja, zabave, nadnaravnih
pojavov in s srečnim koncem. Učenca, ki sta film ocenila z manj kot 10, pa menita, da je bil
film preveč otročji in s premalo akcije ter preveč pretiravanja.
53
16. Kako bi komentiral/-a, ocenil/-a knjigo? Razloži, zakaj ti je bila ali ni bila všeč.
Preglednica 41: Kako bi komentiral/-a, ocenil/-a knjigo? Razloži, zakaj ti je bila ali ni bila všeč.
Št. učencev Intervju Ocena Razloži, zakaj ti je bila ali ni bila všeč.
1 J 8 Ni mi bila tako všeč, ker je bilo preveč pretiravanja, ne
verjamem v nadnaravne sile, dobro je, ker ne zmaga zlo.
1 K 10 Všeč, navdušila me je, bila je zanimiva, polna humorja,
lahko bi jo bral ponovno.
1 L 10 Všeč, ker je dober prikaz hlepenja po denarju, ne vidijo
pa otrok, ki jih imajo okrog sebe.
1 M 10 Všeč, ker je bil zabavno napisana, ima smešne ilustracije
in ker je slabo kaznovano.
1 N 10 Všeč, ker je zanimiva in poučna, hitro berljiva in polna
akcije.
1 O 10 Všeč, ker je polno akcij z nadnaravnimi silami in
uporabljene je veliko domišljije.
1 P 10 Všeč, ker je veliko dogajanja, jo naredi zanimivo in
razgibano.
1 R 7 Ni mi preveč všeč, preveč otročje, me ne prepriča.
1 S 10 Všeč, ker je preprosto napisana, da razumem vse besede.
1 Š 10 Všeč, ker je zelo hudomušna in ker se konča s srečnim
koncem.
Učenci, ki so brali knjigo, so jo v povprečju ocenili z oceno 9,5. Učenci, ki so knjigo ocenili z
10, menijo, da je bila knjiga humoristična, poučna, z dobrimi ilustracijami, polno akcijami
nadnaravnih sil, razgibana, zanimiva, preprosto napisana in da je slabo na koncu kaznovano.
Učenca, ki sta knjigo ocenila z manj kot 10, menita, da je bilo v knjigi preveč pretiravanja, saj
ne verjame v nadnaravne sile, preveč otročja, vendar pa tudi pohvaljeno, ker ne zmaga zlo.
54
17. Zdaj, ko si si že ogledal/-a film, ali si želiš prebrati tudi knjigo? Razloži, zakaj da ali
ne.
Preglednica 42: Zdaj, ko si si že ogledal/-a film, ali si želiš prebrati tudi knjigo? Razloži, zakaj da ali ne.
Št.
učencev
Intervju Ali bi bral/-a knjigo?
DA NE
Razloži, zakaj da ali ne.
1 A Ne Ker sem že v filmu vse
videl, raje imam drugačne
knjige.
1 B Da Ker me zanima, ali je knjiga
tako smešna kot film.
1 C Da Da bi ponovno doživljal
akcije iz filma.
1 Č Da Rabim recept za uporabo
nadnaravnih moči.
1 D Da Ker me zanima primerjava s
filmom.
1 E Ne Knjige me ne zanimajo, bolj
všeč so mi kriminalke.
1 F Ne Ker sem bolj len za branje,
raje imam filme.
1 G Da V spomin na grozo in
veselje.
1 H Ne Ker bi bile črke na papirju
zdaj premalo.
1 I Da Ker me zanima, ali je
vsebina ista kot v filmu,
mogoče opis v knjigi še bolj
smešen kot prikazan v filmu.
Med učenci, ki so gledali film, jih 40 % meni, da knjige ne bi brali, ker se je že vse videlo v
filmu, ker jih knjige ne zanimajo ali ker so bolj leni za branje in imajo raje filme ter da bi bile
črke na papirju zdaj premalo. 60 % učencev meni, da bi brali tudi knjigo, ker jih zanima, ali je
film tudi tako smešen, da bi ponovno doživljali akcijo iz filma, da potrebujejo recept za
uporabo nadnaravnih moči, da je zanimanje za primerjavo med knjigo in filmom.
55
17. Zdaj, ko si že prebral/-a knjigo, ali si želiš ogledati tudi film? Razloži, zakaj da ali ne.
Preglednica 43: Zdaj, ko si že prebral/-a knjigo, ali si želiš ogledati tudi film? Razloži, zakaj da ali ne.
Št.
učencev
Intervju Ali bi gledal film?
DA NE
Razloži, zakaj da ali ne.
1 J Da Zaradi izvedbe trikov z
duhovi.
1 K Da Zanima me, kako obrazi
izgledajo v filmu, rad bi
podoživel veličasten odhod
ravnateljice.
1 L Da Ker uživam v filmih z
nadnaravnimi prizori.
1 M Da Ker me zanimajo igralci v
filmu.
1 N Da Zanima me primerjava
dogodkov in filmskih likov.
1 O Da Zaradi igralcev.
1 P Da Prizorov z duhom in
Matildine nadnaravne moči.
1 R Ne Ker so mi všeč drugačni filmi.
Rad bi v šoli gledal večkrat
filme, kot so na Discoveryju.
Vse, kar tam vidim, si dobro
zapomnim in potem delim z
ostalimi.
1 S Da Zaradi igralcev in ker vsebino
knjige hitreje pozabiš kot
film.
1 Š Da Zanima me primerjava med
knjigo in filmom.
Med učenci, ki so prebrali knjigo, jih 90 % meni, da bi gledali tudi film, ker jih zanimajo
izvedbe trikov z duhovi, igralci v filmu, primerjava dogodkov in prizorov z Matildinimi
nadnaravnimi močmi. 10 % pa jih meni, da jih film ne bi prepričal, ker so jim všeč drugačni
filmi. Sicer pa si želijo v šoli večkrat gledati filme, kot so na Discoveryju, saj vse, kar tam
vidijo, si dobro zapomnijo in nato delijo z drugimi.
56
5 RAZPRAVA
Namen raziskovalnega dela je bil ugotoviti, ali obstajajo vsebinske razlike med filmom in
knjigo; ta del je prikazan med teoretičnim delom v preglednici. Ugotovila sem, da obstajajo
razlike med filmom in knjigo – v poimenovanju likov oz. igralcev pa tudi v kraju dogajanja in
pri vsebini.
Zanimalo me je tudi, ali si petošolci vsebino, odnose med osebami, značaji likov in
fantastično dogajanje bolj zapomnijo iz ogleda filma ali prebrane knjige. Raziskala sem tudi,
kako se kaže doživljanje nasilja med tistimi, ki so brali knjigo, in tisti, ki so gledali film.
Zanimalo pa me je tudi, ali so učenci, ki so brali knjigo, motivirani za ogled filma in zakaj ter
nasprotno.
Analiza je pokazala, da ni velike razlike pri zapomnitvi značaja likov; nekaj odstopanj je le
pri videzu likov, kar je pričakovano, saj si vizualno sliko lažje prikličemo v spomin kot opis
osebe, ki si jo med branjem domišljijsko predstavljamo. Vsak učenec med branjem knjige
dobi svojo predstavo o videzu lika, in to kljub opisu. Pri opisu značaja pa so v povprečju
učenci imeli podobne rezultate, in sicer tisti, ki so brali knjigo ali gledali film. Več različnih
opisov značaja pa so v povprečju navedli tisti, ki so brali knjigo, kar prepisujem temu, da so
se lahko bolj vživeli in doživeli lik kot pa tisti, ki so gledali film, ker so bili pozornejši na
dogajanje.
Gledalci filma so v večini kot Matildino posebnost prepoznali posebno moč, bralci pa v večini
nadnaravno moč. Zanimivo je dejstvo, da so gledalci prepoznali posebnost le z vidika
nadnaravne, posebne moči, s čimer je Matilda premikala stvari, medtem ko so bralci
prepoznali tudi posebnost, kot sta računanje na pamet in samostojno branje pri štirih letih, kar
je tudi Matildina posebnost. Po tem lahko sklepamo, da so bralci dovzetnejši in pozornejši na
določene podrobnosti. Prizor, v katerem so učenci prepoznali Matildino posebnost, je prisilno
gledanje televizije in z globoko jezo, ki jo je Matilda mela v sebi, uničenje televizije, je
prevladoval pri izbiri gledalcev. Menim, da je bil to bolj negativno prikazan dogodek, da oče
hčerko, medtem ko bere knjigo, prisili v gledanje televizije, in so si ga učenci zato najbolj
vtisnili v spomin. Učenci so si zapomnili negativne in pozitivne prizore. Pri knjigi pa je
drugače. Med učenci je prevladovala izbira incidenta s pupkom, ki je bil smešen, in tudi drugi
dogodki, ki so bili izbrani, so bili samo pozitivni. Menim, da je to zato, ker si med branjem
knjige bolj vtisnemo v spomin pozitivne dogodke kot negativne. Po drugi strani pa si v filmu
hitreje zapomnimo negativne prizore kot pozitivne. Tudi pri izboru prizorov, ki so se jim
najbolj vtisnili v spomin, je zelo visoko na lestvici prizor, ko je ravnateljica brcnila črno
mačko; to so tudi zelo obsojali. Veliko več negativnih prizorov so izbrali gledalci kot pa
bralci. Bralci so po večini izbrali smešne in zabavne prizore, le redko grozne. Pri incidentu
Brucea ali Rafka s torto so bili rezultati zelo podobni; vsi so prepoznali kazen, počutje pa so
opisali tudi zelo podobno – po večini, da mu je bilo slabo in ga je sililo na bruhanje, le eden
izmed bralcev je omenil zadovoljstvo, ki ga je Rafko doživel na koncu, ko je pojedel vso
torto. Pri kazni, ki je doletela Brucea/Rafka, pa so si bili učenci veliko bolj edini, kot sem si
mislila. Vsi so obsojali nasilje, ki je bilo zanje nedopustno; bralci so spodbujali vzgojno
kazen, medtem ko gledalcem niti kazen ni bila najbolj po godu. Menim, da so gledalci še
toliko bolj obsojali kazen, ker so jo videli na lastne oči, nič olepšano, medtem ko si v knjigi
kljub groznemu dogodku še vedno lahko omiliš sliko. Pri ugotovitvi, kaj je Dušilka, so se
odgovori gledalcev veliko bolj razlikovali od bralčevih, vendar pa so gledalci vsi pravilno
ugotovili, kaj je Dušilka. Pri bralcih pa je bil en odgovor precej enoten in je izstopal, a vendar
je bil vmes tudi tak, za katerega nisem vedela, ali naj ga jemljem bolj za šalo kot resnično, in
sicer da je Dušilka drugo ime za ravnateljico. To bi dejansko tudi lahko bilo, ampak ne v tem
57
primeru. V večini so si bili edini, da je to grozna soba za kaznovanje in zapiranje otrok. Pri
odnosu med Matildo in učiteljico so gledalci v večini prepoznali kot odnos med mamo in
hčerko, le redko kot prijateljski odnos. Na drugi strani pa so bralci knjig odnos prepoznali bolj
kot prijateljsko povezan odnos, odnos mama – hči je omenil le en intervjuvanec. To lahko
pripišemo temu, da je slika pokazala več čustev, ki sta jih pokazali igralki, kot pa odnos, ki
smo ga lahko brali v knjigi skozi poglavja. Učenci so prepoznali povezanost, ampak bolj
prijateljsko, ne kot mama in hči. Pri opisovanju odnosa med ravnateljico in Matildo ni bilo
posebnih izstopanj. Vsi so menili, da je bil odnos slab, hladen in v celoti negativen. Odnos
med učiteljico in ravnateljico so tudi oboji podobno opisali; oboji so prepoznali, da je odnos
zastrašujoč in slab. Zanimivo pa je, da si je polovica gledalcev zapomnila, da sta bili učiteljica
in ravnateljica v sorodu. Bralcev, ki so si to zapomnili, je bilo malo manj. Tudi odnose med
Matildo in preostalimi člani družine so bralci in gledalci prepoznali kot slabe in negativne –
gledalci kot nezanimanje in zaničevanje otroka, bralci pa kot odtujene in slabe družinske
odnose. Menim, da so bili tu gledalci še občutljivejši, saj so zelo nazorno videli, kako grdo so
delali člani z Matildo. Matildin krog prijateljev so gledalci veliko bolj širno uvrstili, saj so
med njene prijatelje vključili tudi knjige in like iz knjig, medtem ko so se bralci osredinili le
na učiteljico in sošolko Sivko. Gledalci so film ocenili s povprečno oceno 9,6, bralci pa knjigo
z 9,5. Knjiga je dobila malo manjšo oceno, vendar pa sta bila film in knjiga večini zelo všeč
zaradi različnih razlogov. Pri obeh je bil glavni razlog smešnost oz. zabavnost in nadnaravni
pojavi, ki so za otroke te starosti zelo zanimivi, saj še raziskujejo meje mogočega oz.
nemogočega. Ni pa me presenetilo dejstvo, da je motivacija za branje knjige po ogledu filma
slabša. Malo več kot polovica bi si kljub ogledu filma prebrala tudi knjigo, medtem ko so pri
bralcih vsi zainteresirani za ogled filma, razen enega. Napačna je predstava otrok, da knjige
ne bi brali, ker so že vse videli v filmu. Največkrat se zgodi, da je knjiga veliko boljša kot
film, zato so po navadi bralci knjig zelo razočarani, ko si ogledajo film po kateri izmed
knjižnih uspešnic. Menim, da bi bilo treba spremeniti to miselnost, ki jo imajo otroci, in
branje spodbujati bolj, kot ga sicer. Zelo zanimiv se mi je zdel odgovor gledalke, ki je
povedala, da bi bile črke na papirju zdaj premalo. Zdi se mi, da to dokazuje dejstvo, da je film
dober in da se knjiga z njim ne more primerjati. Menim, da če bi ta učenka prebrala knjigo, bi
kljub temu spremenila mnenje.
58
6 SKLEP
Iz vsega ugotovljenega sem ugotovila, da med učenci, ki so brali knjigo ali gledali film, ni
občutne razlike pri zapomnitvi dogodkov, značajev oseb, odnosov med osebami in
fantastičnem dogajanju. Ugotovila sem, da so gledalci filma izražali več negativnih občutkov
in čustev ter jih tudi v filmu bolj zaznali kot bralci v knjigi, vendar pa pri zapomnitvi ni bilo
velike razlike. Malenkost več podrobnosti so si zapomnili bralci knjig.
Mislila sem, da bodo pri doživljanju nasilja bralci bolj kritični kot gledalci. Danes je v filmu
že normalno, da je vsaj malo nasilja, in to že vsi procesirajo kot samoumevno, medtem ko v
knjigi to ni tako. Presenetili so me gledalci, ki so opazili in obsodili nasilje nad živalmi (nad
črno mačko, ki jo je ravnateljica brcnila); upala bi si trditi, da se jih je to dotaknilo bolj kot pa
nasilje nad človekom. Vse grozote, ki so se dogajale v filmu, so gledalci zelo občutili in
kritizirali; nič ni šlo mimo njih. Bralci pa prav zares niso bili tako kritični, niso podpirali
nasilja, a vendar ni bilo čutiti te vneme proti nasilju kot pri gledalcih.
Motiviranost za ogled filma je velika, predvsem zato, ker jih zanimajo igralci in kako se
vsebina razlikuje. Za vse to menim, da je posledica tega, da so se ob knjigi učenci resnično
zabavali in nasmejali ob vseh teh dogodkih in vragolijah, ki nam jih je dala Matilda.
Motiviranost za branje knjige je manjša, ker – kot sem že omenila – učenci menijo, da so v
filmu videli že vse, za kar pa se mi zdi resnično škoda.
Zanimalo me je, ali je smiselno v pouk književnosti vključiti več videogradiva. Živimo v
času, ko je v ospredju novodobna »elektronska« vzgoja otrok. Otrokom so veliko bližje
elektronske naprave kot knjige. Ugotovila, da vizualno podprte vsebine otrokom ne dajo nič
več kot pa knjige. Rezultati so podlaga za razvoj didaktike književnosti, način pristopa k
obravnavanju vsebin, za ugotavljanje, da medij ne vpliva na boljšo zapomnitev in bolj
doživeto doživljanje. Vzbuja kvečjemu več negativnih občutkov, ki jih ob gledanju slabih
filmov doživljajo, kot pa pozitivnih, zato se vračam k misli na knjigo. Ta je res tista prava, s
katero bi otrok moral začeti odraščati in z njo tudi pozneje nadaljevati, že z vidika širjenja
zaklada, pismenosti in veliko drugih stvari, ki ti jih filmi ne morejo dati. Podpiram pa, da se
za popestritev pouka občasno uporabi tudi katero izmed vizualno podprtih pripovedi, in sicer
za popestritev in malo spremembe pri pouku.
59
7 LITERATURA
Arnheim, R. (2000). Film kot umetnost. Ljubljana. Krtina.
Artnik, G. (2012). Mladinska fantastična pripoved in njena umestitev v koncept sodobne
slovenske mladinske fantastične proze. Revija za elementarno izobraževanje, str. 23–35.
Borčič, M., in Nakrst, M. (1984). Uresničevanje filmske vzgoje v osnovni šoli. Ljubljana.
DDU Univerzum.
Bucik, N. (2003). Beremo skupaj. Priročnik za spodbujanje branja. Ljubljana: Mladinska
knjiga.
Bucik, N., Pečjak, S. (2004). Učenčev izbor – ključ do motivacije za branje?. Otrok in knjiga,
31, 60, 53–67.
Civardi, A., Fontana, D., Karim Rodovšek, L. (2004). Nočne lučke: zgodbice, ki jih berete
vašemu otroku za pomiritev, vzpodbujanje samozavesti in ustvarjalnosti. Notranje Gorice:
Quatro.
Erjavec, K., in Volčič, Z. (1999). Odraščanje z mediji. Ljubljana. Zveza prijateljev mladine
Slovenija.
Grosman, M. (1989). Bralec in književnost. Ljubljana: DZS.
Grosman, M. (2004). Zagovor branja. Bralec in književnost v 21. stoletju. Ljubljana: Založba
Sophia.
Golli, D., Grginič, M., Kozinc, A. (1996). ABC: govorimo – poslušamo, pišemo – beremo.
Priročnik za učitelje. Trzin: Izolit.
Hutcheon, L., in O´Flynn, S. (2013). A Theory of Afaptation. Lonon in New York: Routledge.
Kobe, M. (1987). Pogledi na mladinsko književnost. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Kobe, M. (1999). Sodobna pravljica. Otrok in knjiga, 47 (str. 5–11). Maribor: Pedagoška
fakulteta.
Knaflič, L. (2003). Vzgoja bralca v družini. V Blatnik Mohar, M. (ur.), Beremo skupaj:
priročnik za spodbujanje branja (str. 34–39). Ljubljana: Mladinska knjiga.
Knaflič, L. (2012). O pomenu branja za otrokov razvoj. Otrok in razvoj, 39 (84), 44–48.
Kordigel Aberšek, M., Panevski, B. (1996). Pouk literature in medijska vzgoja. Otrok in
knjiga, letnik 23, številka 41, 26–53.
Kordigel Aberšek, M. (2000). Mladinska literatura, otroci in učitelji. Komunikacijski model
poučevanja mladinske književnosti, 1. del. Ljubljana: Zavod Republike Slovenija za šolstvo.
Kordigel Aberšek, M. (2008). Didaktika mladinske književnosti. Ljubljana: Zavod Republike
Slovenije za šolstvo.
Košir, M. (2001). O branju ali zakaj gledanje televizij ne zadostuje. Revija Otrok in knjiga,
51, 28. Maribor: Mariborska knjižnica.
60
Kropp, P. (2000). Vzgajanje bralca: naj vaš otrok postane bralec za vse življenje. Tržič:
Učila.
Lillard, A. S., in Peterson, J. (2011). The immediate impactof different types of television on
young children's executive function. American academy of pediatric. Pridobljeno: 27. 1. 2018
s http://pediatrics.aappublications.org/content/early/2011/09/08/peds.2010-1919.
Mesec, B., Repe, T. (ur.), Rihter, L. (ur.) (2009). Načrtovanje raziskave: študijsko gradivo za
interno uporabo, Metodologija raziskovanja v socialnem delu I. Ljubljana: Univ. v Ljubljani,
Fakulteta za socialno delo.
Pečjak, V. (1994). Hitro in uspešno branje. Ljubljana: samozaložba.
Pečjak, S., Bucik, N., Gradišar, A., in Pekljaj, C. (2006). Bralna motivacija v šoli: merjenje in
razvijanje. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
Roald Dahl: Življenje in delo (b. d.). Pridobljeno: 25. 6. 2018 s
http://www.mladinska.com/roald-dahl/zivljenje-in-delo.
Rugelj, S. (2006). Poglej si z novimi očmi. Ljubljana: Založba UMco.
Saksida, I. (2001). Mladinska književnost. V: Pogačnik, J. (ur.). Slovenska književnost III,
403–468. Ljubljana: DZS.
Saksida, I. (2006). Komunikacijski pouk književnosti. Otrok in knjiga 67: revija za vprašanja
mladinske književnosti, književne vzgoje in s knjigo povezanih medijev, 46–49.
Saksida, I. (2008). Poti in razpotja didaktike književnosti. Mengeš: Izolit.
Vuk, V. (1977). Knjiga in televizija. Revija Otrok in knjiga, št. 6, letnik 5. Maribor. Založba
Obzorja Maribor.
VIR
Dahl, R. (2008). Matilda. Ljubljana: Mladinska knjiga.
61
8 PRILOGE
INTERVJUJI
Intervjuji so dobesedno prepisani, tako kot so odgovarjali intervjuvanci, zato so v njih tudi
jezikovne napake. Besedilo v nadaljevanju ni lektorirano.
INTERVJU ZA UČENCE, KI SO SI OGLEDALI FILM MATILDA A
1. Opiši, kako je videti Matilda in kakšen je njen značaj.
A: A1 Drobna deklica, A2 s pentljo v laseh, A3 je zelo prijazna. A4 Je tudi žalostna, ker je
starši ne razumejo. A5 Je tudi močna in A6 pogumna, A7 želi pomagat drugim.
2. Kaj je Matildina posebnost?
A: Matilda ima posebne oči, ki imajo tako veliko A8 moč, da z njimi premika predmete po
prostoru. Ni takoj uspelo, s treningom in veliko željo pa obvlada stvari, da gredo po zraku.
3. V katerem prizoru si prepoznal/-a to posebnost? Opiši ta del.
O: A9 Oče ni pustil, da bi brala knjige. Kar znorel je nanjo, da mora gledati televizijo. Uničil
ji je knjigo in se ji je tako zamerilo, da je pogled zapičila v televizijo in jo razbila.
4. Opiši, kako je videti Matildin oče in kakšen je njegov značaj.
A: A10 Oče je okrogel in A11 bolj majhen, A12 z bleščečim nasmehom in A13 uglajenim
obnašanjem. A14 Brezčuten A15 domišljavec, ki A16 goljufa pri prodaji avtomobilov in
hoče, da je vse A17 po njegovo. A18 Najrajši ima sebe, in da se vse vrti okoli njega.
5. Opiši, kako je videti Matildina učiteljica in kakšen je njen značaj.
A: A19 Učiteljica je zelo lepo oblečena, A20 elegantna in A21 skromna. A23 Drobne postave,
A24 z očali. A25 Dobrega srca in A26 občutljiva. A27 Vsem pomaga, če le ima možnost. Ne
A28 mara nepravičnosti. Vedno je pripravljena priskočiti na pomoč.
6. Opiši, kako je videti ravnateljica šole in kakšen je njen značaj.
A: A29 Bila je ogromna ženska, A30 z navzgor spetimi lasmi. A31 Oblečena je bila vedno
enako, v eno obleko, in A32 visoke grde nogavice. A33 Delovala je odbijajoče, A34 bila je
groba in A35 nesramna.
7. Katere tri prizore iz filma si si najbolj zapomnil/-a? Zakaj?
A:
ko se je polil kozarec s pupkom, in je ta padel ravno na ravnateljico,
ko si je oče naoljil lase, kamor mu je Matilda vlila svetlo barvo,
ko je Matilda z očmi premikala kredo po tabli, pisala sporočilo za Agato.
Ker so smešni.
62
8. Opiši dogajanje, ki je sledilo, ko je Bruce pojedel ravnateljičino torto. Kako se je
počutil?
A: Bruce je pojedel še tisti kos torte, ki mu jo je dala ravnateljica. Ker pa njena hudoba ne
pozna meja, je prinesla še eno veliko torto, in Bruce jo je moral pojesti. Najprej je bil čisto
zmeden in nesrečen, potem pa so ga sošolci zelo spodbujali in z veliko truda, mu je uspelo
pojesti tudi to poslastico. Zelo mu je bilo slabo.
9. Kakšna je bila Bruceova kazen za to dejanje? Kaj meniš o taki kazni z nasiljem?
A: Ker mu je uspelo pojesti vso torto, je bila ravnateljica tako razburjena, da ga je treščila s
pladnjem. Udarec je komaj preživel.
A: Eni se ne znajo zadržat in so tako napadalni. Ravnateljica s svojim značajem ne bi smela
biti v taki službi. Nasilje ni rešitev.
10. Kaj je Dušilka?
A: Dušilka je grozna soba, kar pove že samo ime, da te kar duši. Ravnateljica je tja zapirala
otroke, če ji ni bilo kaj prav.
11. Kakšen odnos sta imeli Matilda in učiteljica?
A: Učiteljica je videla, da je Matilda zelo nadarjena in ji je hotela pomagati. Tako sta se
zbližali. Težave sta reševali skupaj, tudi zaradi hudobnega Matildinega očeta in zverinske
ravnateljice. Matilda bi za učiteljico naredila vse. Bila je prvi človek, ki jo je razumel. Tako je
uporabila vse svoje prekaljene načrte, da je pomagala učiteljici. Imeli sta zelo povezan in
razumevajoč odnos.
12. Kakšen odnos sta imeli Matilda in ravnateljica?
A: Ravnateljica je bila zelo hudobna, hladna in se z Matildo nista razumeli. Matilda je ni
marala, ker je vedela kaj je naredila učiteljici. Ravnateljica pa nje ni marala, ker jo je imela
vedno nekaj na sumu, pa še Matildin oče jo je ogoljufal.
13. Kako bi opisal/-a odnos med učiteljico in ravnateljico?
A: Učiteljica je bila dobrosrčna in se je hudobne ravnateljice zelo bala. Ravnateljica je
poveljevala v šoli, a prestrašena učiteljica se je vseeno borila za pravice otrok. Bila je njena
sorodnica, na koncu je dobila nazaj hišo in denar, ki ji ga je ravnateljica pred leti ukradla.
14. Kako bi opisal/-a odnos med Matildo in preostalimi člani družine (očetom, mamo in
bratom)?
A: Odnosi v družini so bili porazni. Vsak je vlekel na svojo stran. Oče je moral imeti vedno
prav, zato mu je včasih nalašč nagajala. Mama je hodila naokrog in na tombolo, za družino se
ni zmenila.
15. Opiši Matildin krog prijateljev.
A: Matilda je spoznala v šoli Lavender, s katero sta postali takoj prijateljici. V vsem sta se
podpirali. Njena prijateljica je bila tudi učiteljica, ostalim ljudem ni zaupala.
63
16. Kako bi komentiral/-a, ocenil/-a film? Razloži, zakaj ti je bil ali ni bil všeč.
A: Film je bil kar dober, posebno, ko so bile akcije in nadnaravna moč z duhovi. Všeč mi je,
da se pri filmu lahko nasmejem. Ocena 10.
17. Zdaj, ko si si že ogledal/-a film, ali si želiš prebrati tudi knjigo? Razloži, zakaj da ali
ne.
A: Knjige ne bi prebral, ker sem v filmu že vse videl.
INTERVJU ZA UČENCE, KI SO SI OGLEDALI FILM MATILDA B
1. Opiši, kako je videti Matilda in kakšen je njen značaj.
B: B1 Matilda je bolj drobna deklica, B2 z rjavimi lasmi do ramen. B3 Je občutljivega značaja
in B4 zelo pametna. B5 Ne boji se nikogar in B6 je zelo živahna. B7 Dobro opazuje ljudi in
jim B8 želi pomagati.
2. Kaj je Matildina posebnost?
B: Njena posebnost je zelo velika želja, da bi postala močna in ne bi bila več tako odvisna od
drugih. Uspe ji in dobi B9 nadnaravno moč.
3. V katerem prizoru si prepoznal/-a to posebnost? Opiši ta del.
B: B10 Ko je Matilda sredi noči prišla do hiše, kjer je živela ravnateljica, in z očmi odprla
okno ter z očmi vzela 2 čokoladici iz škatle, nato pa nazaj z očmi zaprla okno. Za vse kar je
naredila sploh ni rabila rok, ampak samo pogled in oči.
4. Opiši, kako je videti Matildin oče in kakšen je njegov značaj.
B: Oče ni ravno maneken, B11 bolj debeluhar in B12 manjše rasti. B13 Je lepo oblečen, B14
važen, B15 lopov ter B16 goljufa. B17 Misli, da ima vedno prav. B18 Vsi ga morajo
upoštevati, je kot nadzornik, B19 drugače se maščuje. Prodaja avtomobile in B20 hlepi po
bogastvu, čeprav na nepošten način. B21 Hladen po značaju.
5. Opiši, kako je videti Matildina učiteljica in kakšen je njen značaj.
B: B22 Zelo velika in B23 lepo oblečena je bila učiteljica od Matilde. B24 Vedno je bila
prijazna in B25 simpatična. Vsem je prirasla k srcu, B26 otroci so jo imeli zelo radi, ker je
bila poštena. B27 Ni bila srečna.
6. Opiši, kako je videti ravnateljica šole in kakšen je njen značaj.
B: Ravnateljica je bila B28 močna, B29 zanikrna ženska B30 z bradavico, hreščečim glasom
in B31 ukazovalna. B32 Odbijajoče obnašanje, podobno bolj moškemu kot ženski. B33 Bala
se je črnih mačk. B34 Ni marala otrok, bila B35 zelo nesramna in B36 privoščljiva.
7. Katere tri prizore iz filma si si najbolj zapomnil/-a? Zakaj?
B:
ko je ravnateljica brcnila črno mačko,
ko je ravnateljica dvignila svoj avto, ga obrnila za pol kroga,
64
ko je ravnateljica ušla iz mesta, saj so jo otroci obmetavali z ostanki hrane.
Grozno izvajanje nasilja nad mucko, ostalo pa smešno.
8. Opiši dogajanje, ki je sledilo, ko je Bruce pojedel ravnateljičino torto. Kako se je
počutil?
B: Bruce se je lotil tistega koščka čokoladne torte, ko pa jo je zmanjkalo, je sledilo
presenečenje. Ravnateljica mu je pod nos porinila še eno zelo veliko torto, ki jo je moral
zmazati. Mislil je, da ne bo uspelo, vendar so ga prijatelji spodbujali, in je pojedel prav vso
torto. Počutil se je zelo slabo, šlo mu je na bruhanje.
9. Kakšna je bila Bruceova kazen za to dejanje? Kaj meniš o taki kazni z nasiljem?
B: Težka roka ravnateljice je zapretila Brucu. Zelo se ji je zamerilo, da mu je uspelo zmazati
vse kar mu je naložila. Udarila ga je s pladnjem po glavi, da je skoraj omedlel.
B: Otoke je potrebno vzgajat, ne pretepat. Ker potem so otroci tudi agresivni, in še bolj
nagajajo. Ravnateljica ni bila kos svoji nalogi.
10. Kaj je Dušilka?
B: V Dušilko je ravnateljica zapirala otroke, tako se jim je maščevala. Tudi za dejanja, ki jih
niso storili. To je slab prostor, učenci so se ga bali.
11. Kakšen odnos sta imeli Matilda in učiteljica?
B: Matilda in učiteljica sta imeli prijateljski odnos. Učiteljica je bila zelo dobrosrčna in
prijazna. Vsem učencem je želela dobro. Pomagala je Matildi, ko je imela velikokrat kakšne
težave. Tudi Matilda je pomagala njej, ko je bila ob vse premoženje. S prekaljenostjo in svojo
močjo, je rešila učiteljico pred revščino, ona pa jo je posvojila.
12. Kakšen odnos sta imeli Matilda in ravnateljica?
B: Vedno sta bili na bojni nogi. Matilda je vedela strašno skrivnost pokvarjene ravnateljice,
zato ji je pošiljala duhove, da jo je bilo strah. Ravnateljica ni marala nobenega učenca, bila je
strupenjača. Slab odnos, brez razumevanja.
13. Kako bi opisal/-a odnos med učiteljico in ravnateljico?
B: Ravnateljica je bila strah in trepet tudi za učiteljico, ki je bila njena nečakinja. Učiteljica
Medica je bila dobrega srca, in je imela rada otroke, kar za ravnateljico ne bi mogli trditi. Bili
sta vsak na svoji strani, na koncu je ravnateljica s svojo hudobijo pobegnila.
14. Kako bi opisal/-a odnos med Matildo in preostalimi člani družine (očetom, mamo in
bratom)?
B: Dokler Matilda ni začela hoditi v šolo, ji je bilo zelo težko. Bila je zelo pametna, da se je
naučila veliko stvari, a doma je niso razumeli, oče ji je prepovedal branje knjig. Še raztrgal jih
je. Od mame in brata tudi ni bilo pomoči. Najraje je ušla v kakšen kot in brala.
15. Opiši Matildin krog prijateljev.
B: Matilda ni imela veliko prijateljev, najraje je imela sošolko Lavender, prijatelji so bili tudi
liki iz knjig, v katere se je zelo vživela. Njena prijateljica je bila tudi učiteljica.
65
16. Kako bi komentiral/-a, ocenil/-a film? Razloži, zakaj ti je bil ali ni bil všeč.
B: Film je zelo poučen, saj pokaže, kako se ne sme ravnati z učenci. Hudobne ljudi ne bi
smeli zaposliti v šoli. Film tudi pokaže, da če delaš dobre stvari, se včasih tudi povrne. Lepo
je gledati v filmu tudi stvari, ki jih sami ne moremo izvesti, bi pa radi imeli kdaj nadnaravno
moč. Ocena 10.
17. Zdaj, ko si si že ogledal/-a film, ali si želiš prebrati tudi knjigo? Razloži, zakaj da ali
ne.
B: Prebral bi knjigo, mogoče malo bolj površno, kakšne opise oseb bi preskočil, dogodke pa
bi zelo natančno prebral in se ponovno narežal.
INTERVJU ZA UČENCE, KI SO SI OGLEDALI FILM MATILDA C
1. Opiši, kako je videti Matilda in kakšen je njen značaj.
C: C1 Glavni lik filma je bolj suha deklica, ki ji je ime Matilda. C2 Ima rjave lase, spete z C3
rdečim trakom. C4 Je zelo pametna in C5 občutljiva oseba. C6 Rada ima dobre ljudi, in jim
tudi pomaga. C7 Žalostna je, če se ljudem dela krivica, in želi s svojo nadnaravno močjo C8
pomagati, rešiti njihove težave.
2. Kaj je Matildina posebnost?
C: Matilda je posebna deklica z žalostnimi očmi, ki imajo C9 posebno moč, in lahko z njimi
prestavlja stvari kot ona hoče.
3. V katerem prizoru si prepoznal/-a to posebnost? Opiši ta del.
C: C10 Takrat, ko je Matilda samo s prstom pokazala na luč, in se je ta prižgala, zavrtela vazo
z rožami in aktivirala ventilator. Vse to samo s prstom in pogledom. Ob tem se je zelo
zabavala in zraven plesala na mizi. Okoli nje so poplesavali tudi igralni žetoni, prav tako tudi
igralne karte, vse to se je vrtelo okoli nje v krogu. Izgledalo je kot pravi party.
4. Opiši, kako je videti Matildin oče in kakšen je njegov značaj.
C: C11 Oče je lepo rejen in C12 manjše rasti. C13 Rad se lepo oblači in C14 na široko smeje,
da bi vsi mislili, C15 kakšen bogataš je, zelo pohlepen. C16 Brez čustev do svoje družine in
ostalih. C17 Misli, da je najpametnejši, hoče biti bogat in C18 zato krade ljudem denar, ko
goljufa pri prodaji avtomobilov.
5. Opiši, kako je videti Matildina učiteljica in kakšen je njen značaj.
C: C19 Učiteljica je bila lepe postave in C20 imela je dolge rjave lase. C21 Nosila je očala.
C22 Bila je zelo povezovalna, C23 zelo se je potrudila za svoje učence. C24 Opazila je, če jih
je kaj mučilo. C25 Bila je dobrega srca C26 in rada je pomagala. C27 Tudi sama je bila
nesrečna, ker so jo v preteklosti opeharili.
6. Opiši, kako je videti ravnateljica šole in kakšen je njen značaj.
C: C28 Bila je velika, C29 debela, s C30 spetimi lasmi kot Pehta. Imela je C31 grde zobe in
C32 bradavico. Po videzu kot kakšen C33 bodibilder. Bila je C34 neizprosna in C35
nepoštena. C36 Sovražila je vse otroke, do njih se je C37 obnašala poniževalno.
66
7. Katere tri prizore iz filma si si najbolj zapomnil/-a? Zakaj?
C:
ko se je očetu prilepil klobuk na glavo,
ko se je kuščar prilepil na ravnateljico,
ko je hotela Matilda učiteljici pokazati, da ima nadnaravno moč, a je takrat ni imela.
Ker so bili zabavni, žalostni in nadnaravni.
8. Opiši dogajanje, ki je sledilo, ko je Bruce pojedel ravnateljičino torto. Kako se je
počutil?
C: Ravnateljica je bila hudobna in vedno je morala imeti zadnjo besedo. Ko je Bruce pojedel
še en košček torte, ga je nagradila še z eno veliko torto. Vendar se Bruce ni vdal. Glasno so ga
spodbujali prijatelji in uspelo mu je pospraviti celo sladico. Počutil se je slabo, šlo mu je na
bruhanje.
9. Kakšna je bila Bruceova kazen za to dejanje? Kaj meniš o taki kazni z nasiljem?
C: Uspešno opravljena malica s čokoladno tortico je razburila ravnateljico. Ker mora biti
vedno glavna, ga ja mahnila s pladnjem, ki se je razletel na Brucovi glavi. Vendar je preživel.
C: Ta razplet ni pravičen. Otroke ne bi smeli tako kaznovati. Tudi če ga kaj polomijo, bi
morala biti kazen vzgojna in ne nasilna.
10. Kaj je Dušilka?
C: Ravnateljica Agata je v zapirala otroke v temačen prostor, ki so mu rekli Dušilka.
11. Kakšen odnos sta imeli Matilda in učiteljica?
C: Ko je Matilda prišla v šolo, je ni nihče razumel. Hitro sta se spoprijateljili z učiteljico
Medico, ki je bila zelo prijazna do vseh in je rada pomagala. Matildo je reševala pri starših in
pri ravnateljici. Zaupali sta si vse skrivnosti, tako je Matilda uporabila vso svojo moč, da je
rešila učiteljico pred ravnateljico. Matilda je bila presrečna, ker je lahko stanovala pri
učiteljici. Učiteljica je bila Matildi kot mati.
12. Kakšen odnos sta imeli Matilda in ravnateljica?
C: Ravnateljica je sovražila vse, še bolj pa Matildo, ker ji je oče prodal zanič avto. Matilda je
vedela, kakšna tatica je ravnateljica, zato jo je z zvijačami nadlegovala, dokler je ni pregnala
in popravila krivico do učiteljice.
13. Kako bi opisal/-a odnos med učiteljico in ravnateljico?
C: Tako kot so se učenci bali ravnateljice, se jo je bala tudi Medica. Vendar jim je vedno
pomagala, ko so imeli težave s hudobno ravnateljico. Nikoli ni bilo dolgčas, saj si je
ravnateljica vedno kaj izmišljevala, da je kaznovala otroke, kar učiteljici ni bilo všeč. S
pomočjo prijateljice, je učiteljica uničila ravnateljico, tako je dobro zmagalo nad zlim.
67
14. Kako bi opisal/-a odnos med Matildo in preostalimi člani družine (očetom, mamo in
bratom)?
C: Matilda je bila prepričana, da se ni rodila v pravo družino. Bila je čisto drugačna in bolj
pametna. Oče je bil gospodar in se ni smelo ugovarjati. Matilda je bila včasih nanj jezna in mu
je kakšno zagodla. Mati ji ni bila v pomoč, saj se ni zanimala za domače.
15) Opiši Matildin krog prijateljev.
C: Matilda se je držala bolj zase, rada je brala. Spoprijateljila se je le z učiteljico in sošolko, s
katero sta si tudi zaupala. Drugih prijateljev ni imela.
16) Kako bi komentiral/a, ocenil/a film? Razloži, zakaj ti je bil ali ni bil všeč.
C: Film mi je bil všeč, ker je poln domišljije in zanimivih dogodkov. Prav je tudi, da se konča
dobro za dobre ljudi. Ocena 10.
17) Zdaj, ko si si že ogledal/a film, ali si želiš prebrati tudi knjigo? Razloži, zakaj da ali
ne.
C: Prebrala bi tudi knjigo. Zanimajo me primerjave med dogodki, imam kar bujno domišljijo,
zato mi branje ne dela težav in se popolnoma vživim v dogodke. Podoživela bi ponovno tudi
akcije iz filma.
INTERVJU ZA UČENCE, KI SO SI OGLEDALI FILM MATILDA Č
1. Opiši, kako je videti Matilda in kakšen je njen značaj.
Č: Matilda je punčka, ki takoj naredi vtis in si jo zapomniš, čeprav Č1 je bolj majhna Č2 in
drobna. Č3 Nosi oblekice in ima Č4 veliko moč in Č5 željo, da bi njene žalostne oči priklicale
nadnaravne moči, ki bi ji pomagale pri težavah. To moč ji uspe priklicati, Č6 da lahko
pomaga drugim in sebi.
2. Kaj je Matildina posebnost?
Č: Ko se film začne, je Matilda brez moči in žalostna. Zelo si želi, da bi se to spremenilo. Č7
Dobi nadnaravno moč. S to močjo potem rešuje težave.
3. V katerem prizoru si prepoznal/-a to posebnost? Opiši ta del.
Č: Č8 Da ima Matilda tako neznansko moč ugotovim, ko raztrešči televizor. Oče ne mara, da
Matilda bere knjigo, zato ji knjigo zapleni, glavo pa usmeri proti televiziji. Takrat Matildi
prekipi nad tako brutalnostjo očeta in televizija eksplodira.
4. Opiši, kako je videti Matildin oče in kakšen je njegov značaj.
Č: Č9 Matildin oče je avtoritativen in Č10 nastopač. Č11 Je bolj majhen in Č12 zalit s
špehom, Č13 jezik zna dobro vrteti in Č14 ljudi goljufa pri prodaji avtov. To se vse enkrat
odkrije, vendar Č15 on brez čustev, vedno Č16 hoče biti glavni. Č17 Lepo se obleče in vrti
pred ogledalom.
68
5. Opiši, kako je videti Matildina učiteljica in kakšen je njen značaj.
Č: Č18 Matildina učiteljica je bila pravična. Č19 Prijazna je bila in Č20 se trudila, da bi bili
otroci srečni in uspešni. Č21 Bila je visoka in Č22 drobne postave. Č23 Nosila je očala. Č24
Imela je dolge rjave lase. Č25 Bila je lepo oblečena. Č26 Včasih je bila otožna.
6. Opiši, kako je videti ravnateljica šole in kakšen je njen značaj.
Č: Ravnateljica je imela Č27 rjave zanemarjene lase, Č28 spete v čop, Č29 veliko debelo telo
je imela vedno oblečeno Č30 v isto uniformo, imela Č31 je tudi bele nogavice. Č32 Bala se je
črnih mačk, otroke pa je Č33 zanemarjala in Č34 poniževala. Ni bila kot ravnateljica, vsi so se
je bali.
7. Katere tri prizore iz filma si si najbolj zapomnil/-a? Zakaj?
Č:
ko je mama podpisala papirje, da bo dala Matildo v posvojitev učiteljici,
ko je Matilda izračunala najtežji možni račun na pamet brez kalkulatorja,
ko je ravnateljica Matildo zaprla v Dušilko.
Ker je bilo žalostno, ker si tudi jaz želim take pameti, in ker je bilo grozno.
8. Opiši dogajanje, ki je sledilo, ko je Bruce pojedel ravnateljičino torto. Kako se je
počutil?
Č: Nesramna ravnateljica je Bruca obdarila še z enim kosom čokoladne torte. Bruce jo je
zmazal. To jo je tako raztogotilo, da mu je dala pojesti še eno grozno veliko torto. Bruce se je
kar lotil te velikanke in počasi jo je zmanjkovalo. Prijatelji so mu stali ob strani. Počutil se je
zelo slabo, šlo mu je tudi na bruhanje. Na koncu pa je bil vesel.
9. Kakšna je bila Bruceova kazen za to dejanje? Kaj meniš o taki kazni z nasiljem?
Č: Ravnateljica mu je naložila res veliko torte, ki jo je moral pojest. Presenetil jo je in vse
pomalical, zato mu je razbila glavo s pladnjem, vendar ni imel kakšnih velikih posledic.
Č: Včasih tudi otroci zaslužijo kazen, ampak tako nasilje ni dovoljeno, lahko je celo zelo
škodljivo. Lahko ti uniči psiho in si potem res revež.
10. Kaj je Dušilka?
Č: Dušilka je črna soba, kamor je ravnateljica po kazni pošiljala učence. Vsi so se je bali.
11. Kakšen odnos sta imeli Matilda in učiteljica?
Č: Že kmalu sta ugotovili, da si zaupata. Učiteljica si je zelo prizadevala, da je pomagala
Matildi v šoli in pri krivičnih starših. Drobni Matildi se je učiteljica zelo zasmilila, zaradi
nesrečne preteklosti in to ji je dalo moč, da sta uničili ravnateljico. Učiteljica je bila žalostna
zaradi Matildinih staršev, končno pa so pristali, da Matilda živi pri učiteljici. Bili sta kot
mama in hči.
69
12. Kakšen odnos sta imeli Matilda in ravnateljica?
Č: Matilda ni marala ravnateljice, ker je bila nepoštena do vseh in brutalna. Ravnateljica se je
tudi maščevala Matildi za očetove grehe. Bilo je vseskozi napet odnos, na koncu je
ravnateljica le dobila po nosu.
13. Kako bi opisal/-a odnos med učiteljico in ravnateljico?
Č: Ko je ravnateljica zapičila srepi pogled v učiteljico, je ta kar obnemela. Zelo se je bala
njenih dejanj, ker ni marala otrok, večkrat jih je kaznovala. Učiteljica Medica je otroke
oboževala in jim pomagala. Ravnateljica je s svojo hudobijo pretiravala, kar se ji je tudi
maščevalo.
14. Kako bi opisal/-a odnos med Matildo in preostalimi člani družine (očetom, mamo in
bratom)?
Č: V družini so se veliko prepirali, vsi so morali poslušati očeta, ki bi bil rad bogat in
pameten. Ko je ugotovil, da je Matilda prebrihtna zanj, jo je še bolj zaničeval. Mati ni
pomagala otrokom, ampak je šla kockat. Potem je šla Matilda tja, kjer je lahko v miru brala.
15. Opiši Matildin krog prijateljev.
Č: Matilda je prve prijatelje spoznala, ko je prišla v šolo. Tam se je spoprijateljila z Lavender
in učiteljico. S sošolko sta kakšno ušpičili, učiteljica pa ji je stala ob strani.
16. Kako bi komentiral/-a, ocenil/-a film? Razloži, zakaj ti je bil ali ni bil všeč.
Č: Obožujem filme z nadnaravnimi dogodki, saj mi domišljija kar poleti. Zabavala sem se ves
čas gledanja filma, na koncu sem še poizkusila z očmi premikati kozarce. Zaenkrat (še) ni
uspelo. Ocena 10.
17. Zdaj, ko si si že ogledal/-a film, ali si želiš prebrati tudi knjigo? Razloži, zakaj da ali
ne.
Č: Da. Zelo pozorno bom prebrala tudi knjigo, mogoče je še kaj več opisa, kako je Matildi
uspelo premikati kozarce. Mogoče mi uspe osvojiti recept za uporabo nadnaravne moči.
INTERVJU ZA UČENCE, KI SO SI OGLEDALI FILM MATILDA D
1. Opiši, kako je videti Matilda in kakšen je njen značaj.
D: D1 Je deklica z rjavimi lasmi, D2 zvezanimi z rdečim blagom in D3 bolj majhne postave.
D4 Vseeno ima močan karakter in se D5 želi postaviti za vsakogar. Pokliče vse moči, da
lahko D6 z očmi dela nenavadne stvari, z njimi rešuje vse težave. D7 Rada ima ljudi, posebno
dobre in D8 jim želi pomagati.
2. Kaj je Matildina posebnost?
O: D9 Punčka je posebna in ima to moč, da z očmi prestavlja predmete.
70
3. V katerem prizoru si prepoznal/-a to posebnost? Opiši ta del.
D: D10 Ko je Matilda z očmi, pisala s kredo na tablo. Ravnateljica je mislila, da mrtev oče od
učiteljice na tablo piše sporočilo, in da se ji je prišel maščevat. Noro je bila prestrašena. V
resnici pa je to pisala Matilda, s svojo nadnaravno močjo. Vsi okoli so se zabavali, le
ravnateljico je skrbelo, kaj se to dogaja.
4. Opiši, kako je videti Matildin oče in kakšen je njegov značaj.
D: D11 Oče je plešast možic, D12 z gostimi obrvmi in D13 ima brke. D14 Nosi drage obleke
D15 in je zelo rad pomemben. D16 Goljufa pri prodaji avtomobilov, da bi bil bolj bogat in
D17 ponosen. D18 Iz drugih ljudi se dela norca in D19 nima čustev. Nekaj časa mu celo
uspeva, da ljudje verjamejo, da je dober človek.
5. Opiši, kako je videti Matildina učiteljica in kakšen je njen značaj.
D: D20 Učiteljica je bolj velika in D21 ima očala. D22 Je bolj drobne postave, D23 prijazna
in D24 dobrosrčna, saj želi vsem le dobro. D25 V srcu nosi žalost, ker so jo zelo prizadeli.
6. Opiši, kako je videti ravnateljica šole in kakšen je njen značaj.
D: Ravnateljica je D26 velika, D27 odurna, D28 grda, D29 zanemarjena babura, D30 ki
sovraži vse okrog sebe. D31 Ima grde zobe in D32 bele nogavice. D33 Deluje grobo in je v
mladosti trenirala met kladiva. Nihče se ji D34 ne smili in D35 vse komandira. Sovražna je do
otrok in nima usmiljenja.
7. Katere tri prizore iz filma si si najbolj zapomnil/-a? Zakaj?
D:
ko je Matilda zlila peroksid v očetovo olje za lase,
ko so učenci ravnateljici metali hrano v glavo,
ko je Bruce pojedel celo ogromno čokoladno torto.
Ker je bilo hecno, grozno in nenavadno.
8. Opiši dogajanje, ki je sledilo, ko je Bruce pojedel ravnateljičino torto. Kako se je
počutil?
D: Ker je pojedel torto, je dobil še dodatni kos. Ravnateljica je bila še bolj besna, mu prinesla
celo veliko torto. Hudo se je bilo lotiti tako velike torte, če nisi več lačen. Bruce je jedel,
jedel, jedel. Prijatelji pa so vzklikali in ga bodrili. Uspelo mu je pojesti celo torto. Sprva je bil
šokiran, vmes se je počutil že slabo, na koncu pa, ker mu je uspelo, bil zelo vesel.
9. Kakšna je bila Bruceova kazen za to dejanje? Kaj meniš o taki kazni z nasiljem?
D: Bruce je res nasankal, zaradi hudobne ravnateljice. Nove in nove torte mu niso prišle do
živega, zato ga je mahnila po glavi in razbila pladenj. Bruce je na srečo ostal pri življenju.
D: Ravnateljica je bila zelo neprofesionalna. Učenci si včasih privoščijo preveč, lahko se jih
pokliče na zagovor, mogoče malo zastraši, pretepanje pa je kaznivo.
10. Kaj je Dušilka?
71
D: Temačen prostor, kjer so bili zaprti učenci, se je imenoval Dušilka. Uporabljala ga je
ravnateljica za svoje kaznovanje.
11. Kakšen odnos sta imeli Matilda in učiteljica?
D: Matilda je bila zelo vesela, da je učiteljica razumela njene težave in ji pomagala. Z
odraslimi je včasih težko in Matilda je imela veliko težav tudi zaradi tega, ker je bila posebna.
Pametna, nadarjena in zelo radovedna. Učiteljica pa je imela že stare težave z lopovsko
ravnateljico, ki ji je pobrala vse. Učiteljica in Matilda sta bili pravi prijateljici in sta rešili vse
težave.
12. Kakšen odnos sta imeli Matilda in ravnateljica?
D: Odnos ni bil tak, kot bi ga pričakoval med ravnateljico in učenko. Ravnateljica je bila
zahrbtna in maščevalna, nikogar ni marala. Matilda je bila nežna deklica, zelo so jo bolele
ravnateljičine hudobije. Brihtna deklica je ugnala v kozji rog pokvarjeno ravnateljico, da je
morala oditi.
13. Kako bi opisal/-a odnos med učiteljico in ravnateljico?
D: Pričakovali bi, da učiteljica in ravnateljica sodelujeta pri vzgoji otrok. A na tej šoli ni bilo
tako. Ravnateljica je bila kot kakšen moški, robustna in hudobna. Učiteljica pa pravo njeno
nasprotje. Nikoli se nista ujemali pri odločitvah, saj je imela učiteljica otroke zelo rada in jih
je zagovarjala. Če je ravnateljica to opazila, je bil takoj ogenj v strehi.
14. Kako bi opisal/-a odnos med Matildo in preostalimi člani družine (očetom, mamo in
bratom)?
D: Odnosi v družini so bili zanič. Mama je šla na tombolo ali kam drugam, oče je prodajal
avtomobile in se šopiril, Matilda in brat pa sta se znašla vsak po svoje. Matilda je bila
prestrašena in si je zelo želela, da bi imela nadnaravno moč. To ji je tudi uspelo in je očetu
marsikdaj zagodla. Najraje je brala. To je morala na skrivaj, ker se je domačim to zdelo brez
veze.
15. Opiši Matildin krog prijateljev.
D: Matilda je bila zelo bistra deklica in je ni zanimalo druženje s komerkoli. Zelo rada je
brala. Imela je prijateljico, ki jo je spoznala v šoli in z njo se je največ družila.
16. Kako bi komentiral/-a, ocenil/-a film? Razloži, zakaj ti je bil ali ni bil všeč.
D: To je zelo lep film, kjer dobri ljudje premagajo hudobijo. Všeč mi je, ker je zelo razgiban
in ima veliko zabavnih trenutkov. Vedno se nekaj dogaja in igralci so bili zanimivi. Najraje
gledam zabavne filme s srečnim koncem. Ocena 10.
17. Zdaj, ko si si že ogledal/-a film, ali si želiš prebrati tudi knjigo? Razloži, zakaj da ali
ne.
D: Prebrala bom tudi knjigo, ker me zanima, kako so igralci opisani v knjigi in kako si jih
bom zamišljala. Mogoče je knjiga napisana kaj drugače, verjamem pa, da je konec tudi
srečen.
72
INTERVJU ZA UČENCE, KI SO SI OGLEDALI FILM MATILDA E
1. Opiši, kako je videti Matilda in kakšen je njen značaj.
E: E1 Matilda je majhna, E2 drobna deklica, E3 ki je oblečena v oblekicah. E4 Ima veliko
srce E5 in želi vsem pomagati. E6 Žalostna je, ker je starši ne razumejo, ker so zelo strogi je
tudi E7 jezna na njih. E8 Je vesela, E9 zabavna in E10 pogumna.
2. Kaj je Matildina posebnost?
E: Deklica ima E11 posebno magično moč, prestavlja stvari z očmi in s tem pomaga drugim.
3. V katerem prizoru si prepoznal/-a to posebnost? Opiši ta del.
E: E12 Oče je spet določil, da bodo gledali televizijo. Ni maral, da je kdo bolj pameten kot on
in Matildi ni pustil brati, ker se mu je to zdelo brez veze. Matilda ni marala televizije, oče je
opazil, da spet bere. Z jezo ji je ukradel knjigo in jo uničeval. Tako jo je razbesnelo, da je
pogledala direktno televizijo in jo uročila, da se je razblinila.
4. Opiši, kako je videti Matildin oče in kakšen je njegov značaj.
E: E13 Oče ni dobra oseba. E14 Majhen, E15 okrogel, E16 plešast, E17 ima brke in je E18
ošaben. E19 Domišlja si, da je pomemben, E20 vsi morajo delati kot on hoče. E21 Se hitro
razjezi in E22 je zelo pogolten za denar, ki mu je glavni cilj. Zato zakriva napake pri
avtomobilih in jih E23 z goljufijo prodaja dražje, da bi obogatel. E24 Ima vpliv, a vse
lopovščine se ne izplačajo.
5. Opiši, kako je videti Matildina učiteljica in kakšen je njen značaj.
E: E25 Učiteljica je prijazna in E26 dobra do vseh ljudi. E27 Je suha in E28 visoka, E29 ima
očala in E30 daljše lase. E31 Žalostna je, če se zgodijo slabe stvari in ne more pomagati. E32
Vedno se potrudi, da bi stvari šle v pravo smer, čeprav vedno nima te moči.
6. Opiši, kako je videti ravnateljica šole in kakšen je njen značaj.
E: Ravnateljica šole je E33 zelo agresivna ženska. E34 Velika in E35 močna, E36
zanemarjena, E37 z gor frizuro in E38 hudobnimi očmi. E39 Otroke je sovražila in vedno
kaznovala, tudi po krivem. V mladosti je trenirala, E40 boji se črnih mačk.
7. Katere tri prizore iz filma si si najbolj zapomnil/-a? Zakaj?
E:
ko je črna mačka prišla k ravnateljici, ta pa se jo je bala in začela nanjo lajati,
ko je prijela Amando za dolge kite, in jo vrgla daleč na drug konec travnika,
ko je Matilda s svojimi očmi z gobico za tablo udarjala ravnateljico.
Ker je bilo preveč nerealno in smešno.
8. Opiši dogajanje, ki je sledilo, ko je Bruce pojedel ravnateljičino torto. Kako se je
počutil?
E: Ravnateljica je Brucu dala za pojesti čedalje več torte. Bruce se je zelo potil, da bi to
zmazal. Sošolci so bili na njegovi strani in ga vzpodbujali. Pojedel je vso torto, ki mu jo je
73
namenila ravnateljica. Sprva je bil presenečen, vmes mu je bilo tudi slabo, nato pa je bil
zmagoslavno vesel.
9. Kakšna je bila Bruceova kazen za to dejanje? Kaj meniš o taki kazni z nasiljem?
E: Pojedena je bila vsa torta, ubogi Bruce pa še ni imel miru. Ravnateljica je vedno hotela
imeti zadnjo besedo, zato ga je s pladnjem hudo udarila v glavo, da se je ves razletel. Brucova
glava pa je nekako preživela.
E: Ravnateljica je bila po karakterju brutalna, tako je reševala napake učencev. To ni pravilno.
Nasilje povzroča novo nasilje, to se nikoli ne konča dobro.
10. Kaj je Dušilka?
E: Dušilka so rekli peklenskemu prostoru, kamor je ravnateljica zapirala neposlušne otroke.
11. Kakšen odnos sta imeli Matilda in učiteljica?
E: Učiteljica je bila zelo razumevajoča, rada se je ukvarjala z učenci. Matilda ji je prav
posebno prirasla k srcu, zelo sta si zelo zaupali. Pomagali sta si pri vsem, skupaj sta bili
močnejši. Učiteljica je premagala ravnateljico z Matildino nadnaravno pomočjo. Na koncu
Matilda ni hotela biti pri starših, ki so bili kar veseli, da je potem živela pri učiteljici. Bili sta
kot mama in hči.
12. Kakšen odnos sta imeli Matilda in ravnateljica?
E: Matilda in ravnateljica sta bili na različnih bregovih. Matilda dobrosrčna in ravnateljica kot
zmaj, ki sika ogenj. Vseskozi sta imeli težave v odnosu, Matilda je vedela za hudobije do
učiteljice, zato je organizirala duhove, da so jo odgnali.
13. Kako bi opisal/-a odnos med učiteljico in ravnateljico?
E: Vsi so se bali ravnateljice, učiteljica tudi. Učiteljica je bila krhka in prijazna, ravnateljica
pa kot pošast. Čeprav se je učiteljica trudila pomagati otrokom, velikokrat ni pomagalo.
Ravnateljica je bila kaznovana za svoja dejanja, učiteljica je bila zelo srečna.
14. Kako bi opisal/-a odnos med Matildo in preostalimi člani družine (očetom, mamo in
bratom)?
E: Družina ni bila normalna. Oče pokvarjen prodajalec zanič avtomobilov, mati se je rada
sprehajala okrog, otroka pa sta hodila po svoje. Včasih so ju tudi kaznovali. Matilda je zelo
rada brala, kar ji je pomagalo, bila je zelo pametna. Oče ni pustil, da bi brala knjige, zato je to
delala skrivaj.
15. Opiši Matildin krog prijateljev.
E: Matilda je imela najraje sošolko Lavender in učiteljico. Njima je povedala stvari, ki jih
drugim ni zaupala. Ko je imela težave, sta ji tudi pomagali.
16. Kako bi komentiral/-a, ocenil/-a film? Razloži, zakaj ti je bil ali ni bil všeč.
E: Film mi ni bil zelo všeč, ker je bolj otroški. Rad imam napeto akcijo. Kakšne preiskovalce
ali kaj takega. Ocena 7.
74
17. Zdaj, ko si si že ogledal/-a film, ali si želiš prebrati tudi knjigo? Razloži, zakaj da ali
ne.
E: Knjiga me ne zanima. Bolj so mi všeč kriminalke.
INTERVJU ZA UČENCE, KI SO SI OGLEDALI FILM MATILDA F
1. Opiši, kako je videti Matilda in kakšen je njen značaj.
F: Pri gledanju filma Matilda, se mi je zdela kot čarobni škratek, F1 ki želi vsem pomagati, če
se jim je zgodila krivica. F2 Drobna, F3 rjavolasa deklica F4 je bila neustavljiva v vseh
vragolijah, ki si jih je vtepla v svojo F5 pametno glavico. F6 Ni marala staršev, ker so bili
nepošteni, strogi in so jo kaznovali. F7 S svojo energijo si je razvila nadnaravno moč.
2. Kaj je Matildina posebnost?
F: Matilda si je z ogromno željo po moči priborila neomajno F8 posebno energijo, tako je
lahko premikala stvari kamor je hotela.
3. V katerem prizoru si prepoznal/-a to posebnost? Opiši ta del.
F: F9 Ko je Matilda vadila svoje nadnaravne sile pri zajtrku, ko je premikala škatlo s kosmiči.
Samo pomislila je na svojega očeta, da je postala jezna in dobila moč za premikanje. Najprej
je z očmi natresla kosmiče iz škatle v skodelico, nato pa še mleko. Ko je bil zajtrk pripravljen,
si je brez rok, le z očmi, prinesla še žlico do ust.
4. Opiši, kako je videti Matildin oče in kakšen je njegov značaj.
F: To ni oče, ki bi si ga želel. F10 Ukazovalen F11 domišljavec, F12 ki se hitro razjezi F13 in
more biti vse po njegovo. F14 Postave je bolj majne F15 in debele. F16 Ima grd pogled F17 z
debelimi črnimi obrvmi. F18 Lepa obleka ne naredi človeka. Čeprav je on mislil, da bo z lepo
obleko F19 najboljši v družbi in F20 bo vse vrtel okoli svojega prsta. Nekaj časa mu je
uspevalo, prodajal je avte in F21 goljufal ljudi, če se je le dalo.
5. Opiši, kako je videti Matildina učiteljica in kakšen je njen značaj.
F: Vizualno je učiteljica F22 bolj velika F23 in suha. F24 Ima očala F25 in dolge lase. F26 Je
dobrega srca F27 in otroci jo imajo radi, ker je poštena. F28 Vse bi naredila za njih. F29
Vedno pomaga, če se le da. F30 Ni domišljava, le včasih F31 žalostna in F32 občutljiva.
6. Opiši, kako je videti ravnateljica šole in kakšen je njen značaj.
F: Deluje F33 veliko in F34 debelo, F35 z zanikrno frizuro in F36 bradavico. F37 Boji se
mačk in F38 je hudobna brez srca. Otroke telesno F39 kaznuje in F40 se izživlja. F41
Samovšečna in F42 zelo maščevalna je. Vedno najde način, da F43 otroke ustrahuje.
7. Katere tri prizore iz filma si si najbolj zapomnil/-a? Zakaj?
F:
ko je s pogledom raztreščila televizijo,
ko je Matilda znala s svetlobno hitrostjo izračunat najtežji možni račun v šoli,
ko je ravnateljica Bruca s pladnjem udarila po glavi, ta pa je padel v nezavest.
75
Ker je bilo smešno, grozno hkrati.
8. Opiši dogajanje, ki je sledilo, ko je Bruce pojedel ravnateljičino torto. Vključi čim več
podrobnosti.
F: Bruce je imel res rad torto, ampak preveč in na silo, jo je težko pojesti take količine.
Ravnateljica mu je silila torto, najprej kos, nato pa zahtevala, da poje celo. Prijatelji so gledali
in skrbelo jih je za prijatelja. Zato so navijali zanj. To mu je pomagalo. Pojedel je celo torto.
Počutil se je slabo na začetku, potem na koncu pa dobro, ker mu je uspelo.
9. Kakšna je bila Bruceova kazen za to dejanje? Kaj meniš o taki kazni z nasiljem?
F: Ogromno torte je zmanjkalo in ravnateljica še ni imela dosti. Ubogega Bruca je zelo udarila
po glavi s pladnjem, da se je razbil na prafaktorje. Brucu se je zvrtelo, potem pa je bilo v redu.
F: Popolnoma sem proti nasilju in dajanju kazni učencem. Usedla naj bi se z učenci, jim
kakšno vzgojno povedala, da so naredili slabo stvar. Kam pa pridemo, če bi kar pretepali
vsakega za kakšno napako.
10. Kaj je Dušilka?
F: Ravnateljica se je počutila zelo pametno, ko je učence za kazen zapirala v zadušen prostor,
ki so mu rekli Dušilka.
11. Kakšen odnos sta imeli Matilda in učiteljica?
F: Matilda in učiteljica sta bili pravi prijateljici. Učiteljica je bila prijazna do vseh učencev,
Matildi je hotela pomagati, da ji ne bi bilo hoditi v vse razrede osnovne šole. Spodbujala jo je
pri branju. Zaupala ji je tudi svojo težavo z ravnateljico. Pomagali sta si in na koncu je
Matildo posvojila, da se je rešila groznih staršev.
12. Kakšen odnos sta imeli Matilda in ravnateljica?
F: Odnos med Matildo in ravnateljico je bil zelo naelektren. Matilda se je hotela ravnateljici
maščevati za vse hudobije, ki jih je delala do otrok in učiteljice. Ravnateljica je bila krivična
do Matilde tudi zaradi domišljavega očeta, ki je goljufal pri avtomobilih.
13. Kako bi opisal/-a odnos med učiteljico in ravnateljico?
F: Učiteljica je bila zelo nesrečna zaradi ravnateljice, saj ji je naredila veliko hudega. Bila je
njena sorodnica. Namesto, da bi ji pomagala, ko je bila v mladosti nesrečna, jo je še okradla.
Prepirali sta se tudi zaradi otrok v šoli. Učiteljica se je hudobne ravnateljice zelo bala, ker je
vedela, kako zna biti pokvarjena.
14. Kako bi opisal/-a odnos med Matildo in preostalimi člani družine (očetom, mamo in
bratom)?
F: Zdelo se jim je, da je Matilda samo za probleme. Ker je bila neopažena in se je v njej
nabirala jeza, je vedno kakšno ušpičila, najraje očetu. Ta je bil potem še bolj jezen nanjo. Mati
je bila bolj lena in je hodila okrog. Matilda si je najbolje pomagala sama, ker je bila zelo
bistroumna.
76
15. Opiši Matildin krog prijateljev.
F: Doma ni imela prijateljev, ko je začela hoditi v šolo, je spoznala učiteljico in sošolko
Lavender. Z nima se je največ družila. Ostalih pravih prijateljev ni bilo.
16. Kako bi komentiral/-a, ocenil/-a film? Razloži, zakaj ti je bil ali ni bil všeč.
F: Če je akcija v filmu, mi je vedno všeč. Ne maram dolgoveznih in melanholičnih filmov,
tukaj pa se je vseskozi dogajalo. Všeč mi je tudi, ker je srečen konec, in ker je ravnateljica
dobila svojo kazen. Revni ljudje velikokrat nimajo možnosti, da bi jim uspelo v življenju, tu
pa se konča dobro. Ocena 10.
17. Zdaj, ko si si že ogledal/-a film, ali si želiš prebrati tudi knjigo? Razloži, zakaj da ali
ne.
F: Knjige ne bom bral, ker sem bolj len za branje. Rajši imam filme, kjer se vse zgodi na
platnu in uživam v gledanju.
INTERVJU ZA UČENCE, KI SO SI OGLEDALI FILM MATILDA G
1. Opiši, kako je videti Matilda in kakšen je njen značaj.
G: Glavna oseba filma je bila deklica, po imenu Matilda. G1 Bila je skrivnostna G2 in
pametna. G3 Bolj drobna, G4 z rjavimi lasmi G5 in živahnimi očmi. G6 Imela je hudo moč in
z njo G7 je pomagala vsem dobrim ljudem in otrokom, ki niso znali rešiti svojih problemov.
2. Kaj je Matildina posebnost?
G: Ona z očmi G8 prestavi stvari, kot ona hoče.
3. V katerem prizoru si prepoznal/-a to posebnost? Opiši ta del.
G: G9 Pri Matildini družini je bila navada, da so sedeli pred televizorjem in gledali kar je bilo
na sporedu. Matilda je imela vedno pribežališče pri svojih zanimivih knjigah, ki jih je kar
požirala z očmi. Potem je njej to super knjigo oče raztrgal, jo za glavo tiščal, da bo gledala
televizijo. Kakor je bil besen on, je bila ona še bolj nanj. Z očmi je tako močno gledala v
televizijo, da se je raztreščila.
4. Opiši, kako je videti Matildin oče in kakšen je njegov značaj.
G: G10 Oče je bil plešast G11 in je imel lepe zobe. G12 Ni bil prav velik in G13 bil je obilen.
Imel je G14 veliko lepih oblek in G15 sam sebi je bil všeč. Prodajal je avtomobile in ni bil
G16 preveč pošten, G17 hotel je veliko denarja. Družina se ga je bala, ker je bil G18 zelo
gospodovalen. V družbi je hotel G19 biti glaven.
5. Opiši, kako je videti Matildina učiteljica in kakšen je njen značaj.
G: G20 Drobna in G21 visoka učiteljica je bila G22 zelo dobrega srca. G23 Oblačila se je v
lepe obleke, z G24 otroci je vedno prijazno ravnala. Če so bile kakšne težave, G25 je
pomagala, tudi sama je bila včasih G26 žalostna in G27 zamišljena.
77
6. Opiši, kako je videti ravnateljica šole in kakšen je njen značaj.
G: Ženska je bila G28 kot moški. Bila je G29 velika in G30 debela, G31 grdo oblečena z G32
velikimi nogavicami. G33 Hudobna je bila do otrok, jih vedno G34 ozmerjala in jim nalagala
kazni. G35 Brez srca in karakterja je mislila, G36 da je največja oseba na svetu.
7. Katere tri prizore iz filma si si najbolj zapomnil/-a? Zakaj?
G:
ko so učenci s hrano obmetavali ravnateljico, ta pa je nemočna ušla,
ko je ravnateljica skoraj popila pupka, nato pa se je ta prilepil nanjo,
ko si je pri svojih štirih letih že spekla sama palačinke in ob zajtrku prebrala revijo.
Ker je bilo zabavno.
8. Opiši dogajanje, ki je sledilo, ko je Bruce pojedel ravnateljičino torto. Kako se je
počutil?
G: Začelo se je ravnateljičino maščevanje za izginulo torto. Prinesla je dodaten kos in Bruce
ga je moral pojesti. Ko je pojedel tudi ta kos, je z užitkom prinesla še eno astronomsko torto
in zahtevala, da jo Bruce poje. Bilo ga je zelo strah in bil je že ves sit. Lotevala se ga je tudi
slabost. Prijatelji so ga spodbujali in želeli da mu uspe. Tako je na nek nenavaden način uspel
pojesti vso torto.
9. Kakšna je bila Bruceova kazen za to dejanje? Kaj meniš o taki kazni z nasiljem?
G: Ravnateljica je bila vedno zelo hudobna. Vedno je gledala, kako bo učence kaznovala in
ukrotila. Bruce je pojedel vso nesrečno čokoladno torto, nato ga je še z vso močjo udarila s
pladnjem. Bil je skoraj nezavesten.
G: Sem proti nasilju in taki kazni. Ravnateljica je ravnala popolnoma neprimerno in škodljivo
za vse. Zavedala se je, da je močnejša in lahko počne kar hoče. To pa ne reši problemov.
10. Kaj je Dušilka?
G: Temen prostor, kjer so služili kazen učenci, ki jih je kaznovala ravnateljica.
11. Kakšen odnos sta imeli Matilda in učiteljica?
G: Imeli sta prav poseben odnos. Učiteljica je bila prijazna in razumevajoča oseba in je hitro
videla, da Matilda trpi. Doma je niso razumeli, oče jo je poniževal, učiteljica pa je želela
težave urediti. Prav tako je imela težave učiteljica, s sorodnico ravnateljico, ki jo je okradla.
To je povedala tudi Matildi, ki je s svojo nadnaravno močjo pomagala učiteljici povrniti
stvari, ki so bile ukradene. Zelo sta se povezali in na koncu sta živeli skupaj kot mama in hči.
12. Kakšen odnos sta imeli Matilda in ravnateljica?
G: Ravnateljica je prišla na položaj z goljufijo, in tako se je obnašala tudi naprej. Bolj kot
kakšen moški je paradirala po šoli in sovražila vse okoli sebe. Matilde ni marala, ker je bila
prepametna, in zaradi njene družine. Matilda je sklenila, da bo ravnateljico premagala in
pomagala učiteljici.
78
13. Kako bi opisal/-a odnos med učiteljico in ravnateljico?
G: Ravnateljica je imela zelo veliko avtoriteto, ker je bila ogromna in ohola. Učiteljica je bila
dobrosrčna in prijazna. Zelo jo je bilo strah pred ravnateljico. Učenci so imeli učiteljico radi,
ravnateljice pa ne. Na koncu je ravnateljica izgubila vse zaradi svoje požrešnosti.
14. Kako bi opisal/-a odnos med Matildo in preostalimi člani družine (očetom, mamo in
bratom)?
G: Matilda je imela v družini zelo hladen odnos. Nihče je ni razumel, oče je ponavljal vedno
svoje, mati jo je zanemarjala, tudi z bratom nista imela kakšnega odnosa. Lepo se je imela
edino, ko je brala.
15. Opiši Matildin krog prijateljev.
G: Matilda se ni hotela družiti z vsemi, saj ljudem ni zaupala. Rada je pomagala komu, za
prijateljstvo pa je imela le eno sošolko in knjige, kjer je našla ves navdih za sanjarjenje.
16. Kako bi komentiral/-a, ocenil/-a film? Razloži, zakaj ti je bil ali ni bil všeč.
G: Film mi je bil všeč, ker sem spoznala, kako so včasih ravnali z učenci. Vem, da je v filmu
malo pretiravanja, ampak nasilje se je izvajalo, ponekod v nerazvitem svetu se najbrž še.
Matilda je bila res dobra in je film naredila fantastičen. Zanimajo me duhovi in tudi moja
domišljija je kar poletela. Ocena 9.
17. Zdaj, ko si si že ogledal/-a film, ali si želiš prebrati tudi knjigo? Razloži, zakaj da ali
ne.
G: Prebrala bom knjigo. Tudi film bom še gledala. Ko bom brala knjigo, se bom spomnila
vseh trenutkov groze in veselja, ki sem jih videla v filmu. Ker bom prizore verjetno že malo
pozabila, si bom vse skupaj zamišljala še bolje.
INTERVJU ZA UČENCE, KI SO SI OGLEDALI FILM MATILDA H
1. Opiši, kako je videti Matilda in kakšen je njen značaj.
H: Glavna oseba je Matilda. H1 Deklica, ki je majhna in H2 ima rjave lase. H3 Oblečena je v
oblekice. H4 Je dobrega srca in H5 zagrenjena zaradi staršev in drugih ljudi, ki niso dobri in
pošteni. H6 Upala je, da bo lahko pomagala vsem.
2. Kaj je Matildina posebnost?
H: Ima tako posebnost, da se predmeti dvignejo in H7 premikajo.
3. V katerem prizoru si prepoznal/-a to posebnost? Opiši ta del.
H: H8 Ko je Matilda gledala v kozarec z vodo, v katerem je bil pupek. Strmela je v kozarec
toliko časa, da ga je s svojo močjo prevrnila, pupek pa je padel na ravnateljico. Ravnateljica
se je ustrašila, Matilda pa je čutila zadoščenje.
79
4. Opiši, kako je videti Matildin oče in kakšen je njegov značaj.
H: Matildin oče je bil prav poseben tip. H9 Vsi so ga morali poslušati, vedno je hotel imeti
H10 glavno besedo, drugače se je razburil in skregal. Z Matildo se nista razumela, ker je bila
prepametna in je hitro ugotovil, da ga premaga marsikje. H11 Bil je lepo oblečen in je H12
hotel, da ga ljudje upoštevajo. H13 Postave je bil manjše in H14 debel. H15 Čustev ni poznal.
5. Opiši, kako je videti Matildina učiteljica in kakšen je njen značaj.
H: H16 Učiteljica je bila zelo skromna in H17 simpatična. H18 Velika in H19 suha, H20 z
lepimi rjavimi lasmi. H21 Ni bila preveč samozavestna. Rada je imela učence in jim H22 rada
pomagala. H23 Če so bili otroci žalostni, je bila tudi ona.
6. Opiši, kako je videti ravnateljica šole in kakšen je njen značaj.
H: Ravnateljica mi je ostala v groznem spominu. Vizualno H24 grda in H25 velika, H26
groba pošast, ki je preganjala otroke. Kot bi imela v sebi neko H27 jezo in jo sproščala na
vseh otrocih v šoli. H28 Bala se je mačk. H29 Drugače so se bolj drugi bali nje. H30 Nisi je
smel užaliti, ker se ti je potem slabo pisalo. H31 Tudi otrok, ki jih še posebej ni marala, ni
pustila pri miru. H32 Vedno jih je poniževala.
7. Katere tri prizore iz filma si si najbolj zapomnil/-a? Zakaj?
H:
ko je ravnateljica prijela Amando za kite in jo vrgla, da je poletela daleč proč,
ko je učiteljica prišla na obisk k Matildinim domačim, da bi se pogovorila o Matildi,
ker je tako pametna, staršem pa je bilo vseeno,
ko je brat Matildi vrgel korenček v glavo, ona pa ga je z očmi ustavila, obrnila, in
poslala nazaj, da se je bratu korenček zasadil v usta.
Ker sem se nasmejala do solz, obisk pa je bil nespoštljiv.
8. Opiši dogajanje, ki je sledilo, ko je Bruce pojedel ravnateljičino torto. Kako se je
počutil?
H: Huda kazen za Bruca je bila, ker je ravnateljica prinesla čisto preveč torte, ki bi jo moral
pojesti za kazen. Bila je čokoladna, ampak Bruce je bil že zelo sit. Prepričan je bil, da mu ne
bo uspelo. Zelo se je bal še kakšne hude kazni. Kar malical je torto in malical, prijatelji so mu
vzklikali. Končno mu je uspelo, čeprav mu je bilo zelo slabo.
9. Kakšna je bila Bruceova kazen za to dejanje? Kaj meniš o taki kazni z nasiljem?
H: Vsak dan je ravnateljica dokazovala, kako hudobna je. Bruca je zelo kaznovala, ker je
oboževal torto in si jo je postregel brez njene vednosti. Ko jo je ugnal, ga je treščila v glavo,
da bi ga skoraj kap.
H: Razplet je bil nasilen, ravnateljica je pokazala, da je močnejša in neumna. Lahko bi bile
hude posledice, kar ne odobravam. Pogovor veliko več reši, čeprav ga je treba včasih večkrat
ponavljati.
10. Kaj je Dušilka?
H: Osovražena soba, ki so se je vsi bali. Tja je Agata zapirala učence.
80
11. Kakšen odnos sta imeli Matilda in učiteljica?
H: Matilda in učiteljica sta kmalu ugotovili, da se dobro razumeta. Zaupali sta si svoje slabe
izkušnje. Učiteljica je pomagala Matildi v šoli, ker je videla, da je zelo nadarjena deklica.
Ravnateljica je učiteljici naredila veliko slabega, Matilda ji je s svojo genialnostjo pomagala
rešiti težave. Na koncu je učiteljica Matildo celo posvojila, in ji bila druga mama, ker je
videla, kako jo starši zatirajo, da je ne razumejo.
12. Kakšen odnos sta imeli Matilda in ravnateljica?
H: Matilda je bila majhna dobrosrčna deklica. Nagajiva in ni marala hudobnih ljudi. Tako z
ravnateljico nista bili v dobrem odnosu. Težave so se še povečale, ko je ravnateljica slabo
ravnala z učenci. Tudi učiteljica se je Matildi smilila, zato je vseskozi zalezovala ravnateljico,
dokler je ni uničila.
13. Kako bi opisal/-a odnos med učiteljico in ravnateljico?
H: Učiteljica in ravnateljica se nista razumeli. Dobra učiteljica je hotela pomagati otrokom in
se je ukvarjala z njimi. Ravnateljica je bila čisto drugačna, brez srca, kljub temu, da je bila
njena teta. Že na izgled grozna, potem pa še po obnašanju. Ravnateljica je zaradi slabe vesti in
duha izginila.
14. Kako bi opisal/-a odnos med Matildo in preostalimi člani družine (očetom, mamo in
bratom)?
H: Oče je rekel, da je Matilda zgaga. Tudi z ostalimi se ni razumela. Mati jo je puščala samo,
ko je hodila na tombolo. Najraje je imela knjige, tam je našla svoj sanjski svet.
15. Opiši Matildin krog prijateljev.
H: Matilda je imela zelo dobri prijateljici. Bili sta le dve, a jima je lahko zaupala. To je bila
sošolka Lavender, s katero sta tudi kakšno zagodli, in mlada učiteljica.
16. Kako bi komentiral/-a, ocenil/-a film? Razloži, zakaj ti je bil ali ni bil všeč.
H: Uživam v filmih, ki so tudi smešni. Všeč mi je, če zmaga tisti, ki ni pokvarjen in ni tako
močen. Posebno všeč so mi bili prizori, kjer Matilda izvaja s svojo energijo neverjetne stvari.
Prav je, da ima film srečen konec. Nikoli ne bi smela zmagati hudobija, a v resnici ni vedno
tako. Ocena 10.
17. Zdaj, ko si si že ogledal/-a film, ali si želiš prebrati tudi knjigo? Razloži, zakaj da ali
ne.
H: Če bi prej prebrala knjigo, bi si sigurno želela ogledati film, sedaj pa me knjiga ne zanima.
Film mi je pokazal vse obraze in dogodke, pri branju si jih moraš zamisliti v svoji domišljiji.
Zdi se mi, da bi mi bile črke na papirju sedaj premalo.
INTERVJU ZA UČENCE, KI SO SI OGLEDALI FILM MATILDA I
1. Opiši, kako je videti Matilda in kakšen je njen značaj.
I: Matilda je I1 majhna, I2 suha in ima I3 rjave lase do ramen. I4 Nosi tudi rdečo mašno na
glavi. I5 Večinoma nosi oblekice. Po karakterju je I6 prijazna, I7 nežna deklica, ki je tudi zelo
81
I8 pametna za svoja leta. I9 Vedno hoče pomagati drugim. V sebi nosi tudi I10 veliko jeze do
svojih staršev. Velikokrat pokaže kako I11 pogumna in I12 neustrašna je. I13 Vesela in I14
radoživa deklica, I15 včasih je tudi prestrašena.
2. Kaj je Matildina posebnost?
I: I16 Da ima nadnaravno moč, z očmi lahko premika predmete.
3. V katerem prizoru si prepoznal/-a to posebnost? Opiši ta del.
I: I17 Cela družina je bila zbrana ob televiziji. Matilda je brala knjigo Moby Dick, ostali pa so
gledali televizijo. Oče se je razjezil na Matildo, ker ni gledala televizije z njimi. Vzel ji je
knjigo iz rok, jo raztrgal in jo z rokami prijel za glavo, usmeril njen pogled v televizijo.
Matilda je z očmi in s pomočjo nadnaravne moči dosegla, da je razneslo televizijo.
4. Opiši, kako je videti Matildin oče in kakšen je njegov značaj.
I: Oče je I18 majhen in I19 debel, I20 ima plešo, I21 črne čokate obrvi in I22 brke. I23 Zobe
ima lepe. I24 Vedno ima oblečena lepa oblačila kot bogati ljudje. I25 Je slab človek, saj I26
goljufa pri prodaji avtomobilov. I27 Je pohlepen, hoče veliko denarja. I28 Je tudi vpliven, saj
hoče, da vsi delajo in se obnašajo kot on hoče. I29 Do Matilde ne goji nobenih očetovskih
čustev.
5. Opiši, kako je videti Matildina učiteljica in kakšen je njen značaj.
I: I30 Je visoka, I31 suha in I32 nosi očala. I34 Ima dolge rjave lase. I35 Vedno je lepo
oblečena. I36 Je zelo prijazna in I37 preprosta. I38 Zelo rada ima otroke. I39 Je pa tudi boječa
I40 in krhka.
6. Opiši, kako je videti ravnateljica šole in kakšen je njen značaj.
I: Bila je I41 visoka in I42 debela, I43 imela je rjave lase, vedno I44 spete v figo. Na obrazu je
imela veliko I45 bradavico in I46 grde zobe. Vedno je nosila I47 temno zeleno uniformo in
I48 bele visoke nogavice do kolen. Bila je I49 zelo zlobna in I50 nesramna do otrok. I51 Ni
marala otrok. I52 Z otroki je ravnala zelo grdo, I53 bala se je črnih mačk. I54 Bila je voditelj
brez srca. I55 Delovala je zelo grobo in I56 nič ženstveno, bolj kot moški. V mladosti je
trenirala tudi met kladiva.
7. Katere tri prizore iz filma si si najbolj zapomnil/-a? Zakaj?
I:
ko se je polil kozarec s pupkom, in je ta padel ravno na ravnateljico,
ko si je oče naoljil lase, kamor mu je Matilda vlila svetlo barvo,
ko je Matilda z očmi premikala kredo po tabli, pisala sporočilo za Agato.
Ker so bili smešni.
8. Opiši dogajanje, ki je sledilo, ko je Bruce pojedel ravnateljičino torto. Kako se je
počutil?
I: Ravnateljica mu je dala za pojest še en kos čokoladne torte. Ko je že mislil, da je konec, mu
je prinesla še eno veliko gromozansko ogromno torto, ki jo je uspel s pomočjo prijateljev, ki
so ga spodbujali, pojesti celo. Počutil se je sicer zelo slabo, ampak na koncu mu je le uspelo.
82
9. Kakšna je bila Bruceova kazen za to dejanje? Kaj meniš o taki kazni z nasiljem?
I: Pojesti gromozansko celo čokoladno torto. Ko jo je pojedel, mu je gromozanski steklen
pladenj, ravnateljica razbila na glavi. Malo se mu je zavrtelo, ampak je ostal živ.
I: Menim, da ravnateljica ni ravnala prav. Nasilje nikoli ni dobro in dovoljeno. To, da mu je
na glavi razbila steklen pladenj, se mi zdi nedopustno. Pri nas bi zagotovo šla v zapor za tako
dejanje. Strinjam pa se, da včasih, če kaj naredimo narobe, da si zaslužimo kazen. Ampak
nikoli z nasiljem in udarci, ker to ne reši težav.
10. Kaj je Dušilka?
I: Grd prostor, kamor je Agata zapirala otroke.
11. Kakšen odnos sta imeli Matilda in učiteljica?
I: Imeli sta zelo lep, topel odnos. Učiteljica je bila zelo prijazna do Matilde, hitro je videla, da
je Matilda zelo pametna deklica, in da pri starših ne dobi podpore. Matilda je pomagala
učiteljici, da je dobila nazaj svojo hišo. Učiteljica je na koncu posvojila Matildo in skupaj sta
potem lepo živeli. Učiteljica je vedno ščitila Matildo, jo zagovarjala tako pred starši kot tudi
pred ravnateljico.
12. Kakšen odnos sta imeli Matilda in ravnateljica?
I: Zelo slab odnos, saj ravnateljica ni marala otrok, še posebej ne Matilde, ker ji je njen oče
prodal pokvarjen avto.
13. Kako bi opisal/-a odnos med učiteljico in ravnateljico?
I: Učiteljica se je bala ravnateljice. Ravnateljica otrok ni marala, učiteljica pa jih je imela zelo
rada. Ravnateljica je bila polsestra od njene mame, ki je umrla, ko je bila še mala deklica. Z
njo je ravnala grdo.
14. Kako bi opisal/-a odnos med Matildo in preostalimi člani družine (očetom, mamo in
bratom)?
I: Imeli so zelo slabe odnose. Noben od članov družine, ni cenil in spoštoval Matildinih
sposobnosti, vsem je bila v breme in v napoto. Matilda je vedela, da je drugačna od preostale
družine, in da ne spada med njih.
15. Opiši Matildin krog prijateljev.
I: Matilda je imela zelo malo prijateljev. Samo prijateljico Lavender, ki jo je spoznala prvi
šolski dan in pa knjige.
16. Kako bi komentiral/-a, ocenil/-a film? Razloži, zakaj ti je bil ali ni bil všeč.
I: Film mi je bil zelo všeč, ker so bili smešni dogodki. Po eni strani pa je bil tudi grozen, ko
sem videl, kako ravnateljica dela grdo z otroki. Še dobro, da mi nimamo tako grozne
ravnateljice. Všeč mi je bila tudi Matilda, ker je bila tako zelo pametna. Želim si, da bi tudi
jaz znal tako hitro računati. Ocena 10.
17. Zdaj, ko si si že ogledal/-a film, ali si želiš prebrati tudi knjigo? Razloži, zakaj da ali
ne.
83
I: Da. Zanima me, ali je knjiga enaka kot film, če se dogodki kaj razlikujejo. Ko bom imel
čas, si bom prebral tudi knjigo. Mogoče so smešni dogodki, še bolj smešno opisani.
INTERVJU ZA UČENCE, KI SO BRALI KNJIGO MATILDA J
1. Opiši, kako je videti Matilda in kakšen je njen značaj.
J: J1 Matilda je bila drobna deklica. J2 Rada je delala nadnaravne reči. S tem bi rešila vsem
vse težave. J3 Bila je zelo presenečena, ko je ugotovila, da si je z močno željo ustvarila
neverjetno moč.
2. Kaj je Matildina posebnost?
J: Njena posebnost je J4 pamet, da brez kalkulatorja, izračuna vse najtežje račune.
3. V katerem delu knjige si prepoznal/-a to posebnost? Opiši ta del.
J: J5 Ko je Matilda na pamet računala poštevanko najprej manjših števil, potem pa vedno
večjih, tudi trimestnih.
4. Opiši, kako je videti Matildin oče in kakšen je njegov značaj.
J: J6 Matildin oče je bil grd, se je pa zelo J7 rad nastopaško obnašal in J8 oblačil lepe obleke.
J9 Bil je zaostalega duha in J10 pogolten na denar. J11 Ljudi je goljufal, če se je le dalo.
5. Opiši, kako je videti Matildina učiteljica in kakšen je njen značaj.
J: Matilda je imela veliko srečo, da je prišla v razred s tako učiteljico. J12 Prijazna in J13
simpatična, J14 vedno je prisluhnila težavam. J15 Bila je bolj drobna in J16 tiha. J17 Imela je
svetle lase J18 in pravičen značaj.
6. Opiši, kako je videti ravnateljica šole in kakšen je njen značaj.
J: Ravnateljica je J19 velika, J20 debela, J21 oblečena kot kakšen moški. J22 Frizuro je imela
speto kot en štrukelj na glavi. J23 Karakter je imel hudoben in J24 pokvarjen. Nasankali so
učenci, ki so prišli njej v roke.
7. Katere tri dogodke iz knjige si si najbolj zapomnil/-a? Zakaj?
J:
hitro računanje na pamet iz glave,
papagaj skrit v dimniku,
utrjevalec las z dodatkom platinaste barve.
Ker sem si zamislil, da bi bilo lepo, če bi bil tako pameten tudi jaz, in ker so dogodki smešni.
84
8. Opiši dogajanje, ki je sledilo, ko je Rafko pojedel ravnateljičino torto. Kako se je
počutil?
J: O groza! Kuharica je prinesla ogromno torto, ki jo je ubogi Rafko moral pojesti za kazen.
Kar gledal je torto ves nesrečen, ampak strah pred ravnateljico ga je predramil, da je začel
jesti. Nemogoče se je zdelo, da bo celo pojedel. Vsi so navijali zanj in mu vzklikali. Tako zelo
se je potrudil in torte je bilo vedno manj. Kar ni mogel verjeti, ko jo je zmanjkalo, čeprav mu
je bilo na koncu zelo slabo.
9. Kakšna je bila Rafkova kazen za to dejanje? Kaj meniš o taki kazni z nasiljem?
J: Ravnateljica pa se ni dala. Svojo jezo in hudobijo je še dodatno stresla na ubogega Rafka. Z
vso silo ga je treščila po glavi, da ga je zelo zabolelo. Pojesti je moral ogromno čokoladno
torto, nato mu je še na glavi razbila porcelanast pladenj.
J: Učenec ni ravnal prav, ko je pojedel torto. Toda kazni so lahko take, da se kaj naučiš iz
njih, ne da si ves prestrašen. Včasih, če si kaj močno želiš, to narediš, čeprav veš, da bodo
slabe posledice. Ravnateljica ni imela občutka za pravilno kazen.
10. Kaj je Dušilka?
J: Dušilka so imenovali omaro, ki je bila zelo strašljiva, v njej nisi mogel premikati.
Uporabljala jo je ravnateljica, da je za kazen vanjo zapirala učence.
11. Kakšen odnos sta imeli Matilda in učiteljica?
J: Matilda je bila zelo navezana na učiteljico, ki ji je tudi zaupala. Doma se niso razumeli,
zato je še raje zahajala k njej. Učiteljica je Matildi povedala svojo žalostno zgodbo, zato sta
bili še bolj navezani ena na drugo.
12. Kakšen odnos sta imeli Matilda in ravnateljica?
J: Matilda je bila prijazna in mogoče preveč živahna. Ravnateljica ni marala otrok, Matilda ji
je šla še posebej na živce. Nista se marali. Matilda jo je sovražila, ker je bila hudobna do otrok
in zaradi učiteljice.
13. Kako bi opisal/-a odnos med učiteljico in ravnateljico?
J: Odnos je bil mlačen in nista sodelovali. Učiteljica se je preveč bala brutalne ravnateljice, ki
je hotela, da je vse po njeno. Učence je ravnateljica vedno trpinčila, kar učiteljici ni bilo prav.
Učiteljica je zaupala svojo skrivnost do ravnateljice Matildi. Pomagala ji je uničiti grozno
ravnateljico.
14. Kako bi opisal/-a odnos med Matildo in preostalimi člani družine (očetom, mamo in
bratom)?
J: Matilda je že zelo zgodaj raziskovala vse okrog sebe, zato so starši mislili, da je neumna in
nadležna. Oče jo je nadiral in ni dovolil, da bi brala, mati je hodila po svoje, brat pa je bil
čisto drugačen kot ona. Doma se je počutila kot tujka. Vedno je iskala možnost da se je
zmuznila od doma.
15. Opiši Matildin krog prijateljev.
J: Sošolci so jo imeli radi. Imela je prijateljico Sivko, s katero sta vedno počeli norčije skupaj.
Njena prijateljica je bila tudi učiteljica, bolj kot mama.
85
16. Kako bi komentiral/-a, ocenil/-a knjigo? Razloži, zakaj ti je bila ali ni bila všeč.
J: Knjiga mi je bila všeč, čeprav je v njej nekaj pretiravanja. Ne verjamem v nadnaravne sile.
Mi je pa všeč, da v knjigi ne zmaga hudobija. Ocena 8.
17. Zdaj, ko si že prebral/-a knjigo, ali si želiš ogledati tudi film? Razloži, zakaj da ali ne.
J: Da. Film bi gledal, da bi videl, kako se izvajajo triki z duhovi.
INTERVJU ZA UČENCE, KI SO BRALI KNJIGO MATILDA K
1. Opiši, kako je videti Matilda in kakšen je njen značaj.
K: K1 Po karakterju je bila Matilda zelo dobrosrčna in K2 prijazna. K3 Če je bil kdo
nesrečen, mu je želela pomagati. K4 Bila je bolj suha in K5 radoživa deklica. K6 Vedno se je
spomnila kakšnih novih vragolij.
2. Kaj je Matildina posebnost?
K: K7 Matilda si je z iskreno željo pridobila moč, da je z očmi odnašala predmete ali jih
prestavljala na drugo mesto. Bila pa je tudi K8 zelo pametna, težke račune je računala na
pamet, zato menim, da je tudi to njena posebnost.
3. V katerem delu knjige si prepoznal/-a to posebnost? Opiši ta del.
K: K9 Tam, ko je Matilda prosila učiteljico, da bi ji rada nekaj pokazala. Sedli sta za mizo,
Matilda tri metre stran od učiteljice, na mizi pa je imela kozarec. V glavi je ukazala kozarcu
naj se prevrne. Neznanska energija je res prevrnila kozarec. Učiteljica pa ni mogla verjeti
svojim očem. In to izjemno računanje velikih računov med poukom.
4. Opiši, kako je videti Matildin oče in kakšen je njegov značaj.
K: K10 Oče ni kazal čustev do svoje družine, K11 rad je komandiral in zaslužil veliko
denarja, K12 da bi ga upoštevali. K13 Zato je tudi goljufal. K14 Bil je plešast z K15 brki in
rad je stal pred ogledalom.
5. Opiši, kako je videti Matildina učiteljica in kakšen je njen značaj.
K: K16 Učiteljica je bila mladostna in K17 lepa. Obraz so ji obkrožali K18 rjavi lasje, imela
je K19 modre oči. K20 Bila je tiha in K21 mirna. K22 Do otrok je bila vedno prijazna, K23
razumevajoča in K24 potrpežljiva.
6. Opiši, kako je videti ravnateljica šole in kakšen je njen značaj.
K: K25 Svoje debelo telo je imela oblečeno v K26 grobo uniformo, K27 imela je nizke čevlje
in K28 hodila je kot kakšen oficir. K29 Na glavi je imela zvite lase. K30 Ukazovala je vsem
okoli sebe. K31 Nikogar ni marala, bila je K32 maščevalna in K33 nesramna.
7. Katere tri dogodke iz knjige si si najbolj zapomnil/-a? Zakaj?
K:
ko je nagajiva Matilda vzela očetov klobuk, in iz tubice stisnila lepilo po notranjem
robu klobuka,
86
ko je v očetovo vijolično olje dolila mamino platinasto barvo za lase,
ko je ravnateljica prijela Amando za kite, in jo kot raketo vrgla na drugo stran igrišča.
Ker se mi je zdela dobra kazen za očeta, to z Amando pa, ker se mi je zdelo grozovito.
8. Opiši dogajanje, ki je sledilo, ko je Rafko pojedel ravnateljičino torto. Kako se je
počutil?
K: Ravnateljica si je domišljala vse vrste grdobij, da je kaznovala otroke. Tako je Rafko, ker
je pojedel njen košček torte, dobil na mizo gromozansko čokoladno torto, ki jo je za kazen
moral čisto sam pojesti. Pričel je z malico, košček po koščku. Učenci so ga spodbujali. Tako
mu je nekako uspelo zmazati celo torto, čeprav mu je šlo na bruhanje.
9. Kakšna je bila Rafkova kazen za to dejanje? Kaj meniš o taki kazni z nasiljem?
K: To pa je bilo za ravnateljico preveč, da je požrl še celo torto!!! Nezaslišano! Za kazen ga je
mahnila s pladnjem po glavi. Ubogi Rafko.
K: Menim, da si fant ni zaslužil tako nesramne kazni. Lahko bi mu počil želodec, in bi bile
resne posledice. Ravnateljica bi Rafku lahko lepo razložila, da pač ne moreš pojesti stvari, ki
niso tvoje, bi mu dala kakšno domačo nalogo o vzgoji na primer. Takšno obnašanje
ravnateljice sploh ni sprejemljivo, morali bi jo takoj zapreti.
10. Kaj je Dušilka?
K: Dušilka je omara, kjer komaj dihaš. Ozka in visoka z žeblji, da se ne moreš premikati. Če
je bil učenec kaznovan, ga je ravnateljica zaprla notri. Meni bi se zmešalo, ker ne morem
dihati v premajhnem prostoru. Verjamem, da so se tudi zaprti počutili podobno.
11. Kakšen odnos sta imeli Matilda in učiteljica?
K: Reševala je njene težave in jo bodrila. Matilda si je hitro domislila, da bi lahko živela pri
njej, obe bi se imeli lepo. Tudi ona je pomagala učiteljici s svojo domiselnostjo in nadnaravno
močjo, da je rešila stare težave z ravnateljico. Bili sta zelo povezani.
12. Kakšen odnos sta imeli Matilda in ravnateljica?
K: V šoli je imela glavno besedo ravnateljica, bila je zelo stroga in maščevalna. Matilda je
bila tiha, prestrašena in se je bala njenih kazni. Zaradi nje je natrenirala nadnaravno moč, da
se ji je maščevala.
13. Kako bi opisal/-a odnos med učiteljico in ravnateljico?
K: Odnos je bil nezdrav. Ne duha ne sluha o sodelovanju. Učiteljica je bila mlada in plaha,
ravnateljica pa kot stroj, ki podira vse pred sabo. Uničila je vse, kar ji je prišlo na pot. Dobra
učiteljica ni imela možnosti, da se postavi po robu arogantni ravnateljici. Končno je Matilda s
svojo energijo pomagala učiteljici, da so pregnali nesramno ravnateljico.
14. Kako bi opisal/-a odnos med Matildo in preostalimi člani družine (očetom, mamo in
bratom)?
K: Matildina družina je imela štiri člane. Če so bili doma, so veliko gledali televizijo, niso se
pogovarjali, kar Matildi ni bilo všeč. Raje je brala, a tega starši niso razumeli. Včasih so jo
kaznovali, ona pa je naredila kakšno neumnost. Komaj je čakala, da zgine iz te družine.
87
15. Opiši Matildin krog prijateljev.
K: Bolj, ko je ravnateljica ni marala, rajši so jo imeli sošolci in učiteljica. Pametna in
iznajdljiva, si je hitro našla svoj krog prijateljev. Zelo sta se ujeli s Sivko. Sošolka je zaupala
Matildi in obratno. Radi sta se družili tudi po pouku.
16. Kako bi komentiral/-a, ocenil/-a knjigo? Razloži, zakaj ti je bila ali ni bila všeč.
K: Knjiga me je navdušila. Zanimiva, humoristična in lahko bi jo prebrala ponovno. Ocena
10.
17. Zdaj, ko si že prebral/-a knjigo, ali si želiš ogledati tudi film? Razloži, zakaj da ali ne.
K: Da. Prav zanimajo me obrazi, kako izgledajo v filmu. V knjigi si jih predstavljaš po svoje,
film pa pokaže več barve in živahnosti. Najbolj veličasten mora biti odhod ravnateljice.
INTERVJU ZA UČENCE, KI SO BRALI KNJIGO MATILDA L
1. Opiši, kako je videti Matilda in kakšen je njen značaj.
L: L1 Matilda je imela rjave lase in bila L2 prijazna. L3 Hodila je v prvi razred. L4 Bila je
pametna in L5 rada je brala. L6 Dobrosrčna, rada je pomagala drugim otrokom in učiteljici.
2. Kaj je Matildina posebnost?
L: Matilda je bila L7 zelo pametna, računala tudi velika števila na pamet. L8 Imela je
nadnaravno moč, ravnateljica je mislila, da vidi duha. Posebna pa je bila tudi zato, ker je že
L9 pri štirih letih sama brala.
3. V katerem delu knjige si prepoznal/-a to posebnost? Opiši ta del.
L: L10 Ta posebnost se pokaže, ko ravnateljica Volovškarica zelo razbesni Matildo. Napačno
jo je obtožila, da je nastavila pupka v njeno vodo. Tako močno gleda v to nesrečno vodo, da
se vrč prevrne in pupek poleti. Prvo srečanje s knjižničarko v knjižnici je pokazalo, da je pri
štirih letih že sama brala. Računala na pamet velika števila, ko jih je učiteljica med poukom
zastavljala učencem.
4. Opiši, kako je videti Matildin oče in kakšen je njegov značaj.
L: L11 Bil je kot siva miš, L12 z nekaj brki in L13 grdimi zobmi. L14 Domišljav gizdalin, je
izvajal L15 psihično in L16 fizično nasilje v družini. L17 Kradel je pri prodaji avtomobilov,
da bi bil gospod.
5. Opiši, kako je videti Matildina učiteljica in kakšen je njen značaj.
L: L18 Matilda je imela zelo lepo učiteljico. L19 Bila je visoka in L20 imela je modre oči.
L21 Imela je zelo dobro srce. Z učenci je L22 sodelovala in jim L23 pomagala pri vseh
težavah.
88
6. Opiši, kako je videti ravnateljica šole in kakšen je njen značaj.
L: Ravnateljica je oboževala svojo oblast. L24 Debela, L25 zanikrna, je lomastila po šoli.
Oblečena je bila L26 vedno enako, L27 imela je pumparice in L28 prodorne zelene oči. L29
Otrok ni marala in jih je L30 kaznovala zelo agresivno.
7. Katere tri dogodke iz knjige si si najbolj zapomnil/-a? Zakaj?
L:
ko je ravnateljica mislila, da ji mrtvi Magnus kot duh piše sporočilo na tablo s kredo,
ko je Sivka podtaknila pupka v vrč z vodo,
ko je Matilda znala izračunati vse račune množenja na pamet.
Ker imam rad duhove, ker je bilo smešno, in ker sem občudoval njeno pamet.
8. Opiši dogajanje, ki je sledilo, ko je Rafko pojedel ravnateljičino torto. Kako se je
počutil?
L: Razburjena ravnateljica je kuharici naročila, naj takoj speče velikansko torto. Pomolila jo
je Rafku pod nos in moral jo je pojesti. Zdelo se je nemogoče. Trajalo je kar veliko časa,
učenci pa so ga glasno spodbujali. Rafku je uspelo pojesti celo torto, čeprav mu je šlo na
bruhanje. To je ravnateljico še bolj razbesnelo.
9. Kakšna je bila Rafkova kazen za to dejanje? Kaj meniš o taki kazni z nasiljem?
L: Ves najeden in popacan od torte je dobil še porcijo na glavo. Z vso močjo ga je ravnateljica
treščila po glavi.
L: Ravnatelji študirajo, da se znajo pravilno spopasti z raznimi težavami v šoli. Tega
ravnateljice zanesljivo niso učili, da pretepa otroke in jih ustrahuje. S tem pokaže, da ne
obvlada otrok. Naštudirati bi morala, kako se odzvati, če učenci delajo traparije. Nasilje ni
rešitev.
10. Kaj je Dušilka?
L: Ravnateljica je imela različne načine, kako kaznovati otroke. En način je bil tudi zapiranje
v visoko, temno omaro, ki je imela zelo omejen prostor. Tam je vsak trepetal, da bi čas hitro
minil.
11. Kakšen odnos sta imeli Matilda in učiteljica?
L: Razen ene sošolke, je bila dobrosrčna učiteljica edina njena prijateljica. Vedno bolj sta bili
navezani in sta si zaupali veliko težav. Vesela Matilda je marsikatero ušpičila ravnateljici, kar
je učiteljico razveselilo, pa tudi strah jo je bilo. Na koncu se je vse srečno končalo in sta živeli
skupaj.
12. Kakšen odnos sta imeli Matilda in ravnateljica?
L: Matilda se je rada učila, ker je bila zelo pametna. A oče je že takoj povedal ravnateljici, da
je Matilda samo breme, zato je tudi ravnateljica ni marala in sta imeli slab odnos. Matilda je
bila jezna na ravnateljico, ker je bila nepoštena do njene učiteljice in do vseh otrok.
89
13. Kako bi opisal/-a odnos med učiteljico in ravnateljico?
L: Ravnateljica je ustrahovala učiteljico. Nista imeli dobrega odnosa. Ravnateljica je bila
njena teta. Vse kar je bilo v lasti učiteljice, si je hotela prilastiti. Tako kot je bila zlobna do
otrok, je bila tudi do učiteljice.
14. Kako bi opisal/-a odnos med Matildo in preostalimi člani družine (očetom, mamo in
bratom)?
L: Z nobenim v družini se ni preveč dobro razumela, bili so si tujci. Starši so imeli vsak svoje
interese, brat je šel po svoje. Matilda je čakala priložnosti, da je odšla od doma. Mama je ni
zagovarjala pred očetom, ki je bil večkrat slabe volje. Prišel je tečen iz službe, ker je goljufal
kupce in so ga včasih odkrili. Vedno bolj si je želela stran od doma.
15. Opiši Matildin krog prijateljev.
L: Matilda je bila med sošolci priljubljena. Bila je vedno polna norčij. Najboljša prijateljica je
bila Sivka, ki ji je lahko zaupala svoje skrivnosti. Vedno sta nosova tiščali skupaj.
16. Kako bi komentiral/-a, ocenil/-a knjigo? Razloži, zakaj ti je bila ali ni bila všeč.
L: Knjiga je bila prijetna, čeprav je bila glavna junakinja majhna deklica, se je videlo, koliko
napak delajo starejši. Kako ljudje hlepijo samo za denarjem in bogastvom, ne vidijo pa otrok
okoli sebe. Ocena 10.
17. Zdaj, ko si že prebral/-a knjigo, ali si želiš ogledati tudi film? Razloži, zakaj da ali ne.
L: Da. Želim si ogledati tudi film. Upam, da ga gledajo tudi starejši in prepoznajo svoje
krivice, ki jih delajo do otrok. Čeprav so dogodki napihnjeni, je velikokrat res podobno.
Uživam v filmih z nadnaravnimi prizori.
INTERVJU ZA UČENCE, KI SO BRALI KNJIGO MATILDA M
1. Opiši, kako je videti Matilda in kakšen je njen značaj.
M: M1 Stara je 7 let in M2 ima temne lase. M3 Je pametna, M4 iznajdljiva, M5 prijazna, M6
bistroumna, M7 pustolovska in M8 srčna. M9 Bila je bralna duša. M10 Nikomur ni želela nič
slabega, M11 znala pa je ponagajati ljudem, ki so delali slabo.
2. Kaj je Matildina posebnost?
M: M12 Nadnaravne spodobnosti, z očmi premikati predmete.
3. V katerem delu knjige si prepoznal/-a to posebnost? Opiši ta del.
M: M13 Matilda je bila zelo jezna na ravnateljico, ko jo je ta obtožila, da ji je v vodo
podtaknila pupka. Bolj kot je Matilda jezna, več moči ima v sebi. S svojo jezo je pridobila na
nadnaravni moči, se zagledala v pupka, ki je z vodo vred poletel ravnateljici na prsa.
4. Opiši, kako je videti Matildin oče in kakšen je njegov značaj.
M: M14 Možicelj podganjega videza, M15 imel redke brke, M16 sprednji zobje so mu štrleli
ven. M17 Nosil je jopiče s kockastimi vzorci. M18 Bil je sebičen in M19 ignorantski do
90
Matilde. M20 Bil je goljufivec in M21 bahač, trgoval je s pokvarjenimi avtomobili. M22
Nikakor ni prenesel Matildinega zanimanja za knjige.
5. Opiši, kako je videti Matildina učiteljica in kakšen je njen značaj.
M: M23 Stara je bila 24 let, M24 imela je ljubek obraz ovalne oblike, M25 modre oči in M26
svetlo rjave lase, bila je M27 vitka in M28 krhka. M29 Po značaju je bila mila in M30 mirna,
malokrat se nasmehnila, vendar je bila M31 topla in M32 imela je rada otroke.
6. Opiši, kako je videti ravnateljica šole in kakšen je njen značaj.
M: M33 Okrutna, M34 tiranska pošast, M35 zlobna, M36 gromozanska, in M37 športen tip
postave, M38 orjaška stegna, M39 obraz ni bil lep, M40 male oči, M41 čudna brada, nosila
M42 vedno rjavo bombažno haljo, M43 zelene pumparice do kolen, M44 rjave čevlje z nizko
peto. M45 Ne mara otrok s spletenimi kitami na glavi.
7. Katere tri dogodke iz knjige si si najbolj zapomnil/-a? Zakaj?
M:
ko je učiteljica prišla na obisk k Matildinim staršem,
ko je Matilda prinesla papagaja in ga skrila, starši pa so mislili, da so v hiši duhovi,
ko je Matilda s pomočjo čarobne moči z gobo za tablo pretepla ravnateljico.
Ker je bil obisk žalosten, druga dva dogodka pa sta bila zabavna.
8. Opiši dogajanje, ki je sledilo, ko je Rafko pojedel ravnateljičino torto. Kako se je
počutil?
M: Ravnateljica je bila zelo jezna, zato je naročila kuharici, da speče ogromno čokoladno
torto. Ta je moral celo pojesti, v pričo vseh otrok. Sprva ni hotel, vendar je moral. Zelo mu je
bilo slabo. Otroci so ga spodbujali, zato je dobil nov zagon.
9. Kakšna je bila Rafkova kazen za to dejanje? Kaj meniš o taki kazni z nasiljem?
M: Pojesti je moral ogromno čokoladno torto, nato mu je še na glavi razbila porcelanast
pladenj. On pa se je na koncu temu zadovoljno smehljal.
M: Menim, da si ni zaslužil take kazni. Otroci imamo radi čokoladne torte, zato je razumljivo,
da se ji ni mogel upreti. Da mu je razbila pladenj na glavi pa sploh ni sprejemljivo. Moja
mami vedno pravi, da nasilje prinese še več nasilja. Ravnateljica bi se morala z otrokom
pogovoriti, mu razložiti zakaj ni ravnal prav. Vendar pa je bila ta ravnateljica čudna, tako da
me njeno dejanje ne preseneča.
10. Kaj je Dušilka?
M: Visoka in ozka omara z žeblji okoli (ne moreš se nasloniti ali usesti, lahko samo stojiš),
ravnateljica je tja zapirala otroke, ki jih je kaznovala.
11. Kakšen odnos sta imeli Matilda in učiteljica?
M: Imeli sta zelo lep in topel odnos. Učiteljica je bila Matildi kot mama, ki je nikoli ni zares
imela. Zelo sta imeli radi druga drugo in bili sta zelo povezani. Menila je, da je Matilda zelo
odrasla in zrela za svoja leta. Medica je bila nad njeno inteligenco zelo navdušena. Na koncu
je učiteljica Matildo posvojila, zato ji je dejansko postala kot mama.
91
12. Kakšen odnos sta imeli Matilda in ravnateljica?
M: M37 Matilda se je ravnateljice bala, ker je vedela kakšen zmaj je. M38 Ravnateljica pa
tudi ni marala Matilde, ker ji je že oče rekel, da je Matilda slab otrok. Ta odnos je bil
zastrašujoč.
13. Kako bi opisal/-a odnos med učiteljico in ravnateljico?
M: Ravnateljica je ustrahovala učiteljico. Nista imeli dobrega odnosa. Ravnateljica je bila
njena teta. Vse kar je bilo v lasti učiteljice, si je hotela prilastiti. Tako kot je bila zlobna do
otrok, je bila tudi do učiteljice.
14. Kako bi opisal/-a odnos med Matildo in preostalimi člani družine (očetom, mamo in
bratom)?
M: Na starša ni bila preveč navezana, ker se starša nista zmenila zanjo. Oče je menil, da je
Matilda nadloga, mama pa da bi se bolj mogla posvečati videzu kot pa knjigam. Njuno
vedenje jo je žalostilo. Starša menita, da je neumna goljufivka. Z bratom se ne razume dobro,
ker nimata skupnih interesov. Ostalim članom družine ni bila prav nič podobna. Delovalo je,
kot da bi bila posvojena. Mama ni bila ljubeča, skrbela je le za svoje interese.
15. Opiši Matildin krog prijateljev.
M: Sošolci so jo imeli radi. Imela prijateljico Sivko, s katero sta vedno tičali skupaj.
16. Kako bi komentiral/-a, ocenil/-a knjigo? Razloži, zakaj ti je bila ali ni bila všeč.
M: Knjiga mi je bila všeč, ker je bila zabavno napisana. Ima tudi smešne ilustracije. Zelo
dobro se mi je zdelo, da je bila na koncu ravnateljica kaznovana, ker je bila tako zlobna in
nesramna do Matilde, ostalih otrok in učiteljice. Ocena 10.
17. Zdaj, ko si že prebral/-a knjigo, ali si želiš ogledati tudi film? Razloži, zakaj da ali ne.
M: Da. Zanima me, katere igralce so izbrali za posamezni lik v knjigi, še posebej za grdo in
grozno ravnateljico.
INTERVJU ZA UČENCE, KI SO BRALI KNJIGO MATILDA N
1. Opiši, kako je videti Matilda in kakšen je njen značaj.
N: N1 Matilda je mlajša deklica, ki je doma niso razumeli, N2 zato se je razvila v samosvojo
in N3 prisrčno N4 kljubovalno osebo. N5 Bila je rjavolasa in N6 suha. N7 Imela je dobro srce
in N8 rada je brala.
2. Kaj je Matildina posebnost?
N: N9 Punčkina posebnost je, da je s svojo pametjo in željo dosegla, da je imela božansko
moč in je delala nenavadne podvige.
92
3. V katerem delu knjige si prepoznal/-a to posebnost? Opiši ta del.
N: N10 Matilda je doma izvajala vajo, ko je bila sama doma. Na polico si je dala cigaro, nato
pa šla tri metre stran od nje. Osredotočila se je, hitro je začutila kako se ji elektrika pretaka v
glavi, z gledanjem cigare jo je premaknila na rob omare, potem pa se je zakotalila po tleh.
4. Opiši, kako je videti Matildin oče in kakšen je njegov značaj.
N: N11 Imel je precej naprej pomaknjene grde zobe in N12 brke. N13 Rad se je oblačil v
srajce in N14 brezrokavnike, da bi bil gospod. N15 Prodajal je stare avte, ki jih je sam še kaj
popravil, tudi nepošteno, da bi zanje dobil več denarja. N16 Potem se je izkazalo, da goljufa z
nepošteno prodajo. N17 Doma je bil zelo ukazovalen.
5. Opiši, kako je videti Matildina učiteljica in kakšen je njen značaj.
N: N18 Stara je bila nekaj čez dvajset let in N19 zelo lepa. N20 Imela je sinje modre oči in
N21 prijazen nasmeh. N22 Po naravi je bila zelo dobra in N23 skromna, N24 rada je
pomagala, N25 bila potrpežljiva.
6. Opiši, kako je videti ravnateljica šole in kakšen je njen značaj.
N: N25 Zlobna in N26 športen tip postave, N27 male oči. N28 Nosila zeleno bombažno haljo,
N29 zelene pumparice do kolen, N30 rjave čevlje z nizko peto. N31 Ne mara ljudi s kitami.
7. Katere tri dogodke iz knjige si si najbolj zapomnil/-a? Zakaj?
N:
hitro računanje na pamet iz glave najtežjih računov,
ko je deklico Amando prijela za kite, jo vrgla na drugo stran šole,
utrjevalec las v katerega je Matilda z dodala platinasto bravo.
Ker je bila tako pametna, ker je bilo grozno in smešno.
8. Opiši dogajanje, ki je sledilo, ko je Rafko pojedel ravnateljičino torto. Kako se je
počutil?
N: Ravnateljica je morala otroke vedno kaznovati, če so kaj naredili narobe. Tu je bila vedno
zelo domiselna. Prinesla je ogromno torto in zahtevala, da Rafko poje tudi to. Ni bil prepričan,
če bi jo pojedel. Ker pa so ga vsi spodbujali, se je počasi začel basati. Iznenada je ugotovil, da
je torte res zmanjkalo in se kar smejal, čeprav mu je bilo zelo slabo.
9. Kakšna je bila Rafkova kazen za to dejanje? Kaj meniš o taki kazni z nasiljem?
N: Velika, debela ravnateljica je pograbila pladenj in z njim mahnila ubogega Rafka po glavi.
Rafko kar ni mogel dojeti, kaj se mu dogaja.
N: Vsakemu se lahko zgodi, da naredi napako. Toda kazen mora biti sprejemljiva.
Ravnateljica je pretiravala pri kaznovanju učencev. Ni imela pravega pristopa, saj pogovora
sploh ni poznala. Prehuda kazen ne vzgaja otrok, ampak lahko pusti posledice.
10. Kaj je Dušilka?
N: Dušilka je bil majhen visok prostor, kamor je ravnateljica za kazen zapirala poredne
otroke.
93
11. Kakšen odnos sta imeli Matilda in učiteljica?
N: Imeli sta prijateljski odnos. Učiteljica je bila dobra do vseh učencev, Matilda se ji je še
posebej prikupila. Na koncu sta postali tako dobri prijateljici, da jo je posvojila.
12. Kakšen odnos sta imeli Matilda in ravnateljica?
N: Ravnateljica je otroke kaznovala, kar Matildi ni bilo všeč. Bala se je njenih kazni, zato je
bil ta odnos bolj zastrahujoč. Zelo rada ji je kaj zagodla, zato je tudi ravnateljica ni marala.
13. Kako bi opisal/-a odnos med učiteljico in ravnateljico?
N: Glavno besedo na šolah imajo ravnatelji, a otrok ne smejo grobo kaznovati. To
Volovškarice ni motilo, delala je po svoje. Otroke je zapirala in drugače kaznovala, kar
učiteljica ni marala. Vedno se je trudila za otroke in jim pomagala. To je ravnateljico še bolj
razhudilo in sta bili vedno na bojni nogi. Učiteljico je bilo zelo strah pred ravnateljico.
Poznala je njene skrivnosti, kako kruta je lahko.
14. Kako bi opisal/-a odnos med Matildo in preostalimi člani družine (očetom, mamo in
bratom)?
N: Veliko so se prepirali. Oče je rekel, da je samo v breme, zato jo je poslal v šolo. Mama je
hodila v mesto in tam zapravljala čas. Z bratom se nista razumela.
15. Opiši Matildin krog prijateljev.
N: Matilda je bila zelo zanimiva, zato se je hitro spoprijateljila s sošolci, ko je začela hoditi v
šolo. Spoznala je veliko prijaznih sošolcev. Največ se je družila s Sivko. Zelo sta se razumeli.
16. Kako bi komentiral/-a, ocenil/-a knjigo? Razloži, zakaj ti je bila ali ni bila všeč.
N: Knjiga je zelo zanimiva, poučna in jo lahko hitro prebereš. Z zanimanjem pričakuješ, kaj
bo sledilo, ko Matilda izvaja svoje akcije. Ocena 10.
17. Zdaj, ko si že prebral/-a knjigo, ali si želiš ogledati tudi film? Razloži, zakaj da ali ne.
N: Želim si ogledati film. Zanima me primerjava dogodkov in likov, kako izgledajo v filmu.
INTERVJU ZA UČENCE, KI SO BRALI KNJIGO MATILDA O
1. Opiši, kako je videti Matilda in kakšen je njen značaj.
O: Matilda je O1 mlajša učenka, ki hodi v šolo. O2 Je prijazna, O3 dobrosrčna in O4
pogumna. Doma je ne razumejo, O5 zato raje uide od doma v knjižnico. O6 Je drobne postave
in O7 skromna.
2. Kaj je Matildina posebnost?
O: O8 Tako je želela biti glavna, da ji je uspelo početi nenavadne stvari s premikanjem in z
njimi reševati težave ali smešiti hudobne ljudi.
94
3. V katerem delu knjige si prepoznal/-a to posebnost? Opiši ta del.
O: O9 Ko je učiteljici pokazala kakšno moč ima. Na mizo je postavila kozarec z vodo, se
umaknila tri metre stran in s svojo močjo prevrnila kozarec z vodo. Učiteljica je bila osupla in
je ostala brez besed.
4. Opiši, kako je videti Matildin oče in kakšen je njegov značaj.
O: O10 Matildin oče je hotel povsod biti glavni. O11 Čeprav ni bil lep na pogled, se je vedno
O12 lepo oblačil v suknjiče in O13 hlače. O14 Bil je pohlepen, pri prodaji je O15 goljufal.
O16 Otrok ni maral in bili so mu v breme.
5. Opiši, kako je videti Matildina učiteljica in kakšen je njen značaj.
O: Bila je O17 topla in O18 ljubezniva oseba. Na pogled je bila O19 visoka, O20 suha in je
O21 imela rjave lase. Otroci so jo imeli radi, ker O22 je bila zelo prijazna. O23 Vedno se je
potegnila za njih. Premoženja ni imela, ker jo je ravnateljica že v mladosti okradla.
6. Opiši, kako je videti ravnateljica šole in kakšen je njen značaj.
O: O24 Okrutna, O25 zlobna, O26 velika, O27 športen tip postave, O28 s čudno frizuro. O29
Šefovska, O30 ampak bala se je duhov.
7. Katere tri dogodke iz knjige si si najbolj zapomnil/-a? Zakaj?
O:
ko je Rafko ravnateljici pojedel torto, za kazen pa moral pojesti še eno ogromno torto,
ko je Medica hotela posvojiti Matildo,
ne spomnim se več.
Ker je bila kazen grozna, posvojitev pa ganljiva.
8. Opiši dogajanje, ki je sledilo, ko je Rafko pojedel ravnateljičino torto. Kako se je
počutil?
O: Ravnateljica je imela torto, ki jo je Rafko pojedel, čeprav ni bila njegova. To jo je tako
razjezilo, da mu je dostavila zelo veliko torto in zahtevala, da jo takoj poje. Rafko se je sprva
upiral, nato pa le začel jesti torto. Ni mu tako teknila kot po navadi, ker je bil že dobro sit.
Prijatelji so ga bučno spodbujali in mu dali novo moč, da je pojedel celo torto, čeprav mu je
šlo na bruhanje.
9. Kakšna je bila Rafkova kazen za to dejanje? Kaj meniš o taki kazni z nasiljem?
O: Ravnateljica ni mogla verjeti svojim očem. Nesramnež je pojedel kar celo torto. Pograbila
je prvo reč, ki ji je prišla pod roke in ga treščila po glavi.
O: Učenci so včasih nespametni, zato prejmejo tudi kazen. Kazen mora biti vzgojna in ne tako
huda, da bi imel posledice. Če se napake ne da urediti, se vključi tudi starše. Ravnateljica je
delala vse po svoji glavi in je bila zelo nasilna. Kazni si je izmišljala sama in jih tudi izvajala.
Lahko bi bile hude posledice. Menim, da taka ravnateljica nima kaj delati na šoli.
10. Kaj je Dušilka?
O: Dušilka je ozka omara, kamor je ravnateljica zapirala poredne učence.
95
11. Kakšen odnos sta imeli Matilda in učiteljica?
O: Matilda je začela hoditi v šolo zelo zbegana in prestrašena. Doma je niso marali in so jo
nadzorovali kamor je šla. Tako je spoznala učiteljico Medico, ki je v Matildi takoj prepoznala
talent. Trudila se je, da ji ne bi bilo treba hoditi v vse razrede, ker je že veliko znala.
Zagovarjala jo je pri ravnateljici. Matilda je bila zelo hvaležna Medici, da se je zanimala zanjo
in ji je s svojo močjo povrnila ukradene stvari od ravnateljice. Bili sta pravi prijateljici.
12. Kakšen odnos sta imeli Matilda in ravnateljica?
O: Ravnateljica je bila groba. Rada je kaznovala učence, tudi Matildo. Nista se marali.
Ravnateljica ni marala otrok. Matilda se ji je hotela maščevati, ker je ukradla hišo in denar
učiteljici.
13. Kako bi opisal/-a odnos med učiteljico in ravnateljico?
O: Ravnatelji in učitelji naj bi sodelovali, za boljši rezultat otrok. V tej šoli to ni bilo mogoče,
ker je ravnateljica delala po svoje, učitelji niso imeli nobene besede. Vse je imela pod
nadzorom, zato se je učiteljica vedno bala ravnateljičinih nesramnih dejanj. Raje se je
umaknila in tuhtala, kako bo pomagala otrokom in rešila, kar se rešiti da. Ko je Matilda hotela
uničiti ravnateljico, je bila učiteljica zelo prestrašena, da se bo Matildi to maščevalo.
14. Kako bi opisal/-a odnos med Matildo in preostalimi člani družine (očetom, mamo in
bratom)?
O: Matilda je bila slabe volje, ko je bila doma. Nič je ni vleklo v dom, kjer ni bilo prijaznosti
in ljubezni. Bili so kot razglašen klavir. Vsak se je brigal zase, oče se je spomnil na otroke le
takrat, ko jih je bilo potrebno poniževati ali okarati. Mati se ni posvečala otrokom, bila je pod
vplivom očeta. Vedno je čakala trenutka, da bi lahko odšla od doma.
15. Opiši Matildin krog prijateljev.
O: Najboljša njena prijateljica je bila Sivka. Vse stvari sta počeli skupaj in sta si vse zaupali.
Pomagali sta si, če sta imeli težave.
16. Kako bi komentiral/-a, ocenil/-a knjigo? Razloži, zakaj ti je bila ali ni bila všeč.
O: Knjiga mi je bila zelo všeč, z veseljem bi tudi jaz imela nadnaravno moč, ko mi kaj ne gre.
Domišljija dela čudeže in je res zabavno brati Matildine norčije in podvige. Ocena 10.
17. Zdaj, ko si že prebral/-a knjigo, ali si želiš ogledati tudi film? Razloži, zakaj da ali ne.
O: Da. Tudi filme, ki so mi všeč, gledam večkrat in se ponovno zabavam. Zanima me, kako v
filmu igra oče od Matilde, ravnateljica in ostali.
INTERVJU ZA UČENCE, KI SO BRALI KNJIGO MATILDA P
1. Opiši, kako je videti Matilda in kakšen je njen značaj.
P: To je učenka, P1 mladega videza in P2 zelo navihana. Nima veliko prijateljev, a se s svojo
P3 pametjo vedno znajde. P4 Spoštuje učiteljico in P5 navdušujejo jo nove stvari, tudi tiste, ki
jih prebere v knjigah.
96
2. Kaj je Matildina posebnost?
P: P6 Iz oči je Matilda pošiljala tako močno energijsko valovanje, da je premikala predmete.
3. V katerem delu knjige si prepoznal/-a to posebnost? Opiši ta del.
P: P7 Včasih jeza pomaga, da si pridobimo novo energijo. Tako je tudi Matilda z jezo nad
ravnateljico polila njen vrč z vodo in pupkom. To je naredila z očmi. Tako je ugotovila, da je
posebna.
4. Opiši, kako je videti Matildin oče in kakšen je njegov značaj.
P: P8 Oče ni bil prijetnega videza, P9 z grdimi zobmi in P10 nekaj brki. P11 Hitro se je
razjezil in P12 vse je moralo biti po njegovo. P13 V družini je imel glavno besedo in Matildo
je poslal v šolo, da bi se naučila reda in kulture. P14 Bil je pogolten in je samo čakal, kje bo
pri delu koga ogoljufal. Na koncu se mu je vse maščevalo.
5. Opiši, kako je videti Matildina učiteljica in kakšen je njen značaj.
P: Matilda je imela srečo, da je imela tako dobro učiteljico. P15 Bila je mlada in z Matildo sta
se zelo dobro razumeli. P16 Imela je lep obraz in P17 modre oči. P18 Bila je bolj suha in P19
tiha. P20 Malo je bila prestrašena, a P21 je imela veliko srce.
6. Opiši, kako je videti ravnateljica šole in kakšen je njen značaj.
P: K22 Kačje oči in K23 debele noge, je bilo prvo kar si opazil pri K24 oblastniški
ravnateljici. Oblečena je bila K25 v grdi uniformi, K26 imela je nogavice. Učenci so se je
bali. K27 Ni prenesla ugovorov. K28 Bila je nesramna in K29 krivična.
7. Katere tri dogodke iz knjige si si najbolj zapomnil/-a? Zakaj?
P:
ko je Matilda z očmi pisala na tablo sporočilo ravnateljici,
ko je Matilda tako hitro izračunala ogromne račune,
ko je ravnateljica omedlela.
Dobra kazen za ravnateljico, in ker bi si želel tudi jaz tako hitrega računanja.
8. Opiši dogajanje, ki je sledilo, ko je Rafko pojedel ravnateljičino torto. Kako se je
počutil?
P: Na šoli se je vedno kaj dogajalo in učenci so včasih naredili tudi kakšno neumnost. Takrat
še ni bilo toliko sladkarij in Rafko je imel zelo rad torte. Ni se mogel upreti skušnjavi in jo je
ukradel. Ko je ravnateljica to opazila, ga je kaznovala tako, da je moral pojesti še eno zelo
veliko torto. Čeprav je šlo težko, in mu je bilo slabo, mu je na koncu uspelo, kar jo je še bolj
razjezilo.
9. Kakšna je bila Rafkova kazen za to dejanje? Kaj meniš o taki kazni z nasiljem?
P: Ravnateljica nikoli ni znala krotiti svoje jeze, zato je zagrabila podstavek in z njim z vso
močjo udarila Rafka po glavi, da se je vse razletelo.
P: Rafko je naredil napako, in se potem potrudil, da bi za kazen vse pojedel, kar mu je bilo
naloženo. A slaba volja ravnateljice se je stopnjevala iz psihičnega do fizičnega nasilja. Če bi
97
vsak lahko otroke kar tako kaznoval kot se mu zdi, bi bili vsi bolni depresivni. Ne podpiram
nasilja.
10. Kaj je Dušilka?
P: Dušilka je bila še en izum ravnateljice. Visok prostor z žeblji je služil, da je vanj zapirala
učence.
11. Kakšen odnos sta imeli Matilda in učiteljica?
P: Bistra deklica, kakor je bila Matilda, je hitro ugotovila, da je učiteljica dober človek.
Vedela je, da se nanjo lahko vedno zanese, bili sta povezani. Doma ni imel podpore, saj je bila
družina brez čustev in vrednosti. Prosila je očeta, da bi živela pri učiteljici. Bil je še vesel, da
se je je znebil. Tudi Matilda je pomagala učiteljici.
12. Kakšen odnos sta imeli Matilda in ravnateljica?
P: Nista bili v dobrem odnosu. Ravnateljice so stroge, a pravične. Za Volovškarico to ni
držalo, saj je bila zelo hudobna, maščevalna in grozna. Matilda se je bala ravnateljice kot vsi,
želela si je, da bi dobila svojo kazen, kar se je na koncu tudi zgodilo.
13. Kako bi opisal/-a odnos med učiteljico in ravnateljico?
P: Hudobna ravnateljica ni imela z nikomur dobrega odnosa. Vse je oštevala. Bila je zlobna in
ni marala otrok. Tudi po izgledu je bila mogočna, zato se je učiteljica zelo bala, ko je bila
ravnateljica v bližini. Včasih je šla k njej, da bi kaj uredila za kakšnega učenca, a je bilo po
navadi neuspešno. Še bolj je dobila učenca na piko. Učiteljica je imela zelo rada učence, bila
je kot koklja s piščeti.
14. Kako bi opisal/-a odnos med Matildo in preostalimi člani družine (očetom, mamo in
bratom)?
P: Matilda ni marala svojih staršev, tudi z bratom si nista bila zelo blizu. Mama ni bila
zaščitniška do nje, oče ji je rekel da je zgaga in za samo škodo. Najraje je bila s prijateljico
Sivko ali z učiteljico. Doma se je dolgočasila, zato je delala tudi kakšne neumnosti.
15. Opiši Matildin krog prijateljev.
P: Matilda je imela prijateljico Sivko in učiteljico Medico. Bolj otroške norčije sta izvajali
skupaj s Sivko in vedno sta se zagovarjali, ko sta imeli težave. Obe sta bili prijazni deklici. V
šoli je imela še več prijateljev, vendar ne tako zaupnih, kot je bila Sivka.
16. Kako bi komentiral/-a, ocenil/-a knjigo? Razloži, zakaj ti je bila ali ni bila všeč.
P: Branje takih knjig mi je všeč, ker lahko dela tudi moja domišljija. Polno razgibanih
trenutkov, nagajanje ravnateljici, ker je hudobna, zakomplicirani starši od Matilde. Knjiga je
zanimiva, komaj čakaš, da jo prebereš. Ocena 10.
17. Zdaj, ko si že prebral/-a knjigo, ali si želiš ogledati tudi film? Razloži, zakaj da ali ne.
P: Da, komaj čakam, da vidim tudi film. Prizori z duhom in nadnaravne moči Matilde morajo
biti enkratni. Bolj enostavno je videti film, ker vidiš slike.
98
INTERVJU ZA UČENCE, KI SO BRALI KNJIGO MATILDA R
1. Opiši, kako je videti Matilda in kakšen je njen značaj.
R: V skromnem domu je živela R1 drobna punčka, ki je bila R2 zelo srčna in R3 prijazna, a je
ni nihče razumel. R4 Bila je zelo pametna, zgodaj se je naučila brati, in potem veliko R5
znanja črpala iz knjig. R6 Ni marala krivic, vedno se je postavila na stran manjšega.
2. Kaj je Matildina posebnost?
R: R7 Nadnaravno moč je Matilda trenirala. Dovolj je imela obtožb in zasmehovanj.
3. V katerem delu knjige si prepoznal/-a to posebnost? Opiši ta del.
R: R8 Tako močno si je želela premagati ravnateljico, ker jo je obtožila slabih stvari, da je z
očmi prevrnila vrč, da se je voda polila in žival v njej poletela na ravnateljico.
4. Opiši, kako je videti Matildin oče in kakšen je njegov značaj.
R: R9 V obraz je bil grd. R10 Ni bil velik. R11 Imel je brke. R12 Rad se je lepo oblačil. R13
Do nikogar ni bil prijazen. R14 Rad je bil pomemben. R15 Goljufal je pri prodaji
avtomobilov.
5. Opiši, kako je videti Matildina učiteljica in kakšen je njen značaj.
R: R16 Učiteljica je bila simpatična, R17 suha, R18 imela je rjave lase. R19 Malo zgovorna,
R20 a je imela otroke rada, R21 vedno pripravljena pomagati.
6. Opiši, kako je videti ravnateljica šole in kakšen je njen značaj.
R: Imela je R22 figo na glavi in R23 oči, ki so bile zelene. R24 Bila je ogromna, imela je R25
rjavo grdo obleko. V obraz je bila sovražna. Če so otroci naredili kakšne neumnosti, jih je
vedno R26 kaznovala, da so se zelo bali. Vse je sovražila.
7. Katere tri dogodke iz knjige si si najbolj zapomnil/-a? Zakaj?
R:
da je ravnateljica na Rafku rabila porcelanast pladenj,
da je otroke, ki jih ravnateljica ni marala, zapirala v Dušilko,
da je s super lepilom, očetu oblepila klobuk.
Bilo je smešno in grozno to zapiranje v Dušilko.
8. Opiši dogajanje, ki je sledilo, ko je Rafko pojedel ravnateljičino torto. Kako se je
počutil?
R: Rafko se je zelo ustrašil, ko mu je ravnateljica zapretila, da mora pojesti zelo veliko
čokoladno torto. Ni bil prepričan, če bo začel jesti. Prijatelji so mu stali ob strani in počasi mu
je uspelo pojesti celotno torto. Zelo mu je šlo na bruhanje.
9. Kakšna je bila Rafkova kazen za to dejanje? Kaj meniš o taki kazni z nasiljem?
R: Najprej je moral pojesti celo torto, sedaj pa ga je razburjena ravnateljica še dodobra
mahnila po glavi z enim predmetom.
99
R: Rafko ni bil pokvarjen fant, kazen zelo huda in nepravična. Mislim, da je bila ravnateljica
zelo zagrenjena in je svoje težave prenašala na otroke. Taki ljudje ne bi smeli delati v šoli.
Nasilno obnašanje se lahko še stopnjuje. Saj pravijo, da tudi otroci, če živijo z nasilnimi starši,
lahko ta vzorec življenja prenašajo na druge. Menim, da je nasilje čisto napačna vzgoja.
10. Kaj je Dušilka?
R: V šoli so imeli omaro, ki jo je uporabljala ravnateljica za zapiranje in kaznovanje otrok.
Notri je bilo malo prostora in zadušljivo. To je bilo trpinčenje.
11. Kakšen odnos sta imeli Matilda in učiteljica?
R: Matilda in učiteljica Medica sta se spoznali, ko je oče ugotovil, da mora Matilda nujno v
šolo, da se nauči reda. Takoj sta postali prijateljici, saj je bila učiteljica mlada in dobrosrčna.
V njeno življenje je prinesla polno radosti. Zaupali sta si in si pomagali.
12. Kakšen odnos sta imeli Matilda in ravnateljica?
R: Matilda je bila zelo pametna punca, vedno je razmišljala, kako bi se maščevala kruti
ravnateljici, ki je otroke kaznovala na vse načine. Ravnateljica Matilde ni marala že zaradi
tega, ker ji je njen oče prodal avto, ki ni bil nič vreden.
13. Kako bi opisal/-a odnos med učiteljico in ravnateljico?
R: Učiteljica je vedela, da je bila ravnateljica nepoštena do njenih staršev, ker so bili v sorodu.
Tudi po obnašanju sta bili čisto različni. Učiteljica je bila dobra in zaščitniška do otrok,
ravnateljica jih ni marala, vedno jih je kaznovala. Učiteljico je bilo včasih zelo strah pred
ravnateljico. Bala se je tudi zaradi Matilde, ki je počenjala vse vrste potegavščin, da bi uničila
ravnateljico.
14. Kako bi opisal/-a odnos med Matildo in preostalimi člani družine (očetom, mamo in
bratom)?
R: Matilda je bila družini v napoto. Prav tako je ona mislila, da ne spada v ta krog ljudi. Niso
bili domača družina, vsak se je znašel po svoje. Oče je imel delo s svojimi avtomobili, mati je
hodila okrog, z bratom pa sta bila zelo različna. Bolj so živeli vsak zase, oče se je velikokrat
jezil na njih.
15. Opiši Matildin krog prijateljev.
R: Matilda si je v šoli hitro našla svoj krog prijateljev. Vsem je bila prijazna. Sivka pa je bila
tista, ki ji je bila najbliže in sta prenekatero uro skupaj tuhtali nove podvige.
16. Kako bi komentiral/-a, ocenil/-a knjigo? Razloži, zakaj ti je bila ali ni bila všeč.
R: V knjigi so tudi slike, tako si lahko predstavljaš, kako kakšen nastopajoči izgleda. Knjiga
je bolj otroška in me ni tako zelo prepričala. Ocena 7.
17. Zdaj, ko si že prebral/-a knjigo, ali si želiš ogledati tudi film? Razloži, zakaj da ali ne.
R: Ne. Všeč so mi drugačni filmi. Bi pa bilo dobro, če bi tudi v šoli gledali večkrat filme.
Take kot so recimo na Discoveriju. Vse kar tam vidim, si dobro zapomnim, in potem lahko
delim novosti tudi z drugimi.
100
INTERVJU ZA UČENCE, KI SO BRALI KNJIGO MATILDA S
1. Opiši, kako je videti Matilda in kakšen je njen značaj.
S: Matilda je bila glavna junakinja v knjigi, kjer otrok niso upoštevali, hudobni ljudje so jih
kaznovali. S1 Bila je drobna, a S2 z močno voljo in S3 veliko energije. S4 Želela je pomagati
dobrim. Tudi učiteljici, ki je bila njena prijateljica. S5 Bila pa je tudi živahna in S6 pametna.
2. Kaj je Matildina posebnost?
S: S7 Kar naenkrat je ugotovila, da ima nadnaravno moč. Prestavljala je predmete, to jo je
opogumilo, da je to moč uporabila za dobra dejanja.
3. V katerem delu knjige si prepoznal/-a to posebnost? Opiši ta del.
S: S8 Pričel se je pouk in ravnateljica je nadomeščala učiteljico v Matildinem razredu. Nekdo
ji je v vodo dal plazilca, da bi se ustrašila. Ko je hotela piti vodo, se je zelo ustrašila tega
plazilca in obtožila Matildo, da je ona to naredila. Matilda je bila tako razdražena, da je z
gledanjem prevrnila vodo in polila ravnateljico. O, kako je bila zadovoljna, da ji je uspela taka
moč.
4. Opiši, kako je videti Matildin oče in kakšen je njegov značaj.
S: S9 Matildin oče je bil zelo nesramen. S10 Majhen, S11 plešast in S12 zelo hudoben. Vedno
S13 je moralo biti po njegovo. S14 Bil je zelo nepošten do vseh ljudi. Hotel si je narediti
kariero v službi, ko je prodajal avtomobile. S15 Potem so ga vedno odkrili, da je goljuf.
5. Opiši, kako je videti Matildina učiteljica in kakšen je njen značaj.
S: Matildina učiteljica je bila S16 zelo mlada, zato je S17 imela razumevanje za otroke. S18
Bila je lepa. S19 Imela je svetle lase in S20 bila je zelo prijazna.
6. Opiši, kako je videti ravnateljica šole in kakšen je njen značaj.
S: Že na pogled je bila S21 odbijajoča. S22 Visoka, S23 široka, S24 postrani brado, S25 grde
oči, S26 obleka kot kakšen moški. Obnašala se je enako. S27 Arogantno, S28 glasno, S29
ukazovalno. Učenci so begali kot miške pred njo. S30 Bila je kot zmaj, ki bruha ogenj.
7. Katere tri dogodke iz knjige si si najbolj zapomnil/-a? Zakaj?
S:
ko je plazilec obtičal na ravnateljici,
dolg seznam prebranih Matildinih knjig v šestih mesecih,
papagaj v dimniku.
Ker je bilo zabavno in zanimiv seznam knjig.
8. Opiši dogajanje, ki je sledilo, ko je Rafko pojedel ravnateljičino torto. Kako se je
počutil?
S: Sledilo je to, da je dobil za pojesti veliko, celotno torto. Ravnateljica je stala nad njim in
čakala, da bo začel jesti in besnela. Rafku ni ostalo drugega, zato je počasi začel z jedjo. Vsi
okrog so bili glasni in so želeli, da Rafko poje celo torto. Zelo se je trudil. Uspelo mu je
zmazati celo torto. Bil je zelo zadovoljen, ravnateljica pa ne.
101
9. Kakšna je bila Rafkova kazen za to dejanje? Kaj meniš o taki kazni z nasiljem?
S: Hudobna ravnateljica ni dovolila, da bi se Rafko smejal, zato je vzela pladenj in mu ga
razbila na glavi.
S: Sovražim nasilje. Tudi ob gledanju filmov, ko se ubijajo gledam stran. Tudi obnašanje
ravnateljice se mi zdi grozno. S tem prizna svojo nemoč, da ni sposobna vzgajati odraščajočih
otrok. Pogovor, kakšni skupni izleti in druženje, bi bilo veliko bolj primerno za vzgojo otrok.
10. Kaj je Dušilka?
S: Drugo ime za ravnateljico.
11. Kakšen odnos sta imeli Matilda in učiteljica?
S: Matilda ni imela dobre družine, tudi Medica je bila v mladosti brez mame. Zato sta se hitro
spoprijateljili, si pomagali pri vseh težavah. Takih učiteljic ni veliko, da bi se z učenci toliko
ukvarjale. Obe sta bili veseli, ko sta bili skupaj, zato je Medica na koncu Matildo kar
posvojila.
12. Kakšen odnos sta imeli Matilda in ravnateljica?
S: Ravnateljica ni marala otrok, tudi Matilde ne. Bila je glavna na šoli in vsem je ukazovala.
Če ji kaj ni bilo všeč, je vse kaznovala. Kazni so bile prehude. Matilda si je želela, da bi jo
nekoč premagala. Večkrat ji je lepo zagodla, najhuje z duhom, da se je ravnateljica končno
pobrala iz šole.
13. Kako bi opisal/-a odnos med učiteljico in ravnateljico?
S: Učiteljica je bila zelo nevpadljiva in mirna. Pomagala je otrokom, ravnateljice pa ni marala,
ker jih je kaznovala čisto brez potrebe. Zamere sta imeli tudi iz mlajših let, ko je ravnateljica
pobrala vse, kar je ostalo po učiteljičinih starših. Vedela je, kako je zlobna, zato se je še bolj
bala njenih dejanj.
14. Kako bi opisal/-a odnos med Matildo in preostalimi člani družine (očetom, mamo in
bratom)?
S: Matilda bi si izbrala druge starše, če bi bilo to možno. Imeli so jo za napoto, niso vedeli kaj
bi z njo. Nihče je ni poslušal, šele učiteljica je ugotovila, kako pametna je. Ker je v pameti
prerasla očeta, je bil ta še bolj besen nanjo. Mama se ni prav izkazala, saj se je rada uredila in
šla v mesto. Z bratom sta bila bolj prepuščena sama sebi. Vsak se je znašel po svoje.
15. Opiši Matildin krog prijateljev.
S: Matilda je bila do vseh prijazna, pravih prijateljev pa ni imela veliko. Ko je pričela hoditi v
šolo, se je takoj spoprijateljila z učenko Sivko. Sivka je bila tudi prijazna punca, zato sta se
razumeli, bili sta veliko skupaj. Njena prijateljica je bila tudi Medica.
16. Kako bi komentiral/-a, ocenil/-a knjigo? Razloži, zakaj ti je bila ali ni bila všeč.
S: Knjiga mi je zelo všeč, ker je preprosto napisana. Pravijo, da je pisatelj to knjigo napisal,
ker se mu je zamerila ravnateljica. Mislim, da bi lahko vsak napisal svojo zgodbo s
primerljivo vsebino. Samo, da ni povsod Matilde, da bi s svojo močjo popravljala napake.
Ocena 10.
102
17. Zdaj, ko si že prebral/-a knjigo, ali si želiš ogledati tudi film? Razloži, zakaj da ali ne.
S: Da. Zanima me, kako to zgodbo predstavijo igralci v angleškem jeziku. Vse akcije so lepše
v filmu, kot če si jih samo zamišljaš. Menim tudi, da vsebino knjige hitreje pozabiš, kot pa če
gledaš film. Film se spomniš še tudi čez par let.
INTERVJU ZA UČENCE, KI SO BRALI KNJIGO MATILDA Š
1. Opiši, kako je videti Matilda in kakšen je njen značaj.
Š: Deklica je bila Š1 živahna, Š2 simpatična Š3 in ne velika. Š4 Prijazna do učencev, Š5 rada
prisluhnila ljudem, ko so imeli težave. Ni imela veliko prijateljev.
2. Kaj je Matildina posebnost?
Š: Š6 Matildina posebnost je nadnaravna moč, ki jo je uporabila, ko jo je potrebovala.
3. V katerem delu knjige si prepoznal/-a to posebnost? Opiši ta del.
Š: Š7 Matilda je svojo moč našla, ko je bila zelo slabe volje zaradi ravnateljice. Poučevala je v
njenem razredu in v vodi za pitje je bil pupek. Tako neprestano je gledala to vodo s pupkom,
da se je vse skupaj prevrnilo.
4. Opiši, kako je videti Matildin oče in kakšen je njegov značaj.
Š: Š8 Zelo rad se je urejal in imel lepe obleke. Š9 Na pogled ni bil lep, imel je Š10 bolj gnile
zobe. Š11 Rad se je postavljal okoli, da bi ga ljudje imeli za bogatega. Služil je s prodajo
avtomobilov, Š12 kjer je kupce goljufal. Š13 Ni bil preveč brihten, zato so ga večkrat odkrili
pri goljufijah.
5. Opiši, kako je videti Matildina učiteljica in kakšen je njen značaj.
Š: Š14 Učiteljica je bila prijetnega videza in Š15 simpatičnega obraza. Š16 Imela je daljše
rjave lase. Š17 Čeprav še zelo mlada, je imela že velike izkušnje z učenci in jim Š18 je rada
pomagala. Š19 Bila je mila in Š20 skromna ženska.
6. Opiši, kako je videti ravnateljica šole in kakšen je njen značaj.
O: Š21 Velika, Š22 s figo, Š23 čudnimi očmi. Š24 Značaj grd, Š25 nepošten, Š26 neprijeten,
Š27 hitlerjev.
7. Katere tri dogodke iz knjige si si najbolj zapomnil/-a? Zakaj?
Š:
papagaja v kaminu,
Rafko Režonja, ki je moral pojesti celo čokoladno torto,
super lepilo na klobuku Matildinega očeta.
Vse je bilo zelo zabavno, hkrati pa grozna kazen za Rafka.
103
8. Opiši dogajanje, ki je sledilo, ko je Rafko pojedel ravnateljičino torto. Kako se je
počutil?
Š: Nesrečni Rafko je imel zelo rad čokolado. Pospravil je ravnateljičin kos, kar seveda njej ni
bilo všeč. Naročila je v kuhinjo, da so prinesli zelo veliko čokoladno torto, ki jo je Rafko
moral pojesti. Najprej je omahoval, a ni bilo izhoda. Začel je tlačiti torto v usta. Vsi so ga na
glas podpirali. Na koncu je zmazal celo torto. Od ironije in slabosti se je kar smejal, kar je
ravnateljico razkačilo.
9. Kakšna je bila Rafkova kazen za to dejanje? Kaj meniš o taki kazni z nasiljem?
Š: Tako ga je ravnateljica treščila po glavi z debelim pladnjem, da se je ves razletel. Pladenj
mislim, glava pa skoraj.
Š: Ravnateljica se je obnašala kot vedno. Nasilno in ukazovalno. To ni pravilno. Učence bi
morala opozoriti, če bi naredili kaj narobe, za kazen pa morda kaj pospraviti okrog šole ali
brisati tablo. Vmes bi razmišljali, da so ga polomili in naslednjič bolj razmislili, ko bi naredili
kakšno bedarijo. Z nasiljem se ne pride daleč.
10. Kaj je Dušilka?
Š: Grozen temen prostor z žeblji, kjer se nisi mogel premikati. Tam so učenci služili kazen po
ukazu ravnateljice.
11. Kakšen odnos sta imeli Matilda in učiteljica?
Š: Učiteljica Medica je kmalu ugotovila, da je Matilda prav posebna deklica. Zelo pametna in
radoživa je težko zdržala v razredu, ker je že vse znala. Pomagala ji je, povedala ji je tudi
svojo zgodbo z ravnateljico, tako sta skupaj dosegli vse kar sta želeli. Bili sta najboljši
prijateljici.
12. Kakšen odnos sta imeli Matilda in ravnateljica?
Š: Bili sta sovražni ena do druge. Matilda je bila prijazna in je rada pomagala, ravnateljica pa
je bila nesramna in groba. Matilda je vedela, da je ravnateljica ogoljufala učiteljico.
13. Kako bi opisal/-a odnos med učiteljico in ravnateljico?
Š: Učiteljica je bila prijateljica otrok in njihova zaupnica, kar ravnateljici ni bilo všeč, zato jih
je še bolj kaznovala. Ni marala nikogar. Vedno je gledala le za svoje koristi, tudi če je zaradi
tega kdo trpel. Ni poznala milosti. Medica se je zelo bala ravnateljice. Vseeno se za
ravnateljico ni dobro končalo, saj je bila preveč hudobna, da bi to lahko trajalo.
14. Kako bi opisal/-a odnos med Matildo in preostalimi člani družine (očetom, mamo in
bratom)?
Š: Glava družine je bil oče, ki je vsem ukazoval in se delal pametnega. Matilda mu je
dokazala, da zna računati bolje kot on, zato je obtoži, da si izmišljuje. Matilda mu od jeze in
žalosti, včasih tudi kakšno zagode. Mama je bila pod očetovim vplivom. Ni se preveč
zanimala za otroke, raje je imela svoje prijateljice in je hodila okrog.
15. Opiši Matildin krog prijateljev.
Š: Matilda se doma ni razumela, zato je komaj čakala, da je šla v šolo, kjer so bili njeni
prijatelji. Največja prijateljica je bila Sivka, ki je bila njena sošolka.
104
16. Kako bi komentiral/-a, ocenil/-a knjigo? Razloži, zakaj ti je bila ali ni bila všeč.
Š: Knjiga je bila hudomušna in napisana prav za učence, da si dajo duška nad učitelji, ki jih ne
marajo. Všeč mi je tudi dober konec. Ocena 10.
17. Zdaj, ko si že prebral/-a knjigo, ali si želiš ogledati tudi film? Razloži, zakaj da ali ne.
Š: Da. Zanima me primerjava med knjigo in filmom. Zanima me celotna vsebina, kako je
prikazana v filmu.